Katollšk cerkven list« Tečaj XIII. V Ljubljani 5. mali serpana 1800. I Asi 14. Veseli pozdrav Njili Milosti, Prečastitljivinm. Presvitlimu (■ospodii Cm»*|hhIii s i i 11 s i w d i) m & r s nj , Škofu ter Kneza, dohtarju sv pisma itd. itd. itd. o Njih slovesnim nastopu škofije Ljubljanske t, maJka stTjiaua iStfo. Počešen. iz jezer - jezer usl pozdravljen Rodi Vladnik novi čcdicc ljubljanske! ki. — rojak nas — na prestolje zdaj postavljen. Rešil si ovčice Svoje tuge lanske. In. orožen s svetim 1) uhani. si pripravljen. Nas vodit' na pota. steze zvelieanske. Zajemati nam 'z studenca učenosti, Z mano rajsko uasitvati nas h kreposti. Ti posadil mitro je Gospod na glavo. Zročil ključe in pastirniro Ti v roko. Te oblekel z oblastjo, močjo in slavo, Apostoljstvo Ti zaupal je visoko Povzdignivši Te na svečnik, na višavo. Zreti od ondot na verlie. plan globoko. Svetiti po temnih naših sere dolinah. Po suežnicili dušnih, krasili in pustinjah. Od Triglava, hribov naših velikana, Od koprivnika in Blegaša soseda Če z ravni, ki bela v njih stoji Ljubljana. Čez Gorjance, ki jim Kuni nad glave gleda; -In od Nanosa. od krasa goličana , Do Snežnikov. kijih beli sneg zaseda, Širi Tvojih se ovčic duhovna paša. Širi ljubljena se tod školija naša. kodar Sovra vre in suje bistra Sava, kjer poti se rudnikar železni truda, kodar kerka melje, kopa nieiuo plava. kjer gornika zgodnje delo s spanja zbuda, kjer srebri se Idrija, (opli Ipava. kodar pod — in nad zemljo so divne čuda; Slavni knez! ondod se steza nograd novi: Večni Bog Ti težko delo blagoslovi! Našel boš dobrave in lepe poljane. Pozdravljale vinske bodo Te gorice. Se radvale nad Teboj oveiee znane, Dni sladile umne roke in glavice. Te ljubile blage serca zvesto vdane. To hladilo bodi za temne meglice. In za težko butaro, ki bo razpeta Na ramah Pastirja Tebe in Očeta: Butara žehkejši stiske in težave — .Naložena v dobo zmot in prekueije. ko pravica sveta nima več veljave. ko sede visoko varili hudobije. Sin očeta ropa. zaptaptuje prave. Brata brat s potulio družili bratov vije. In učene glave kimajo zasedi: Britko res takrat pastirjem. — britko cedi! Al duli ta pri nas le v redke serca nega. Plazi ko strašilo seiu ler tje potulia. V misli, v djanji. res de čisto ni brez zlega. Mnoga duša je za nrav . za vero glulia: Vender tukaj ni brez upanja zadrega: Vejca marsiktera vela. pa ne suha Najdsi deblo hitro bode oživela, lu prijemala drevesa se vesela: Sej up krajneov je še vselej le Jehova'. Adouaj. kije nebo in zemljo stvaril: Ti pa. slavni knez! posoda si Njegova. Torej je Te. bo Te obilno blagodaril. De pomoč za nas Ti vselej bo gotova. C e tud belijal slepil bo iu kovaril: Pride čas. in bolj ko bli so premeteni. Bolj zločini so maiidrani in tepeni. In če vse se giblje s kraja pa do kraja. . Če gre soluce. mesec. zvezde s svojga tira, le se zemlja sname s terdniga tečaja. Ter kraljestva in cesarstva lirum podira: Božja se obljuba nikdar ne omaja. Cerkev sveta ne slabi, ne mre. ne hira: Nje podlaga kristus je ko terdna skala: Božja roka sama C erkev je zidala. O de dolgo Cerkev sveto bi podpiral. kakor močili steber, naš Pastir častiti! Zmed pšenice luljko trebil iu oviral, V njo resnico samo mogel zasaditi. De bi s krepkim duliaui zlobo, greh zatiral: To pobožna množ*ea Ti želi vositi. ki s častjo, ljubeznijo Te dans sprejema. In za-Te k goieči se molitvi vnema. y Prihod ni i I ost Ijiviga Kneza in Škofa Prečastitljiviga Gospoda Gospoda JERHEJA VIDMARJA in Njih nastop škofije Ljubljanske. I. Dolgo osirotene ovčice Ljubljanske škofije imajo zopet svojiga Pastirja med seboj. 26. uniga mesca ob eni popoldne so prišli novi Knez in Škof prečastitljivi gospod Jernej Vidmar z Dunaja v Ljubljano. Duhovski in mestni odbor jim je bil do zidaniga mostu naproti šel. Po poti po štajerskim iu Krajnskiui jih je sprejemala duhovšiua, ljudstvo, in šolska mladost; zvonenje in streljanje jih je pozdravljalo; tudi so Mil. škof sem ter tje iz voza stopili in od gg. duhovnov pozdravljanja sprejemali. Na kolodvoru Ljubljanskim so jih pričakali deželni poglavar gr. Chorinskv z visokimi vradnijami. prcčastito ko-rarstvo z vsim mestnim in drugim duhovstvam, mestna gosposka, veliko druge gospode in ljudstva iz vsih stanov. Po kratkim prijaznim pozdravu in priserčnim nasprotnim nagovoru z gospodam deželnim poglavarjem in pričujočimi visokimi gospodi so se s prečastitim gospod proš-tam v kočijo vsedli. iu spremi jeni od veliko vozov so se med veselim zvonenjem po vsih cerkvah peljali v stoljno cerkev. Preeej v kolodvoru so stali ob straneh učenčki z zelenimi vejeami. iu potem bolj ali manj narazen vso pot mladost vsih ljubljanskih učilnic. Se peljaje so Milostljivi škof blagoslov iz voza dajali, ki so ga verni pobožno in kleče sprejemali. V stoljni cerkvi so jih s :rejeli prečastiti korar in stoljni fajmošter gospod Jožef Zupan z duhovskim spremstvam in gg. bogoslovci. ki so skoz cerkev v dvojni versti stali. Po molitvi pred sv. Kešnjim Telesarn in pred velikim altar-jem so podali v škofijo. Tukaj so se po prijaznim pogovoru z deželnim poglavarjem in mestnim odborain poslovili; poten s 11 jih pozdravili prečastiti stoljni prošt gospod Anton Kos v imenu visokočastitiga korarstva. na kar so Milostljivi škof prijazno iu zaupno odgovorili. S tem je bila slovesnost o prihodu dokončana. ko zjutraj zarija spomladna vstaja. In knialo pervi solnea žark posije. Cvetiee se zhude. zelenje gaja. Veselja jim solzica rosna lije. Življenje spet naturo vso navdaja . tuj. ptie veselili mile harmonije! kak žalostno. mertvo bi bitje stalo, te bi na noč \eč solnee ne sijalo! Tako Tvoj prihod k nam. Skof prečastiti! Otožne »erea vnovič požhljuje, \eselje dušno spet začenja klitl. \sa čeda se prestvarjena raduje. Veselja petje sliši se glasiti. Pokrajno Savsko radost napolnuje. Pač prav ! ker zapušene mi ovcire Brez Tebe bi ostali sirotke. Lej. kakor zemlja tam na sulicm polji Želi oživljajočih vod hladila. Tako mi želimo v preserčni volji Darov duhov nih Tvojih pokrepčila. ki jih daril bo žegen Tvoj naj bolji. De bode duša sveto moč čutila. 'L modrostjo upostoljsko nas boš vodil. In z blagim sercam za ovčico hodil. Z ljubeznijo rojaka Te sprejmemo . ki z vikši prideš k nain Pastir oblasti. In sere veselih Ti naproti grento. PozdravIjaino Te v apostoljski časti; Sej veš."o knez! kar serčno izrečemo: Želje so naše. Jezusu dopasti. ki k temu nas boš vodil in podpiral. Mogočno nam sovražnika zatiral. Za svojo čedo torej nas Ti vzemi. Apostelj — drug Bartoloinej ! kristjane; V naročje ljubo nas ovce objemi. Ki so v ljubezni gorki Tebi vdane. Z gorečim sercam serca naše vnemi. De sveti mir. ljubezen v nas ostane. .MHm#•»," bomo klicali v Gospoda. ..Jernej«, Sfcofn šsrajn»Mffn nnrotia !" B. P. V sredo, to je, 27. o. m. proti desetem dopoldne je šlo vse ljubljansko duhovstvo svojiga noviga vikšiga Pastirja pozdravit. Prečastitljivi gospod prošt so v imenu vsih pričujočih naznanili škofu veselje, visoko spoštovanje, pri-serčno vdanost, ljubezen in voljnost duhovstva. vse storiti, kar koli bi skerbniinu vikšimu Pastirju utegnilo pripomoči, de bi svojo težko butaro ložej nosili. Njih Miiost so potem v odgovoru omenili, kako so se po Božji previdnosti in naredbi vikši h odpovedali svojim priljubljenim naukam in učenostnim opravilam, ki so želeli do konca svojiga življenja pri njih ostati, ter so težko škofovsko butaro nase vzeli. Zdaj pa ko so, se zavedoč svoje človeške slabosti, se vender vikši naredbi podvergli, žele škofovske dolžnosti natanko spolnovati, in upajo podporo od domorodniga duhovstva, ki so ga pohvalili, de se tudi v ptuje dežele veliko lepiga od njega sliši. Opomnili so, kako potrebna de je v duhovskim delu edinost, po besedah ^viribus unitis," „s sklenjenimi močmi ;u izgled de k temu imamo že v domačih vodah v tako imenovanih oblakih ali okroglih kamnih: ako se z njimi zida in se le en sam izmakne, se utegne napraviti velika po'.ertina; ravno tako je v duhovnim delu, ako ni edinosti. Od nase dežele so lepo opomnili, kako prijazno de Kraiuci slove še zmiraj zavoljo svojiga pobožniga duha v olepševanji cerkev in v spoštovanji svojih duhovnov, ludi v sedanjih časih. V misel so pa vzeli tudi glavniga sovražnika sedanjosti, namreč nekako posebno nejevero, hujši od krivih ver iu vraž poprejšuih časov, — nejevero, ki vse taji in v nič deva, in se prav posebno tudi po časnikih ter v sami „Wienericiu po njenih prilogah razodeva. Pristavili so, kako de so jim rajnki škof sami pravili, de tudi že v našo deželo nejeverna kužljivost sili. Naša dolžnost je torej, zoper nejevero, samopridnost (egoizem) in druge napačnosti se vojskovati, ker če ravno ne moremo neke od Božje previdnosti dopušene povodnji ustaviti, moramo vender rešiti, kar se da rešiti, in svojo dobro voljo pokazati delajoč v vinogradu Gospodovim, ktere Bog ne bo brez plačila pustil. — Neka posebna skaza so rekli, ki pa ni prilika, je zdaj preiskovati, je v odreji mladosti, ktera se sili, le prav veliko znanja si v glavo vccpiti: uravna stran pa zastaja, pokoršina do oblastnosti (Autoritat) se čezdalje bolj gubi. Moramo si tedaj po vsim tem prizadevati, kar je v naši moči, in s svojim Bastirjem vred delati, de se pomaga, kjer se da pomagati, in ako se kje ne da stan v boljši povzdiguiti, de se saj to ohrani, kar je dobriga itd. II. Poglavitna slovesnost je bila 1. tega mesca, ali pretečeno nedeljo, namreč vpeljevanje Njih Milosti v stoljno cerkev. Ta veseli god so že poprejšnji dan od poli petih do petih zvonovi vsih ljubljanskih cerkev oznanovali in vojaška muzika tukajšnjiga polka ga je zvečer napovedovala; ravno tako je biio v nedeljo-jutro od poli petih do petih zvonenje. V nunski cerkvi, ua velik:m prostoru pred cerkvijo in v bližnjim zvezdatim sprehajališu se v nedeljo-jutro zbira zmiraj več ljudstva iz vsih stanov, iz mesta in z dežele. Proti osmem pridejo Njih Milost. pričakovani od stoljniga korarstva, velikiga števila svetniga in redovniga duhovstva in mestne gosposke, in so tamkej pri tihi sv. maši, ki so jo brali prečastiti gospod Janez Novak, korar in semeniški vodja. Ljudstva je bilo vse polno v cerkvi in pred cerkvijo. Po sv. maši se začne procesija v naslednjim redu: Rokodelska družba s svojim banderam, nektere farne ban- dera z Ijudstvam iu razne obertništva s svojimi banderi, manjši in veči šolska mladost s svojimi učeniki, čč. očetje kapucini in frančiškani, kapitelski križ z bogoslovci, kaplani, fajmoštri, vodstvi mladenšuice in bogoslovstva, bogoslovski profesorji, stoljni pevci, dekani z dežele, škofijski kancler z volivnim pismam in papeževimi pismi ali bulami na sreberni skedeli, novomeško korarstvo, častni korarji, stoljno korarstvo, Njih Milost Prečastitljivi Škof s svojim spremstvam, mestna gosposka, druga gospoda iu ljudstvo. Procesija je šla med streljanjem in zvonenjem po vsih cerkvah čez novi terg, čevljarski most in veliki terg v stoljno cerkev. Povsod, zlasti pa po velikim tergu so bile okna z visečimi perti in preprogami, banderci, venci, cvetlicami iu drugim lišpam ozališane iu po vsih krajih je stalo obilno ljudstva vsakteriga stanu. Lepo se je podalo, de se je bila naprej gredoča šolska mladost pred stoljno cerkvijo po obeh straneh v versto razstavila, ktera je deleč nazaj po velikim tergu segla. Ljubljansko prebivavstvo sploh pa, kakor smo tudi slišali umne može terditi, je pri ti priliki pokazalo, de olikano obnašo in lepo priljudnost ve iu zna, ker mora se mu pričevanje dati, de je svojiga vikšiga Pastirja povsod tako spoštljivo sprejemalo, kakor se spodobi kristjanam in omikanim ljudem. V stoljni cerkvi so pričakovali Njih Milost, plemenit-niki. c. k. vojaštvo in c. k. vradnik.. gospod stoijni prošt so jim podali kropilo, ter so sebe iu pričujoče pokropili, potem so bili od stoljuiga prošta incenzirani. Prošt zapojo zahvalno pesem, in nato procesija dalje po cerkvi gre. Njih Milost pokleknejo pred sv. Rešuje Telo in nekoliko molijo, potem pred velikim udarjeni kleče čakajo, de se na koru zahvalna pesem odpoje. ko potem gospod stoljui prošt še dve molitvi odpojo, začnejo prečastiti gospod kancler in častni korar Gašper Velkaverh brati poprej imenovane pisma, s kteriini so bili novi škof imenovani iu izvoljeni. Tako le se začne papeževo pismo: Pij Škof. služabnik služabnikov Božjih. Ljubimu Sinu Jernej u Vidmarju blagor in apostoljski blagoslov! „Apostoljsko službo, Nam. desiravno nevrednim, od zgorej podeljeno, po kteri imamo po božji naredbi višji vlado, želimo z Božjo pomočjo koristno opravljati. Torej skerbimo iu si prizadevamo, kadar se cerkvam vladniki dajejo, jim take pastirje preskerbeti, kteri bi njih skerbi zaupano ljudstvo vedili nc le z ukani v besedi, ampak tudi z zgledam dobrih del podučevati, in njim zročeue cerkve v mirnim in pokojnim stanu po veljavi Gospodovi blagorno vladati in srečno voditi hotli iu premogli." — Potem papeževo pismo oineui, kako je bilo po smerti ranjciga škofa Ljubljanskiga, Antona Alojzija \Volfa, treba druziga pastirja voliti, in pravi med drugim: „Po priduiin prevdarjanji s kardinali sv. rimske cerkve, de bi Ljubljanski cerkvi koristniga in sadunosuiga škofa dali, suio se ozerli na-te, ki si od zakonskih iu poštenih staršev v Krajnu ljubljanske škofije rojen, iu zdaj v osem in petdesetim letu, ki si že pred več časain bil niašnik in dohtar sv. bogo-slovstva, si se v cerkvenih opravilih, zlasti v pomočili du-hovski službi skoz več let dobro skazoval, si bil med tem postavljen profeser sv. bogoslovstva in razlage sv. pisma v ljubljanskih vikših šolah, tudi vodja naukov v vikšiin vstav u za izgojo duhovnov pri sv. Avguštinu na Dunaji, cesarski dvorni kaplan, in častni korar glavne ljubljanske cerkve izvoljen, undan pa si katoliško vero po členih že poprej od apostoljskiga Sedeža predstavljenih, razločno spoznal, in ki te je cesar iu kralj Franc Jožef Nam v to s svojim pisiuam imenoval, iu Nam vere vredne pričevanja pričajo tvojo učenost, čisto življenje, neoiiiadežano obnašanje, previdnost v duhovnih in skerbuost v posvetnih rečeh: smo vse to tehtno prevdarili, iu hočemo poprej imenovano Ljubljansko cerkev s teboj, ki si Na m iu Našim biatam ljub zavoljo svojih zaslug. . . . £0 apostoljski veljavi oskerbeti, iu torej ji Tebe postavimo Škofa in Pastirja, ter Ti skerb, vlado iu gospodarstvo Ljubljanske cerkve v duhovnih in časnih rečeh popolnama zročiuio, iu zaupamo v Njega, ki daje milost in deli plačilo, de bo Gospod tvoje djanje vodil, de bo imenovana Ljubljanska cerkev pod tvojim srečnim gospodarstvam koristilo vladaua, blagorno ravnaua, in v dušuili in telesnih rečeh doželeno rastla. Sprejmi tedaj breme Gospodovo. ua tvoje rame naloženo, z voljno vdanostjo, prizadevaj si imenovano skerb iu gospodarstvo (ako pridno, zvesto in modro zverševati, de bo Ljubljanska cerkev res previdniga iu rodov itniga gospodarja iuiela, ti pa verh večuiga plačila ludi Naš in apostoljskiga Sedeža obilni blagoslov in milost zaslužiš. — Hočemo pa, de v Ljubljanski stoljui cerkvi postavi prebeudi bogoslovsko in penitenciarsko po predpisu trideutinskiga zbora, iu po svoji moči skerbi za popravljanje škofijske hiše, ter ti to na vest naložimo. Dauo v Rimu pri sv. Petru v letu včlovečenja Gospodoviga 1859, 22. sušca, v štiriiajstim letu našiga papeštva. Drugo papeževo pisanje, do ljubljanskiga korarstva iu tretje euaciga obsega sploh do duhovstva ljubljanske škofije, duhovstvu to izvolitev oznanuje iu zapoveduje, de mora Izvoljeuca kakor Očeta in Pastirja svojih duš ponižno sprejeti, iuu dolžno, spoštljivo pokoršino in čast skazovati, njegovim zveličavnim opominovanjem iu zapovedim pohlevno se podvreči, in si prizadevati jih djausko spolnovati. -- Poslednje pisanje papeževo je do verniga ljudstva iu se tako le glasi: Pij Skof, služabnik služabnikov Božjih, pošlje svojim ljubljenim siuovain , ljudstv u , mestu , iu vsi ljubljanski škofii Svoj pozdrav in apostoljski blar**slov. Danes smo Ljubljanski škofii, ki je pogrešala višjiga pastirja, Svojiga Ijubljeniga sina, in izvoljeuiga škofa, Jerneja Vidmarja, kije nam, iu Našim častitim bra-taiu, kardiualaui sv. rimske Cerkve, zavolj svojih zaslag posebno ljub, po svetu kardinalov iu iz polne lastne moči preskerbeli iu ga ti cerkvi škofa iu višjiga pastirja dali, ker smo mu skerb, vlado in opravila imenovane cerkve v duhovnih in časnih rečeh popolnama zročili, kar smo njemu v Svojim listu bolj natanko naznanili. Torej vas vse živo opomnimo, in vam s tem apostoljskim listam za po vemo, de škofa Jerneja, kakor svojiga Očeta in Pastirja svojih duš ponižuo sprejmite, se s spoštovanjem do Njega obnašajte, in Njegove opominovanja m zapovedi ponižno spoštujte, — in tako bo novoizvoljenima škofa Jerneja veselilo, de je uajdel tako vbogljive otroke, vi se bote pa nasproti radovali, de ste dobili tako dobrige Očeta. Dauo v Rimu itd., kakor zgorej. Po tem branji se vstopijo stoljui proši k sedežu pred Njih Milost iu v izverstnim latinskim govoru omenijo imenitne darove, zasluge in čednosti, ki so noviuiu škofu pot k ti visoki duhovski stopnji pripravljali. It/, j a dobn-a, cesarjev naklon, papeževo zaupanje, izvcrsiuost darov iu čednost, so rekli prečast. gospod govornik, je pri tem tako sterujeno, de se ui čuditi, de Jih višjiga Pastirja, predo-brotuo od Boga poslaniga, vsim preljubiga vsi veselo sprejemamo. Nato so kazali na razločne oddelke in pričujoče na-uiestovavce, ki so vsi pripravljeni, svojimu Škofu iu Očetu pomagali ležko butaro nosili, namreč: možje korai ji s t oljne cerkve, kouzistorialni zbor z množico dekanov in s\eto\avtov, učciiištvi bogoslovsko in giniiiazialno. obojuiga seme-niša opna mladina, čujoči iu goreči duhovni pastiiji raznih stopinj, sinovi sv. Frančiška iu vse verne ovcicc. ki h.»do stregle na inigljcj iu želje dobriga Pastirja in Očeta. Poslednjič so priporočili noviga Škofa Bogu, Marii brez madeža spočeti, sv. Nikolaju, sv. Jurju, ss. Ilcrinagoru iu Fortunatu in drugim pomočuikam ljubljanske škofije, de na| bi Bog po njih in naši pregoreči pn>-nji Pi<-ča«titl|iviga in Preljubljeniga pričujočiga Pastiija namiga Jerneja na o poti, po kteri ho ti »veti prijatli Božji sami hodili, dolgo in srečno ohranil in poslednjič Pastirja in čedo zveličal. Škof, s pastirnico v roki pred Svojim Ijudntvam so na to odgovorili z nekako močjo, veljavo, prepričanostjo in ravnostjo. kakoršna le iz škofovih ust izhajati zamore, de ho bili vsi pričujoči globoko ginjeni. Govorili so pa od težavnosti in visokosti duhovske službe, v ktero jih je previdnost Božja povzdignila, in kazali na Kristusa, velikiga mašnika in naš zgled. nqui non rapinam arbilratus est, esse se a»qualem Deo. sed semet ipsum ezinanivit ;tf . . . ki ui iskal svoje časti, ampak časti Njega, ki Ga je poslal, in duš zveličanja. Živo so priporočali ta zgled nezmerne ponižnosti, in pristavili, de tudi sami nočejo nič poznati, nič i-kati. razun Kristusa — in Njega križaniga, in tega. kar je Njegoviga. . . . po tem slovesnim trenutku korarji pokleknejo k altarju in stoljui prošt zap-jo Veni Sancte Špiritu*, in v tem ko se na knru dalje poje. gredo gg. korarji in vsi pričujoči duhovni zverstama k poklonu pred Milostniga Škofa iu Jiin spoštljivo roko kušujejo. To počeševanje je bilo posebno ginljivo djanje. Po molitvi sv. Nikolaja in za vstauovuika so Njih Milost imeli velilko sv. mašo, s ktero je bila slovesnost sklenjena. Veselo in zadovoljno je pričujoče obilno duhovstvo med velikimi množicami po slavnim opravilu spremilo svojiga prc ljubljen iga in prečastitljiviga noviga Pastirja v škofijsko stanovanja. Ko jc bilo cerkveno opravilo tako slovesno, za vse ljubljansko mesto iu vse pričujoče tako ginljivo iu spodbudno dokončano ter zanesljivo v velik duhovni prid do-veršeno. so Milostljivi skof blizo (it) oseb pri veselim kosilu pogostovali. med kterimi so bili gg. korarji. dekani, glave iz deželstva in vojaštva itd. Vojaška glasba in častne zdravile Njih Milosti do papeža, cesarja, poglavarstva in vojništva. od poglavarjevega namestnika Stahla pa do Milostniga škofa — so jasnost in dobro voljo poviševale. Tudi glasbina družba je želela svitliga Kneza in Škofa počastiti in je zvečer v škofijskim dvoru napravila baklado in umetno petje. Bil je zares redek praznik in vesel dan za vso škofijo in zlasti za ljubljansko mesto. Vse od maliga do velikiga jc bilo veselo tega dneva, kakoršniga ni bilo v Ljubljani žc 36 let. in Bog daj. de bi ga odsihmal dolgo dolgo več ne bilo! Bog daj. de bi dobri duh in resnična iu globoka ljubezen in vdanost, ki se je pri vsih stanovih do vikšiga Pastirja tako lepo razodela. stoterin sad obrodila, Pastirju in ovcam v zveličanje! \a kraj ii skini oluiehji spet zvezda prisije \a mestu, kjer lani vgasnila je lila: Ter žarke zlate med Slovence razlije. In -pulili goreče jim želje serra. \eselo prepevajo sopet zvonovi. Prihaja za žalo-tjo radosti žar. Okrog se razlegajo rajski glasovi: Zročuje -e Cerkvi Slovenije dar. — Kaduj se. raduj se! ljubljanska škofija. In černi zdaj žalosti preč pajcolaii ! Že plamen te zarije nove obsija. Veselja obiše te noviga dan. Pastirja visokiga ti je poklala Previdnost, de zvesto -e v hrambo mu vdaš: S krepostjo ga rajsko je obdarovala. I.e svesta si hodi. de zmago imaš. \ertnarjeva služba je res ljube zojiv a. ki rvetirc nežne v gredice sadi. Jih varuje mraza, jih skerbno poliva. Odganja živali, poplevc zeli: Gorkejše ko sije že >olnre v nižave. ko zemlja v »pomladi spreminja se nam. Sladijo vertnarju zrak čudne dišave. In cvetja za v nema ga pisani plani. Al koliko lepši ima opravilo %po»telj. ki v božjim ga vertu ravna: Pa tudi neskončno doseže plačilo, \i zemlja ga nima. le raj mu ga da: Duhovne cvetice v nebeški blišavi Mu radosti večne dišave rose. Za trude na zemlji tam v angeljski slavi Sladkosti le vžlva presrečno serce! — Zatoraj raduj se. ljubljanska škofija, In žalosti černi zdaj preč pajčolan. Ker plamen te zarije nove obsija. Veselja obiše te noviga dan. Veselo in glasno donite zvonovi! Slovenskimi! ljudstvu nov vodja se da; Razlegajte krog se nebeški glasovi. Če zmaga ho naša, na veke velja! — Okiu/ti. Visoko častiti g• Franc Sretic, ali nunski gospod Oče v Loki. Ta sveti mož, ne zastonj imenovan Svetic, je bil rojen v Kamniku 7. kozoperska 1749, in se je izučil pri očetih jezuitih v Ljubljani, kterih ni inogel prehvaliti, kako so vedili mladenče presoditi iu staršem svetovati, kam naj svojiga sina dado, de bo izučen, in kako, sami učeni, so tudi znali mladino učiti in ji ljubezen do učenja vdihovati. Na povelje cesarice Marije Terezije so bili 1773 odpravljeni in na vse kraje razkropljeni, iu zavoljo tega so tudi po Kvropi tako strašne prekucije prišle, in še zdaj terpe. Zal je bilo Sveticu po njih, pa vender ni nič rekel ne čez papeža Klemena, ne čez cesarico, ker je vse to za kazen nad ljudmi in za voljo Božjo spoznal. Leta 1777 mašnik posvečen, je po mnogih farah za pomočnika služil, kakor mi je sam pravil: Glej, gnadljivi škof te je žc za kaplana v Begnjah postavil, o mojim času jc Lilo vse drugač; smo mogli veliko let fajmoštru na pomoč biti. in kadar je bil kdu kaplan, je bil že velik gospod. Od leta 1784 do 1790 je bil v Šmartnim fajmošter Dizinas Irlich. in kadar je ta v Kamnik prišel, je rekel g. Svetic, smo se vsi smejali, kar smo se mogli, take jc pravil; je bil tedej Svetic takrat kaplan v Kamniku, svojim rojstnim kraji. Tudi so pravili, morebiti ujegova sestra, ki je bila v Loki omožena, de Svetic in njegov tovarn sta veliki petek pri križevi procesii križe nosila in martrana bila; pa zagernjena. de jih niso spoznali, kar je vse verjetno pri njegovi pravi pobožnosti, ki se je vedno na njem vidila. Leta 1796 ga že najdemo v zgorej imenovani službi pri nunah v Loki, kjer je do smerti ostal. Vsaki dan po leti in po zimi je vstal ob štirih, o praznikih in nedeljah pa ob dveh. de je svoje cerkvene molitve opravil. Sabotne dni in pred prazniki popolne in drugi dan je spovedoval, dokler jih je bilo kaj: ob sabotah doma, ob nedeljah v ža-gradu, o velikonočnim času pa tudi po maši, ki jo je imel v delavnike ob šestih z žegnama. Ob nedeljah in praznikih se je opravilo s pridigo spreminjalo. Od nekdaj je bilo pri nunah opravilo ob petih, kar jc bilo gorjanskim variham prav pripravno, de so mogli drugi k sveti maši iti, ko so varihi domu prišli. Pred opravilam je bilo vselej obhajilo nun in potlej druzih ljudi, pri kterim smo postrežniki ljudem vina dajali, de so ložje zavžili. Pozneje je bilo opravilo ua šesto uro prestavljeno; pri mestni fari pa so gospodje lahko spovedovali, in ob desetih je bilo tam duhovno opravilo. Cez nekaj časa so pa tudi v Sent-Jakopu ob šestih opravilo napravili. pa le tnalo ljudi imeli, ker so bolj k nunam hodili. Mestni g. fajmošter je bil torej nunsko opravilo na sedmo uro preložil, k čemur je tudi ta vzrok pripomogel, ker je takrat veliko nun iu novink umiralo, je zdravnik terdil. de imajo ženske premalo počitka in slabe. Pa vse te spremembe iu še kako obrekovanje ni moglo duha g. Svetica žaliti ali njegoviga veseliga in mirniga obraza na kako vižo utamniti. Če je dež dolgo časa šel, je djal: Zdaj bo pa travica rastla; če je pa solnce dolgo sijalo, je rekel: Zdaj bo pa žito rastlo in dozorelo; vse mu je bilo prav. Včasi pa je rekel moj ujic, cerkvenik: Dobro bi bilo Boga prositi, de Li nam dal dežja, ali pa lepiga vremena, in g. Oče je molitev pri litanijah molil in drugi dan je bilo že drugo vreme; in to se je velikrat zgodilo, kar sini sam vidi!. Večkrat je samostan kaj žaliga zadelo, pa ni bilo slišati iz njegovih ust nobene pritožbe; volja Božje mu je bila če/, vse draga. Bil je dobriga in usmiljeniga serca, pomagati potrebnimu, in kadar sini mu srečo vošil, ali se poslovil, ali iz Ljubljane ga kaj prosil, mi je vselej kaj dal ali poslal, zlasti če je vidil iz spričljejev, de se dobro učim. Tako je tudi revežem dajal in nikogar ni prazniga izpustil. Tako je imel mirno življenje; vemo namreč de občutljivi človek vselej več terpi kakor kak pohlevne/., ker uniga vsaka nesreča, vsaka beseda, vsaka uapčnost zaboli, v tem ko krotki ne čuti toliko, ker v vsim Božjo voljo ali pripušenje vidi. Kajni gospod Svetic je vsaki dan inašcval, ob delavnikih ob šestih : je o pravim času prišel v cerkev, se molče in med molitvami napravil, dar sv. maše opravljal brez vse so-sebnosti. ne naglo, dc bi ljudem dopadel. ne počasno, de bi se pobožniga delal; peto mašo je resno, čvcrsto in po sekiricah pel; pridigoval razumno, umljivo, kake dobre pol ure. Pridigal je različno: pridigo, homilijo, ali zlago ne-deljskiga evangelija in potem kristijanski nauk, ali pa življenje kakiga svetnika. Občutljej se mu je komej poznal in je dal resnici njeno moč nad sercam skazati brez svojiga dodatka, dc se je izvirk pridige le Bogu v hvalo izšel. Vse strasti in čutila je imel popolnama v svoji oblasti, in ui nikogar grajal, zasmehoval, ga s kako besedico prisekal. žalil, nazaj deval, nc v pripovedovanji slave ali veljave iskal, pri smešnih prigodbah sc le namuznil; nikdar ga nisim vidil jezniga. ali žalostniga, k večimu kako gerbo na njegovim čelu: rad pa je koga hvalil. ki je hvalo zaslužil. kakor rajniga sošolca gospoda Jurja Miklavčiča, slavniga pesnika v latinšini. kateri mu jc bil silno lepo elegijo k njegovi drugi novi maši poslal I. 1822. .Sploh reči. je zasluge druzih vidil. spoštoval in hvalil, svojih ui ne vidil ne hvalil. Malokdaj so nune imele kaplana. de bi bil v samostanu prebival, iu torej je gosp. Svetic sam jedel v mežnii. l)e bi pa mu bilo kraji čas, je cerkveniku, mojimu ujcu. pravil iz novic, pa tudi iz Maric. kakor od vojska Kimljauov, Grekov, Trajanov, Kartagenov, in prigodilo se je. de jc moj ujic zavoljo truda in majhniga deležja dremal. G. Oče pa vender ui jenjal pripovedovati in govorjenja izpeljati, kar bi kak drug za hudo vzel, vstal in šel; on pa ne, pa tudi dramil ga ni. Prav torej pravi sveti Jakob: Kdor ni grešil s svojim j e z i k a m , je popolnama mož, ali pa moder: B I a g o r č I o v e k u, ki s svojim jezikam grešil ni, in nevrednim rečem ni služil. Sleherni dan. kadar je bilo zato. je po jedi šel v samostan, de se je kaj pogovarjal, ali pa. de jc na vertu s cerkvenikam sadne drevesa oskerbel, ali kaj otrebil, po-žlahtnil, ali kar si bodi. Tudi pokoren je znal biti, in kadar je njegov sošolec rajni Urban Ažbe, mošniški fajmošter, ga obiskal in prosil, z njim iti na njegov dom. ni šel drugač, kakor po povelji gospe matere, kakor gospodinje v tem samostanu. Se marsikaj lepiga in hvale vredniga bi sc dalo od rajniga nunskiga gospod-Očeta povedati; pa menim, de je to dosti, spoznati njegovo pravo pobožnost in njegoviga du-hovskiga stauii vredno obnašanje. Pristavim še, de je bil precej velike postave, bolj suhiga života z nekaj belih las, neizrečeno ljubeznjiviga obraza, kadar se je nasmejal, z majhno kapico ua verhu glave, vedno v černih nogovicah in šolnih, pri duhovni službi v černi hali. sicer pa černo oblečen. Zadnje leta je imel tok na nogi, kar ga je še bolj slabilo; pa se je s tem tolažil, de s tem tokam malopridna sokrovica iz telesa gre, kar jc tudi dobro, in je bil z Božjo previdnostjo kakor popred, tako tudi v bolezni zadovoljili; samo to mu je težko djalo, ker ni mogel več pridigovati, iu je mogel gospod kaplan, njegov namestnik, častiti gospod Gregor Kušar, pridige prevzeti, kar je tudi rad storil. Od pritlniga tlela . od pičliga jedila, otl nogotoka. zlasti pak otl let opešan, sc je rajni gospod Oče svoji smerti, kaknr tudi svoji pravično zasluženi kroni bližal, in kakor je živel pobožno, tako tudi 3. kozoperska 1829, osemdeset let dopolnivši, mirno v Gospodu zaspal. Glej. tako umerje pravični, pravi prerok, i u nihče si k sercu ne vzame, pravični možje so odvzeti, in nihče ne prevdari; vender se te besede ne smejo reci od l.oča-nov, kterim je njegova smert serce presunila, iu ki so ga v obilnim številu kakor svojiga ljuhiga očeta ua pokopališe spremili. Tudi meni se jc milo storilo, ker sim bil svojiga velikiga dobrotnika zgubil; vender pa me je tolažila misel: tle zdaj zame pri Bogu kakor Jeremija za svoje ljudstvo prosi, kakor je gotovo tudi v življenji zame prosil. Za njim je nastopil g. Gregor Kušar. moj sošolec, čist mladenič, pridin učenec, blag mašnik. ki si jc prizadeval po stopinjah svojiga sprednika hoditi. Bojen je bil v Ljubljani <». sušca 1791 . umeri 1853 62letiu. Zares dva pobožna uiašnika na svetu, iu zdaj dva mogočna na--a pomočnika. I.. D. Ftizabela Seton, začetnica iu perva prednica usmiljenih sester v zveznih deržavah severne Amerike. (Dalj c. j Spomladi 18(15 pride v novi .lork Dubourg. takratni prednik Marijniga sobivališa v Baltimoru. pozneje škof v Montaubau-u in vikši škof v Bcsainonu na Francoskim. Njegov namen je bil po nekoliko. si pridobiti učenika za svoj vstav. Neko jutro, ko je maševal. ga osupne čez navado pobožno obnašanje neke gospe, ki se je približala, tle bi bila od njega obhajana. Se tisti dan pa so ga pripeljali v njeno stanovanje; bila je gospa Seton. Slišal jc njeno spreobertijenjc. sc jc z njo soznanil iu močno na scrcu mu je bil njen uadaljni blag-*r. Bil je prepričan, de v Baltimoru prebivati bi bilo v njen prid iu tle jc prav pripravna za prcdnico v kakim učilišu. torej jo pregovori, de naj s svojimi otroci \ to mesto gre. Pride tedaj s svojimi 3 hčerami v Baltimore v rožniku 1^08; Dubourg iu njegova sestra sta ji bila pripravila stanovališc v sosednji uiarijanskiga vstava. Njeno spreoberujenje jc bilo napravilo veliko zgledovanje, iu po prihodu v Baltimore je vse iskalo, se ž njo soznauiti; ona pa je Ic ubožne. bolnike iu nesrečne obiskovala. Ko je bil razglašen njen namen, tle želi šolo začeti, se je več mladih oseb njeni skerbi zračilo. Z njo se sklene v hvalniin opravilu neka gospa, ki je veliko let kopernela po tisti sreči, de bi se mogla Bogu v redovnim življenji posvetiti. Spreobernjenec Cooper (reci Kiipcr | jc bil ob tistim času v Marijauišu. tle bi sc za mašništvo piipravljal. ako bi bila volja Božja. Imel je nekaj premoženj«, in želel je tiste božje besede nasledovati : „11 a j vse uhogim in hodi za menoj!" Neko jutro precej po sv. Obhajilu čuti Elizabeta Seton prav posebne želje, samo sebe iu vse svoje tljanje darovati v skerbljivost za uboge dekliee in v ta namen naredbo osnovati, ktera naj bi se še po njeni smerti nasledovala. Razodene svoje želje Dubourgu. ki njen namen poterdi. jo pa opomni, tle pomočkov ni. Ta zaderžek je pač dobro tudi ona vedila: tode imela je terdno vero. de njen božji Odrešeuik. ki ji je misel za to delo keršanske ljubezni v serce dal. ne bo pripustil, de bi se Njegova sv. volja zavolj pogrešanja pomočkov nc spolnila. Dubourg ji nasvetuje, tle naj to. kar želi, Vsigamogočnimu resno priporoči, in čez en mesec pove, kako in kaj? tacaš pa de naj nikomur od tega nič ne govori. Ravno tisti dan iše Cooper priložnosti, skrivej z Dubourgam govoriti in brez vednosti tega, kar je bila Elizabeta Seton sklenila, mu naznani h v oj sklep. de želi ostanek svojiga življenja v Božji službi preživeti in vse svoje premoženje ubogim dati; rekel je. de ima deset tavžent dolarjev (amerik. tolarjev I, ki jih želi oberniti v podporo ubožnih deklic, posebno sirot. Dubourg ostermi, kako se je to sternilo in mu svetuje, de naj en mesec moli in prevdarja, potem pa naj mu pove, če ima še ravno tiste misli. Čez en mese3 zopet prideta Cooper in Seton k llubourgu posamezno, in nobeden ni čisto nič vedil, kaj drugi misli. Nasledek Cooperjeviga prevdarjanja je bil, de bo 8000 dolarjev Dubourgu v imenovani namen v roke dal. Seton pa se je zopet ponudila v službo, učiti uboge in skerbeti za bolnike in terpeče ude Kristusove. Dubourg vpraša častitljiviga vikšiga škofa bal-tioiorskiga Janeza Caroll-a (Karola) za svet, kteri je z nar veči priserčnostjo v to privolil. Zdaj je bilo pervo opravilo, najti prostor, kjer bi se to dobro delo pričelo. Kupilo kmetijsko posestvo pri Emitsburgu za napravo družbe usmiljenih sester, ko bi se dalo to doseči. precej poskerbč. de dobe iz Francoskiga postave in naprave sv. Vincencija Pavlanskiga, začetnika te dobrotne ženske družbe. V začetku so mislili, de bi se mlada naprava dala bolje vravnati s pomočjo nekterih družnic iz uue dežele; tode težavnost, jih dobiti in potreba, nektcre postave po krainih zadevah spremeniti, je naklonila tiste, ki jim je bil Bog to delo zročil, de so to misel popustili. S svojima svakinjama Cecilijo in Henrieto Seton, s svojo starši hčerjo Ano, in Marijo Murphv (r. Mjurfi), ki se je bila novi družbi pridružila. zapusti Elizabeta 22. rožnika 1 Stili Ballimore in pride v Emitsburg. Ker še niso imele lastniga stanovanja, jih sprejme dobri iu gostoljubni semeniški vodja Dubois ( r. Diiboa — pozneje škof v novim Jorku) in jim neko stanovanje odkaže. Cez nekaj dni se sklenete z njimi še nar mlajši hčeri Elizabete Seton. 30. mal. serpana so se že v svoje lastno stanevanje preselile, ki je bilo toliko dodelano, kolikor so njih pomočki pripustili. Mala družba je pridobila še prirastek, dve osebi iz sosedstva. Njena svakinja llenrieta Seton. ki je bila do tistihmal še protestantinja. se je ob tem času v naročje katoliške Cerkve povernila. Umerla je bila še tisto leto 23. grudna s prav spodbudno smertjo. Od perviga trenutka svojiga spreobernjenja je nar priserčniši zaupanje stavila na varstvo blažene Matere Božje, iu to češenje do Marije ji je bilo ua poslednje studenec veliciga tolažila. (Ovije na>leiha.) Ogieti po Slovenskim in dopisi. Iz Ljubljane. Mil. knez in škof so o svojim nastopu na svitlo dali pastirski list do duhovstva v latinskim, in druziga v slovenskim in nemškim jeziku do ljudstva. — V. č. naineslnija je v pozdrav Mil. škofa dala natisniti spo-minico z nekterimi pesmimi v latinskim, slovenskim in nemškim jeziku. Iz Ljubljane. Dober prijatel nam jc ravnokar poslal naslednje staro pismo, s pristavkam, de naj priča, kako so v imenitnih rečeh že pred več časam v pisarnicah v domačim jeziku pisali. Kdor hoče, se utegne iz njega še kaj druziga učiti, tu je le: Jeli Paul Grofsel. iiiu Vrban Vidmavr, persefhem te Sveti T rov ze. Bogu O/betu. Bogu Svnu. inu Svetimo Du-eho. de ta Safhafenga koker ie iioiua doli Wrano. inu ad nos u gosposkni Conzlve noter dona. ie Rank Stephau Tu-lehek per dober Pameti is Suoie Frev dobre volle nuni Po-rozhoii. koker meni Bug pomagci. inu ta nar prefhcgiiaua. inu l»re> ul-iza madefha Spozbetla Diviza. inu Mali Boschia Mara. inu nf-i Augclzi. ulsi Svetniki, inu Svetuize. na m»i j> »ii« dn: /!iaš. kad;.; Se hode moja Mboga Dufchiza od movga leltt>a l.ozhila. Amen. Obstehendes Jurament hat der Paul grossel, und Vrban Vidmavr unter dem zu Ende gesezten dato in der Herr-shaft s Canzlev auf Vorherig genugsam Beshehene Mevn-eyd's erinnerung in Beyseyn Jurien Tusheck alss Vaterl. per testamentum Instituirten vnsal.-Erben , dann in gegen-vvart Herrn Dr. Josephen Valentin Von Ehrenreich, und Herrn Franc Jacoben Plauz Herrshaftl. Verhor s advocaten Von \vort zu wort abgelegt. Zu Vrkund dessen Meine hinnachstehende eigene Vntershrift. und Pettshaft's Ferti-guug. Herrshaft, Laack Canzlev den 19. Juny 1769. Joseph Ign. Sorre, m. p. Grcht. Vnd Gegschb. der Heschft, und Stadt Laack. Z Dolenskiga, 29. rožnika. Nova farna cerkev ua Dolih. 19. aprila I. 1858 so bili prečastiti gospod Trebanski dekan Jožef Rozman z mnogimi sosednjimi duhovni pričo zbranih Dolskih farmanov vogalni kamen nove farne cerkve na Dolih postavili iu blagoslovili. Staro, teiuno in tesno cerkev so jeli potem podirati, in so se lotili s serčnostjo in pridnostjo zidanja nove cerkve, ki jo je postavil umc-talui laški mojster Janez Paskolo. 25. nedeljo po binkoštih t. j. 14. novembra ravno tistiga leta so doživeli farmani veliko veselje, de so jim gori omenjeni gospod dekan, spremljani od obilnih duhovnih gospodov, prelepo novo, prostorno in svitlo cerkev blagoslovili, ter jim priporočili z izvcrstno, gorečo besedo, naj bi radi iu s pobožnostjo v novo cerkev hodili Boga častit, sebi pa tolažbe in dušniga zveličanja iskat. Nova farna cerkev na Dolih je živa priča, kako pobožni in goreči za čast Božjo so ondotni farmani in zlasti gospod fajmošter, ki se za povikšanje lepote Božje hiše in Božje časti niso bali ne skerbi, ne sitnost, ne truda in tudi obilnih stroškov ne. Meri pa nova cerkev 14 sežnjev in pol na dolgost, na širjavo pa 6 sežnjev notranjiga lica, in ima dva turna. Ozaljšana je s tremi lepimi novimi altarji: Matere Božje, sv. Jurja in sv. Ožbalta, ktera poslednja dva stranska sta bila letaš ravno pred binkoštnimi prazniki postavljena. Čedno jih je vse tri naredil podobar gospod Juri Tavčar iz Idrije. Dalje so se popravile orgije, obesili v cerkev trije novi luštri, pokopališe poleg cerkve se je razširilo, in še mnogo druzih reči se je napravilo in popravilo. Stalo je delo čez 8500 goldinarjev; altarji 1500 gold., in še je naročena nova leča za 160 gold. Pripomogli so: prečastiti novomeški kapitelj, farni patron, 100 gold., eden prečastitih g. kanonikov še posebej 50 gold., pobožna blaga rodovina iz Ljubljane 100 gold., dva duhovna gospoda rojena v Dolski fari, eden 150, drugi 100 gold., in še en dobrotIjiv gospod, ki je bil kdaj duhovni pomočnik na Dolih, 50 gold. Vse drugo so farmani, večidel revni, prostovoljno zložili; in desiravno so jih slabe letine iu druge obilne dav-šiue hudo terle, so vender z veseljem pokladali na altar Gospodov obilne darove, iu so tudi vse potrebno pripravili in skupej zvozili. Kteri so tako pokazali, de ljubijo lepoto Gospodove hiše, jim bo gotovo Gospod obilno povernil; naj jih sprejme v obljubljene še lepši stanovanja nebeškiga kraljestva! J. Sajovic. Z Caoreiiskiga, 24. rožnika. Kako dobre ovčice svojiga duhovniga pastirja spoštujejo, sc jc dans lahko slehern prepričal, kdor je bil v Železnikah. Mnogo ljubljeni, zaslug polni gospod Blaže Kersnik, brat iicpozubljiviga učenika v ljubljanskih šolah, so namreč drugo novo mašo tukej peli. Žive sicer sedaj v pokoji v Selcih; vec ljubezni med njimi iu železniško faro. ktero so blizo 30 let iicutrtidljivo, kakor mili pastir, po težavni poti proti nebe-saui vodiii, je pa zmiraj še terdna. Želeli so častljivi gospod siv ček med duhovnimi otioci, kteri so pod njihovim \ <><1-1 v um odrastli. se starali. s\oj zadnji slovesni dan obhajali: želeli so tudi Železnikarji piav il serca, še enkrat svojima duhovnima o čel a veselje napraviti, jim spodobno čast skazati. Kar se občno želi, se lahko stori. Vse je kazalo, de se nekaj posebniga godi. Semtertje, posebno pa krog farne cerkve so s cvetlicami ovenčani mlaji kviško kupeli, z njih verhov so vihrale zale banderca. Ljudstva je bilo iz vsih bližnjih krajev, de se je vse gnjello. Prišli so rojeni Železnikarji tudi iz ptujih krajev slovesni dan povikševati. Trije v Železnikah rojeni duhovni gospodje so poglavitno asistcncijo opravljali. Ko ob desetih častiti gospod v slovesni procesij, spreinliaui od vis. čast. dekana iz Loke, druzih duhovnov, spoštovanih svatov in šolarjev s cvetlicami v rokah, in dekličev z veučiki na glavi iz kaplanije ( fara je izpraznjena) proti farni cerkvi pot nastopijo. so se milo vbruui zvonovi oglasili, iu iz topov je jelo gernieti. de je bilo kaj. Blizo 150 funtov smodnika se je postrelilo. Vsili zbranih oči so bile vperte na čast-Ijiviga starčka, ki so se ua palico s pušeljcam okiučauo opiraje počasi ccrkvi bližali; in tiho, mirno, lepo so se vsi obnašali. Xe napravi se lepši nevesta za prihod ženina, kakor jc bila farna cerkev, olepšana, sprejeti njega, ki jc toliko let bil njen ženin, iu kteri se je veliko trudil za njeno lepoto. Z močnim glasam so peli cclo sveto mašo; pa tudi pevci ua koru so pokazali, de znajo, iu de njim iz serca gre. Ginljivo so vis. čast. gospod dekan, oziraje se nekoliko na posebne farne zadeve, v lepi pridigi zaslug stariga, siviga ribča Gospodoviga opomnili, kteri ua bregu morja svojih dni in del izpira mreže. Tako je prav, Železnikarji, poštenje Vam! Iz :i(a zvezda sc jc prikazala in že skerbi časnikarje, kaj bo. če ta čudna metla h kakim nedolžnim vražam priložnost da. „Gegen\vart" torej meni: Ako je ljudska misel, ki v repati zvezdi vidi Božjo šibo ter žugajoče nebeško znamnje, že tudi vraža, je gotovo neškodljiva, še celo koristna vraža. Kako bo namreč to škodljivo, ako se ljudje po tacih nebesnih znamnjih na Božje strahovanja spomnijo in k pokori hude? Pisano je: ..Znamnja bodo na solncu. na mcscu in na zvezdah." Tega ni rekel ne kak mračnik, nc stara babica, ampak Kristus, Gospod. Učenim in spremišljenim zgodovinarjem je zraven tega znano, de so se prikazni kometov na nebu zmiraj strinjale n čeznavadnirni prekuci na zemlji. Pomisli naj kdo na komet Karla V., ua repatice let 1S08. 1811 in 1858. Be se repatice dajo učenostim razlagati in čas določiti, kdaj zopet pridejo, ne izloči m en i t ve, de so naznanovavke Božjih kazin; zakaj Bog, ki prihodnost vidi, pozna čas, ko bo svoj serd zopet razodevati prisiljen, in potem je zamogel tudi kometam njih tire odločiti, de se prikažejo, kadar se Njegove šibe približujejo. Pametni odgovor nekiga norca. Pater Hunold, jezuit, pripoveduje, de je imel Ferdinand I!., rimski cesar, po šegi tistih časov dvorniga šaleža ali norca, imenovaniga Tonata, ki mu jc inogel vsak dan pri mizi streči. Pustne dui pa šalež zgine in dolgo iskavši ga najdejo v cerkvi St. Štefana. Na vprašanje, zakaj je ta čas zginil iz cesarske hiše, odgovori norec tako le: ..Vse leto ima Bog veliko opraviti, de veliko gospodo in priproste ljudi sprejema, iu zasliši, takrat mi revni norci nc moremo na versto priti; te dni pa, ki drugi obuore, moramo mi pametni biti, in Bogu, ki se v sv. Rešnjim Telesu očitno viditi da, in je od več svojih prijatlov zapušen, se približati in mu postreči." Dc bi pač sedmji čas pustne dni to nc bilo res! J. B. Duhov h ke zadeve• V goriški nadškofi i. Prestavljenja sta duhovna pomočnika: Miroslav K ii h n e I v Stverjan v Bcrdih, iu Simon l.acedelli v Perteolle. — Dosedanja vikanja II umska v Bcrdih je povzdignjena v faro. ktera je razpisana do 2. vel. serp. t. I. Dobrotni darovi• Za afrikanski misijon. Iz Teržiča po g. J. V. 12 gold. — Neka dobrotnica 1 gold. — Iz Trcbelniga 11 gold. Za misijon gosp. Olivieri-a: Dobra roka 20 kr. Pogovori z g g. dopisov a v ci. G. M. Slov.: Ker je reč precej občutna, sino se pomenili z vikšimi, kteri pa menijo, de bi utegnil gnjus še bolj smerdeti in kužiti, ako se vanj dreza. — V. č. g. K.: Smo prav hvaležno sprejeli in pride berž na versto. — G. S.: Hvala! Uno smo opravili. — G. Š. Z.: Naročili; uuo dvoje se bo zanesljivo tudi vravnalo in doseglo. — G. —r— : Dajman šater! — M. S. v B.: Opravili. G. V.: Naročeno. k naročevanju na ZGODNJO DANICO" za druziga pol leta 1860. Pozno, pozno je ze! Priljudno torej prosimo častite in prečastite bravce, in druge, kteri ^Zgodnjo Danico" zele, naj se brez pomude na njo naročijo v poštnine oprostenih pismih ali po druzih potih. Vsim gospodam dopisovavcam, bravcam in prijatlam našiga cerkveniga lista naj pri-serčniši hvala in zahvala! „Zgodnja Danicau velja za pol leta: Po pošti pošiljana................1 gold. 35 kr. V tiskarnici sprejemana..............1 „ 6 „ Luka Jeran, Jožef Biaznik, vrednik. založnik.