MUZEJSKI IZLETI LETA 1974
V letu 1974 smo priredili štiri izlete..
Prvi izlet 23. aprila nas je popeljal na
Dolenjsko in v Posavje. Najprej smo se
ustavili v Stični, ki se je razvila ob 1. 1136
ustanovljenem cistercijanskem samotstanu.
Ogledali smo si samostanske stavbe
ob velikem dvorišču, križni hodnik, mogočno
cerkev in vhodni stolp s štukaturami.
Cerkev je bila sprva romanska bazilika,
v gotski dobi so ji spremenili apsido
in zgradili zvonik, v 17. stoletju pa so
jo barokazirali. V Šentvidu pri Stični smo
videli kiparska dela rojaka Petra Jovanoviča
iz Dolenje 2etine, cerkev in rojstni
hiši slavnega zdravnika Marka Grbca in
umetnostnega zgodovinarja Stanka Vurnika.
Skozi Trebnje smo zavili v Mirensko
dolino, obiskali Mirno, Sentrupert in Mokronog
ter prišli v dolnje Posavje. V Sevnici
smo kosili in ogledali grad z Lutrovo
kapelo in spomenik v NOB padlim borcem,
izdelan po načrtu mojstra Plečnika,
v Planini Stari grad in v Jurkloštru
ostanke kartuzije. Na Lisci,
kjer je udotoen planinski dom, smo
uživali obsežen razgled. Tu je imel
Tito 1.1939 pomemben partijski sestanek.
Skozi Radeče, po dolini Sopote in
skozi Litijo nas je pot vodila nazaj v
Loko.
Drugi izlet 28. maja je bil na Gorenjsko
in v Posočje. V Planini pod Golico
smo videli obsežne poljane narcis, ki pa
so že odcvetale. Mimo Martuljka in skozi
Kranjsko goro smo se vzpeli na Vršič.
V Erjavčevi koči smo naleteli na izletnike
Udeleženci muzejskega izleta v Spitaliču 27. VI. 1974. (Foto Fr. Planina.)
290
Udeleženci muzejskega izleta v Hrastovjah 5. IX. 1974. (Foto Fr. Planina.)
iz doma upokojencev v Kranju. V Trenti
smo se ustavili pri Kugyjevem spomeniku,
pri izviru Soče, pregledali kanjon
Mlinarice, alpinetum Juliano in planinski
muzej na Logu. V Alphotelu v Bovcu
smo kosili. Mimo slapa Boke in skozi Kobarid
smo se po novo asfaltirani cesti dvignili
na obmejni Livek. Deževno vreme
nam je žal pokvarilo razgled na okolne gore.
Skozi Volčje in Ciginj, ki je bil med
okupacijo vmesna postaja za italijanske
transporte internirancev v Gonars, smo
dospeli na Most na Soči, nato pa nadaljevali
vožnjo po dolini Idrijce. Namero, da
bi uporabili pot iz Dolenje Trebuše čez
Oblakov vrh in skozi Kanomljo v Spodnjo
Idrijo ter čez Razpotje v Ziri, smo
zaradi vesti o neprevozni cesti pod Razpotjem
morali žal opustiti in se usmeriti
skozi Cerkno v Poljansko dolino in domov.
Tretji izlet 27. junija je bil namenjen
Štajerski. Po vožnji čez Trojane smo se
prvič ustavili v Šempetru v Savinjski dolini,
kjer smo si že pred leti ogledali antični
park, to pot pa smo obiskali malo
znano jamo Pekel, ki jo je pred tremi leti
uredilo za turistični ogled domače turistično
društvo. Vhod v jamo je v 5 km
oddaljeni dolinici Konjiškega prigorja,
kjer ne bi pričakovali kraških pojavov,
vendar že imeni vasi Kale in Ponikva izpričujeta
kraški značaj ozemlja. V jami,
ki je električno razsvetljena in je pot speljana
po mostičkih čez potok Ponikvico-
Peklenščico, nas je vodil agilni
društveni predsednik Kuhar. Jama
je kratka in precej vodoravna, ima
pa presenetljive zanimivosti — razen
kapnikov sigaste ponvice in slap — ter je
deležna nepričakovano številnega obiska.
Od jame smo nadaljevali pot skozi Celje,
Store, Šentjur in Dramlje v samotno dolino
Žičnice pod Konjiško goro, kjer je
republiški zavod za spomeniško varstvo
v zadnjih letih poskrbel za ohranitev
slavne Žičke kartuzije. Tam so se v 12.
stoletju, komaj 80 let po ustanovitvi
matične kartuzije Grande Chartreuse
v francoskih Alpah, naselili kartuzijanci.
Samostan je trajal nad 600
let do leta 1782, ko ga je Jožef II.
razpustil. Deli stavb so še ohranjeni in
deloma naseljeni, velik del mogočne arhitekture
pa je razvalina in jo zdaj konservirajo.
Od »gastuša«, najstarejšega doslej
znanega gostišča v Sloveniji, smo se
peljali v Spitalič, kjer nam je tamošnji
župnik in zgodovinar dr. I\'an Zelko razložil
razvoj in pomen »spodnjega samostana
« s hcspitalom, po katerem ima kraj
zdaj ime. Razkazal nam je tudi arhiteli^-
turne zanimivosti. Malo prej smo se peljali
mimo gradbišč in pod viadukti bo-
19* 291
doče avto ceste Hoče—Leveč. V Ločah
smo videli štorklje in njihovo gnezdo na
strehi. Po dolini Di'avinje smo dospeli v
Poljčane in zavili na sodobno cesto pod
Bočem ter pri Podplatu dosegli cesto
Rogaška Slatina—Celje. V okolici Šmarja
in Grobelna smo opazili posledice nedavnega
potresa. Po kosilu v Celju smo nadaljevali
pot sikozi Laško, Hrastnik, Trbovlje,
Zagorje in Izlake na Trojane in
domov.
Na zadnjem izletu 5. septembra smo
obiskali Istro- Pot smo začeli slcozi Poljansko
dolino, da smo si v 2ireh pod vodst'vom
tov. Alfonza Zajca ogledali čevljarsko
in čipkarsko muzejsko zbirko, ki jo je
uredil žii-ovski pododbor loškega muzejskega
društva. Iz Planine smo ubrali
bližnjico skozi Studeno. Belsko in Bukovje
v Predjamo, kjer je večina šla na ogled
Pred jamskega in Jamskega gradu,
nekateri pa so se podali do jame Konjski
hlev in do potoka Lokve. Skozi Landol
smo spet dosegli glavno cesto pri Hruševju,
kjer so končavali dela na avto cesti
Postojna—-Razdrto. Naslednja postaja so
bile Hrastovlje z znamenitim taborom in
freskami Janeza iz Kastva. Miko Kubeda,
Sočerge, Buzeta in Draguča smo dospeli
v središče Istre — Pazin, kjer
smo ogledali ponor Pazinskega potoka —
Fojbo, freske v prezbiteriju župnijske
cerkve in mesto samo. Ogled hrastoveljsklm
sorodnih fresk v cerkvi Marije na
Skrilju pri Bermu, ki jih je izdelal Vincenc
iz Kastva prav pred .500 leti, so nam
žal preprečila dela na cestnem odcepu.
Od daleč smo videli spomenik Vladimira
Gortana. istrskega upornika proti okupatorju,
ki so ga Italijani na pompoznem
procesu v Pulju obsodili na smrt.
Po lepi vožnji skozi Karojbo, pod Motovunom
in po dolini Mirne smo se ustavili
v Bujah. nato še na Belvedeni, v Simonovem
zalivu in v Senožečah, odkoder
smo se po avto cesti Postojna—Vrhnika
in skozi Ljubljano vrnili v Lokoi
Pi-vega izleta se je udoležiilo 32 članov
Muzejskega društva, drugega 38, tretjega
40 in zadnjega 33 članov. Prvega je vodil
dr. Pavle Bla2mik, ostale tri pa France
Planina. Udeleženci so ob temeljiti razlagi
med vožnjo in pri ogledih spoznali
spet dobršen del naših pokrajin in razne
kulturnozgodovinske in naravne zanimivosti.
France Planina
292