TNIK

SOKOLSKIH IV P CELJE IN KRANJ
LETO VII.
CELJE, 1. JULIJA 1937
ŠTEV. 6
X
VSEBINA
Matija Sušnik, Jesenice: Triintrideset let uspešnega sokolskega dela na Jesenicah Špicar Jak.: Domovini zdravo!
Karol Verk, Sevnica: Moje srečanje z Nedeljkom Čabrilovičem Miloš Prelog:
Vzgoja novih vaditeljev in mladinski vaditeljski zbor kot pripomoček k tej vzgoji Čebulj Dane: Sokolsko okrevališče na Jelovici
TEHNIČNI DEL
M. Prelog: Vadbene ure za deco obojega spola M. Prelog: Soči (Simon Gregorčič)
OBJAVE Iz župe Kranj
NAROČNINA ZA 10 ŠTEVILK V LETU DIN 20-I Z H A J A	MESEČNO
Urejuje in Izdaja za Sokolsko župo Celje Franjo Čepin Za Zvezno tiskarno v Celju Milan Četina
Ustanovljena leta 188t
Lastna hiša Narodni dom
Celjska posojilnica d. d. v Celju, Celje
*
■o
lÄ §• °
“ a
•a
3
o.
£.
B
Glavnica in rezerve nad Din 16,500.000'—
Podružnici: Maribor, Šoštanj
C
3 «5.
A
g s-
I " N -ar O
p 2L c
A
Vsem Sokolskim društvom se priporoča knjigarna in veletrgovina s papirjem
KARL GORIČAR vdv-
CELJE, KRALJA PETRA C. 7
SAVINJSKA POSOJILNICA V ŽALCU
REGISTROV ANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO
Ustanovljena leta 1881
nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu ter jih obrestuje najugodneje •- Hmeljarji! Nalagajte denar pri domačem zavodu!
Račun poštne hranilnice št. 10.994	Brzojavi: „Posojilnica“	Telefon št. 2.
..	—..■■■■	...BLAGAJNIŠKE URE	---
Ob delavnikih od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. ure
Sokolske potrebščine
sukno kakor tudi že gotove kroje, šajkače, telovadne majce, hlače in čevlje ter vse drnge sokolske potrebščine nudi po nizkih cenah trgovina
=== Miloš Pšeničnik, Celje
VESTNIK
SOKOLSKIH ŽUP CELJE IN KRANJ
LETO VII.	ŠTEV. 6
CELJE, 1. JULIJA 1937
LETO VII.
«1\W
ITI atija Sušnik, Jesenice:
TRIINTRIDESET LET USPEŠNEGA SOKOLSKEGA DELA NA JESENICAH
Zgodovinski razvoj društva
Zgodovina Sokolskega društva Jesenice je zelo burna in pestra. Društvo je bilo ustanovljeno v časih, ki so zahtevali odločnih mož, pripravljenih tudi na boje in žrtve. Boriti so se morali proti trem močnim strujam, ki so hotele sokolski pokret v kali zatreti. Toda krepke in močno strnjene sokolske vrste so tekom dolgih let odbile vse napade domačih in tujih nasprotnikov. Seme, ki iso ga sokolski ideologi in voditelji vsejali v trda jeseniška tla, je v teku dolgih let zraslo v mogočno sokolsko drevo, ki kljubuje vsem silam, ki jim rast, napredek in konsolidacija naše mlade države ni po volji.
Povod za ustanovitev društva so dali češki Sokoli, ki so se v mogočnem številu s svojimi prapori in godbami na čelu peljali leta 1904. skozi Jesenice na. II. Slovenki vsesokolski zlet v Ljubljano in se od tam zopet preko Jesenic vračali v domovino. Strumni nastop bratov Čehov, njih smeli obrazi, njih disciplina in lepi slavnostni kroji, vse to je napravilo na Jeseničane najboljši vtis.
Na Jesenicah je bilo tedaj le malo narodne zavesti, zelo malo društvenega dela, vsak je živel le zase, brez vsakega smisla za skupnost, brez odpora proti raznarodovalnemu delu onih, ki so gradili nemški most na Jadran preko našega ozemlja. Vendar pa takrat narodna zavest na Jesenicah le še ni popolnoma zamrla, tlela je kot žerjavica pod pepelom, zadostujoča, da se vname v mogočen plamen, ko zaveje sveža sapa.
Že s pripravami za ustanovitev Sokola se je v tem pogledu takoj vse izpremenilo. Jeseniški mladeniči so si v idilični dolinici v Kurji vasi med stoletnimi smrekami in bukvami kmalu uredili zelo prijetno telovadišče. Postavili so drog, bradljo in kroge ter v prostem času pridno hodili vadit osnovne prvine na orodju in proste vaje. To vam je bilo ta-
krat življenje v tem gozdnem zatišju! Pol Jesenic se je zbiralo v tem okolišu in občudovalo krepke mlade fante, ki so se urili na orodju. Ob nedeljah popoldne pa so korakali v četah po 60 do 100 mož skozi Jesenice na Plavški travnik vadit redovne vaje. Jeseničanom so imponirali ti smeli mladi fantje, ki so vedno držali skupaj kot členi v verigi in prepevali skozi trg narodne pesmi, da je odmevalo daleč naokrog.
V začetku meseca oktobra 1. 1904. se je ustanovilo Telovadno društvo Sokol na Jesenicah. V prvi društveni odbor so bili izvoljeni naslednji bratje: starosta Lovro Kumer st., pod-starosta Ivan Legat, načelnik Matevž Ravnik, tajnik Franc Fabinc, blagajnik Maks Kopitar in odborniki: Karol Ažman, Vmko Ambrožič, Franc Bokal, Jože Bricelj, Vinko Rabič, Jože Ravnik, Franc Valjavec in Šimen Žmitek. Društvo je ob ustanovitvi štelo 88 članov, med njimi nad 60 telovadcev, po večini tovarniških delavcev in obrtnikov.
Da bi sokolski pokret v vsem početku zatrli, so jeseniški Nemci na isti dan, ko se je ustanovil Sokol, priredili veliko «tumersko« slavnost. Prišli so tedaj na Jesenice »turnerji« iz Trbiža, Beljaka, Celovca, Leobna, Gradca, Maribora, Celja in Ljubljane in z razvitimi prapori korakali po jeseniških cestah ter z nemškimi klici in prepevanjem izzivali slovensko ljudstvo. Tam ob starem kolodvoru, na takozvanem Papeževem polju se je med »turnerji« in Sokoli razvnela ljuta bitka, pri kateri so bili nemški turnerji popolnoma poraženi in so morali v paničnem begu in v varstvu oborožene sile teči na kolodvor. V poznejših letih je prišlo še do dveh večjih demonstracij in spopadov s tujimi nemškimi burši, ki so bili vedno tepeni in so morali končno s svojimi ekspedicijami na Jesenice popolnoma prenehati.
Praktično, teoretsko in idejno podlago za telovadbo je dal vaditeljskemu zboru brat Bojan Drenik, takratni vaditelj Ljubljanskega Sokola. Prihajal je skoraj vsako soboto na Jesenice; telovadci, ki so ga hodili čakat na postajo, so naravnost vzljubili tega orjaka, ki je znal v mlada srca vcepiti borbenost, voljo in vztrajnost ter čut za resnico, človekoljubje, silo in lepoto. Upravno in organizatorično podlago pa so' dali članom bratje Špicar, dr. Pretnar in že pokojna Lovro Kumer st. in Jože Peharc.
Članstvo se je začelo intenzivno pripravljati na svoj veliki dan, na zlet bivše Slovenske sokolske zveze, ki se je vršil 5. avgusta 1905. leta na Jesenicah. S strani članstva so se pričele nekaj tednov poprej velike predpriprave, postavljale so se tribune, mlaji, urejevalo1 se je telovadišče in pripravljali paviljoni. Povsod si srečaval vesele in vedre obraze, pa tudi take, ki so zrli potuhnjeno in zlovoljno na Sokole. Marsika-
tero staro prijateljstvo je takrat prenehalo; od nekod se je pričelo širiti sovraštvo proti Sokolu in njegovemu članstvu. Bojkotirati so se pričeli njih obrtni lokali in trgovine, hišni gospodarji so odpovedali članom stanovanja, toda vse zaman; čim hujši je bil pritisk nanje, tem močnejši je bil odpor. Neki takratni slovenski dnevnik je tedaj napisal: »če denarja ni, se perja ne dobi, brez perja pa Sokola ni!« Toda ne preganjanje Sokolov od strani nemštva, tudi črno-rdeče orientirani domačini niso mogli streti dobre volje ojeklenelih mladeničev, ki so temeljito izvedli vse predpriprave za veliki sokolski pohod na Jesenice. Zlet Sokolske zveze, ki se ga je udeležilo za takratne razmere veliko ševilo 300 Sokolov v kroju in na tisoče občinstva, je v vsakem oziru sijajno- uspel in zapustil v spominu vseh, ki so mu prisostvovali, neizbrisne in trajne spomine. Jesenice so bile v zastavah, ljudstvo je Sokole in sokolske goste obsipavalo in jih z navdušenjem pozdravljalo.
V majhni, nizki in slabo opremljeni telovadnici so telovadci vadili večer za večerom. Iz te skromne telovadnice so izšli najboljši telovadci, kar jih je bilo kdaj na Gorenjskem. Brata Vinko Rabič in Vinko Pristov, sta se udeležila mednarodnih telovadnih tekem v Luksemburgu, Turinu in Parizu, slednji tudi tekem za slovansko sokolsko prvenstvo v Pragi leta 1912. Društvo se je po svojih članih udeleževalo' vseh sokolskih javnih nastopov širom cele Gorenjske in vseh večjih prireditev v Ljubljani, Celju,, Novem mestu, Brežicah, Tolminu, Št. Petru pri Gorici, na Opčinah pri Trstu, v Mariboru ter vseh sokolskih zletov' v Zagrebu in Pragi.
Ustanovil se je pevski zbor, gledališki odsek, tambu-raški zbor itd. Kamor so Sokoli prišli, povsod so bili sprejeti prisrčno, saj so bili telovadci tudi izborni pevci. Izredno agilen je bil vedno sokolski gledališki odsek, ki je pod vodstvom brata Špicarja pogosto prirejal dobro pripravljene gledališke predstave, ki so bile obiskane iz vseh bližnjih in daljnih krajev, celo iz tužnega Korotana. Vsi ti posetniki so se utrjevali v' narodni zavesti in se tako pripravljali na veliki dan svobode.
Društvo je v letih od 1910. do 1914. štelo 58 članov, od teh 52 telovadcev. Slavnostni kroj je imelo 42 bratov ter je nastopalo na zletih vedno po 38 do 40 članov v kroju. Za zlete je bila stalno zbirališče telovadnica, iz nje vedno skupen odhod na postajo, skupen povratek v telovadnico in od tam šele razhod na povelje vodnika. Sokoli so tvorili četo, ki je v takratnem jeseniškem javnem življenju nekaj pomenila, uživala simpatije in ugled ter vzbujala rešpekt pri nasprotnikih.
Poleg rednega posečanja telovadbe, pevskih in tamburas-kih vaj in gledaliških skušenj pa so se člani pogosto shajali v Kumrovi restavraciji, v kateri so imeli svoje kulturno in
4L
družabno shajališče. Tu so se izobraževali člani in kristalizirali značaji in se vzgajali najboljši borci za pravico in svobodo. Tu so se kovale zarote proti oblastnikom propadle monarhije, tu so se zbirali in veselili srbskih in črnogorskih zmag 'V Balkanski vojni in tu so se zbirali prispevki za srbski iFdeči križ«; iz teh lokalov so orile navdušene pesmi: »Onam, onamo...«, »Vesela je Srbadija« in »Šumi Marica«! Kumrova restavracija je bila prava sokolska trdnjava, za sovražnike Sokolstva pa zakleta hiša. Sokoli so bili vedno skupaj, vedno pripravljeni na vsako borbo in žrtev; vsak član je storil vse, kar je mogel, da je slabil udarno moč sil, ki so delale proti naši osvoboditvi. Vsi so imeli v srcu neomajno zvestobo do naroda, iz katerega so izšli, in vročo željo, da starejo okove, v katere so bili vklenjeni.
V tem ozračju je društvo ravno ob svoji 10-letnici razvilo svoj prapor in to dne 7. junija 1914. Slavnost je sijajno uspela ter prinesla društvu moralen in finančni uspeh. Društvo bi takrat zanesljivo zgradilo svoj dom, da se ni vnela svetovna vojna, ki je zatrla vsako sokolsko delo.
Nepozaben ostane spomin na 29. oktober 1918. Izginile so mahoma z Jesenic osebnosti, ki so predstavljale režim zrušene vladavine, in iz vseh strani so pričeli prihajati naši fantje iz zaledja, fronte in iz ujetništva. V prvih dneh avstrijskega razkroja so prevzeli Sokoli nalogo, da obranijo Jesenice, to važno železniško križišče, velike nevarnosti, ki je pretila od bežečih madžarskih in avstrijskih desorganiziranih čet. Društvo je pričelo baš lepo delovati, ko se je pojavila nova nevarnost. Soldateska koroških »Volks weh rovcev« je pridrvela do Karavank in ogrožala naše kraje. Zopet so odšli Sokoli na vrhove Karavank in Podrožico, kjer so se udeležili bojev, dokler ni naša vojska pognala sovražnih oddelkov daleč preko Celovca. In nato nesrečni koroški plebiscit! Preko 100 jeseniških Sokolov se je udeležilo ekspedicije v Korotan, da zaščiti naše volilce pred nasiljem avstrijskih teroristov.
Po teh razburkanih dogodkih se je Sokol posvetil tihemu notranjemu delu. Njegova pot je pričela iti zelo strmo navzgor, število članstva je pričelo naraščati, osnovali so se novi oddelki, oddelki članic, moškega in ženskega naraščaja, ki jih prej ni bilo. Delovati je začel močan sokolski orkester, godba na pihala, v najnovejšem času lasten sokolski jazz, mladinski pevski zbor, mladinski gledališki odsek, mladinski orkester, šahovski odsek in lutkovna pozornica. Ustanovila se je društvena knjižnica, prirejale so se gledališke predstave — v novejšem času tudi operete — koncerti, pevski in godbeni, akademije, javni telovadni nastopi, predavanja, izleti v prosto naravo, skratka delo in življenje je vzklilo v vseh oddelkih.
Naravno je, da so vsi zasilni prostori, ki jih je Sokolsko društvo imelo, postali premajhni in da je moralo pričeti misliti na to, da si zgradi lastno streho.
Leta 1929. si je društvo končno zgradilo svoj lastni dom, kjer je žarišče telesno vzgojnega, prosvetnega in nacionalnega dela. Silni so bili napori članstva, ki je našlo precej razumevanja pri domačih, a tudi pri ljubljanskih, kranjskih in škofjeloških rodoljubih.
Društvo se je po svojih tekmovalcih in telovadcih udeležilo vseh sokolskih tekem na župnih, pokrajinskih in vse-sokolskih zletih ter doseglo povsod zelo lepe uspehe v vseh, tudi v najtežjih oddelkih. Brat Janko Pristov se je leta 1932. udeležil tekem za slovansko sokolsko prvenstvo v Pragi, leta 1933. se je z vso vnemo pripravljal za mednarodne telovadne tekme v Budimpešti, lani pa se je udeležil v sokolski vrsti olimpijade v Berlinu.
Pred leti se je ustanovil smučarski odsek, kateri je po svojih tekmovalcih dosegel že prav lepe uspehe. Naši člani so se udeležili vseh sokolskih smučarskih prireditev v državi in izven nje, tako tekem za slovansko sokolsko smučarsko prvenstvo v Bohinjski Bistrici, Štrbskem Plessu, Banski Bistrici in Pustevnah na Češkoslovaškem.
Na čelu društva so stali po vrstnem redu sledeči starešine, bratje: Lovro Humer st., Rudolf Ozvald, dr. Maks Obers-nel in Ivan Šega, sedaj ponovno Dr. Maks Obersnel. Prvi načelnik društva je bil brat Matevž Ravnik, sledili so mu bratje: Vinko Rabič, Silvester Boštele, Matija Sušnik, Avgust Ravhe-kar, Tone Buh, Konrad Lazar in Janko Pristov. Načelnice so bile sestre: Mila Ferjanova, Božena Šegova, Erna Buhova, Anica Zavodnikova, Ela Pogačnikova, Nada Šegova, Francka Gladkova, Cilka Medjeva, Slavica Lapajnetova in Vilja Ber-iiskova. Nepretrgoma so člani društva vseh 30 let bratje: Jaka Čop, Ignac Hrovat, Jože Ravnik, Janko Ravnik, Matija Sušnik in s. Ivanka Čopova.
Sokolsko društvo Jesenice je po triintridesetih letih obstoja v polnem razvoju. Prebilo je težka detinska leta, premagalo vse viharje mladeniških let, ter sedaj v polni moški dobi, zrelosti —, preizkušeno in prekaljeno v vseh borbah — stopa s sigurnimi koraki svojim ciljem nasproti.
Sokoli!
V nedeljo, dne 11. julija 1937
vsi na župni zlet na Jesenice!
Pokažimo našo pripravljenost, slogo in moč!
špicar Jak.:
DOMOVINI ZDRAVO!
Zletna scena
Po par taktih godbe prihiti Čas, ki se ustavi na vzvišenem prostoru.
Lektor: Čas hiti. Par trenutkov tukaj naj počije. Boginje našega življenja spremljajo ga na vesoljni poti. Predejo nam niti bivanja na zemlji. Kadar se jim zdi pokličejo nas in kadar hočejo, nas pošljejo nazaj k naravi. V njihovi družbi hodi Zgodovina, ki piše in beleži iz davnih časov za bodoče dni. (Času so se pridružile Parke in Zgodovina.)
Med tužno godbo pripeljejo trije beriči Domovino, v črni halji, ukljenjeno in s trnjevim vencem na glavi. Trije bratje jo hočejo rešiti in se bore posamič z beriči, ki brate premagajo in odženo.
Lektor: Mati Domovina, preganjana si, zaničevana in zasužnjena. V robstvo te je v davnih časih pahnila nesloga tvoje dece. Sedaj trpiš! In s trnje mvenčano, razbičano in zapljuvano te sramotijo grabežljivi in okrutni tujci. Deca tvoje dece. Sedaj trpiš! In s trnjem venčano, razbičano in nesložna jim podleže in zapade v sužnost.
Temne sence, zli duhovi, plešejo okrog Domovine. Za njen hrbet je stopil rabelj.
Lektor: Sužnost trajala je dolga, dolga leta in mati Domovina je trpela, kakor trpi in more pač trpeti saimo mati. A mera še ni bila polna!
Od daleč se čuje pesem: »Vse je vihar razdjal . ..«. Po kratkem premoru zadone rogovi in zagrme topovi. Čas pokaže ietnico 1914., ki pomeni pričetek svetovne vojne. Zgodovina vstane, gleda na vse strani in zapisuje, Parke predejo in režejo nit življenja z veliko naglico. Rabelj je dvignil vislice, tako da stoji Domovina pod njimi. Vaje izražajo borbo nacionalnega elementa s črno-žoltimi silami.
Lektor: To je svetovna vojna, dobra štiri leta: Klanje na vseh frontah, ječe, Suhi bajar in vešala, krik vdov, solze sirot! O, mati Domovina, je li nadnaravna moč, ki te drži pokonci, da se ne zgrudiš pod ogromno pezo težkih udarcev?
Domovina: Mati sem! In ni bridkosti, ki je mati ne premaga iz ljubezni do otrok.
Sokoli so se pridružili borcem za. svobodo, ki sedaj prehajajo v premoč. V borbo udari zvok marsejleze. Iz gruče se najprej
pojavi rdeča, potem bela in nato modra zastava. Zmaga narodni element, rabelj je izginil, vislice se podero in na njih mestu se dvigne mogočna državna zastava. Prihitele so svetle vile, ki osvobode Domovino verig, ji odvzamejo črno haljo in trnjevo krono in ji posade na glavo srebrn diadem. Ona stoji tu v beli kraljevski obleki. Osvobojeni trije bratje pribite in stopijo k njej. Čas pokaže letnico 1918., ovito z narodnimi barvami. Godba močno potrdi osvobojenje s koncem državne himne: .>Bože spasi...«.
Lektor: Slovanske legije so zmagale sovraga in priborile sužnjim narodom svobodo: Umetno razdvojeni rod naj se za večno združi.
Simbolične vaje prikazujejo ujedinjenje. Toda že med vajami je opaziti razdiralne elemente, ki se urivajo vmes in kvarijo harmonijo. Vaje v neredu prestanejo in godba konča z ogabno disonanco.
Lektor: Razdiralni elementi skušajo razdreti slogo in upro-



pastiti svobodo mlado.
Domovina: Deca, deca, komaj ste osvobojeni, že sili tuji duh med vas in vam grozi s propastjo! Ne pozabite krvi
in žrtev, mladih življenj, složni, deca, bodite složni!
Rabelj se je spet pojavil za hrbtom vedno bolj obkrožajo Domovino in odvedejo tako brate, kakor prej telovadeči naraščaj v tri različne smeri.
darovanih za svobodo. Bodite'
' oELjvy
Domovine. Temni duhovi
Lektor: Domovina zove k slogi in obrambi!
Od treh strani privedejo zvodniki deco. Vsak ji gode na drugi instrument.
Lektor: Zvodniki zlobni zapeljujejo mladino, da se odtujuje svoji domovini. Razdvajajo jo z dvomi in s prezirom nad vsem dobrim, lepim in poštenim.
Nastala je velika zmešnjava, ki jo pretrgajo zvoki sokolske koračnice. Rabelj je takoj, ko je začul godbo, zginil. Sokoli-telovadci prestrižejo zvodnikom pot, jih vržejo v kraj in korakajo na čelu dece dalje, tako da se združijo v tristopu. Naraščaj pritira razdirače pred seboj in jih prisili na kolena. Naraščaj: Nov rod vstaja! Ne boste nas zvodili!
Sokolstvo prihaja od vseh strani.
Lektor: Culi so klic matere Domovine in prihajajo ji na pomoč v nevarnih, težkih časih. Sokoli so, ki radi dajo svojo kri za svojo mater — Domovino.
Sokoli: Sokoli smo! In tebi, Domovina posvečamo vse svoje sile.
Čas dvigne napis »Sokolska Petrova petletka!«
Sokolska mladina: Zdravo naš starešina! Zdravo kralj Peter II.!
Godba igra kolo. Od vseh strani pribite članice in naraščajke v kolo. Ko je kolo končano se napravi skupina, ki govori:
Vsi: Domovina, Tebi bodi delo naše posvečeno, da vzgojimo ti vrednejši rod, ki te bo spoštoval in ljubil, ki te bo branil in slavil Tvojo krasoto. Sprejmi nas in naše delo! Tvoji smo! Povej, kaj hočeš!
Domovina: Čuvajte Jugoslavijo !
Vsi: Čuvati jo hočemo! Zdravo Domovina!
Med topovskimi streli pojejo vsi »Hej Slovani!« in s tem je scena zaključena.
Ta scena se bo kot zadnja točka izvajala na javnem nastopu ob žup. zletu Sok. župe Kranj na Jesenicah 11. VIL 1937.
Ttarot V er k, Sevnica:
SREČANJE Z NEDELJKOM ČABRILOVIĆEM
Spomin na Vidov dan 1914
Bilo je pred 23. leti, pomladi 1914...
Nedeljko Čabrilovic, mlad bosanski nacionalist, je prišel v Trst, da si poišče delo. S pomočjo tržaških nacionalnih Slovencev ga je dobil v tiskarni »Edinosti«. Nastanil se je kot podnajemnik pri neki stari ženici v prvem nadstropju Rebulove hiše v ulici Belvedere tik ob vratih zavednega slovenskega predmestja Rojana.
Stanoval sem takrat s svojimi stariši v isti hiši in istem nadstropju. Ker je bila naša soseda stara in betežna, je Nedeljko večkrat zaprosil mojo mater za kako uslugo. Tako smo se spoznali in radi smo videli prijaznega omladinca v naši sredi.
Dobro se ga spominjam. Bil je mlad, srednje postave, črnih las, žarečih oči, suhljat in revež, kakor vsi idealisti...
Imel je eno samo boljšo obleko, ki jo je oblačil ob nedeljah in praznikih.
Pred nekim pravoslavnim praznikom je Nedeljko zopet enkrat zaprosil mojp mater, da bi mu zlikala edino praznično obleko, kar je rada storila. Počakal je kar pri nas in pristopil k meni. Učil sem se ravno zemljepisja in pred seboj sem imel Kocenov zemljepisni atlas, ki j© bil takrat predpisan za srednje šole. Pričel je prelistavati posamezne liste in razgrnil pred mano zemljevid balkanskega polotoka.
»Poglej«, je dejal in pri tem potegnil s prstom po zemljevidu od Trsta ob Soči na Koroško, pa dalje ob Dravi in Donavi na Črno morje in naprej na Solun, od tu pa nazaj ob Albaniji in Jadranu na Trst, »vse to bo nekoč ena sama država.... Velika svobodna Jugoslavija!«
Tik pred Vidovim dnevom 1914. je Nedeljko Čabrilović nenadoma zapustil Trst in se podal v Sarajevo. Na samo Vidovo je kot prvi zavihtel bombo na predstavnika zasovra-žene Avstrije.
Triindvajset let je poteklo od tega....
Spominjam se njega. Bil je mlad, droben in reven, skratka, bil je idealist.
Spominjam se njegovih potez po zemljevidu: od Soče in Koroške do Črnega morja in Soluna, od Drave in Donave do Jadranskega morja.
Spominjam se njegovih preroških besed: »Vse to bo nekoč ena sama država... Velika svobodna Jugoslavija!«
771 i to s 'Prelog:
VZGOJA NOVIH VADITELJEV IN MLADINSKI VADITELJSKI ZBOR KOT PRIPOMOČEK V TEJ VZGOJI
Do nedavnega časa smo vzgajali mlade vaditelje na način, kakršnega so pač uporabljale naše šole in še nekateri dandanes tako delajo — da smo se postavili v pozo predavatelja učitelja, novi vaditeljski kandidat pa v pozo poslušalca-učenca. Splošna moderna vzgoja, in posamezniki že davno prej, pa so spoznali, da snov, ki si jo gojenec pridobi z lastnim izsledovanjem, da recimo sam reši gotova vprašanja in probleme, to se pravi, on aktivno sodeluje, samodeluje, taka snov pri gojencu bolje sedi, povrh je pa stalna gojenčeva pridobitev. Vaditeljski zbor naraščaja rabi načelnika. On je duša vsega dela v tem zboru, vodi seje, skrbi za izvršitev sejnih sklepov, se sam udeležuje in skrbi za vaditeljske ure, tečaje predavanja — vse to mora izvesti z gotovo resnostjo, na dostojnem višku, prisiljen je veliko razmišljati, vzeti v roke knjige, vprašati za svete, ali to ni dovolj samodelavnosti? Vzemimo gojenca, ki vodi take posle načelnika mlad. vad. zbora naraščaja, na drugi strani pa gojenca, ki hodi samo k predavanjem ali čita samo navodila, kako se vodijo posli načelnika, od obeh pa usoda zahteva, da morata lepega dne vgrizniti v posle društvenega načelnika. Mislim, da smo si vsi v tem
edini, da bo prvi boljši, ker sta praksa in teorija bili in bosta sovražnici. Tak vaditeljski zbor naraščaja ima še tudi druge funkcionarje, vzgoja samodelavnosti je tedaj razširjena na več oseb.
Vaditeljski zbor naraščaja služi za pridobivanje novih dobrih vaditeljev. Že njegova pravila so v teni smislu sestavljena. Pravila bodo tedaj zahtevala, in ko bi tudi ne, morajo ti novi vaditeljski kandidati nekje v svojih poslih vršiti prakso, morali bodo vaditi! V vseh društvih navajajo naraščajnike v vodstvo vrst pri deci in nižjem naraščaju. Kjer je pa vaditeljski zbor naraščaja, se vse to vrši lažje in po gotovem programu v korist oddelkom, kjer se vadi, in pa v korist gojencem - vaditeljem, ki terensko znanje pridobivajo s tem bolj sistematično. Vodstvo^ vrst bo torej prva večja dolžnost članov VZN. Vaditelj, ki se pred vrsto ne bo1 hotel osmešiti, se bo moral podkovati v poveljih, pokazati bo moral znati vaje, včasih kaj povedati, razjasniti, prakticiranje mu bo nudilo dovolj. Koliko imamo ljudi, ki bi bili lahko dobri vaditelji, pa se ženirajo vstopiti pred vrsto, ker so mnenja, da ga bodo kaj polomili; govorimo tukaj o tremi in nervozi, ki hi pa odpadla, ko bi se dotični pravočasno urili pri vodstvu vrst mladinskih oddelkov. Pri tej praktični vzgoji pa moramo paziti, da ne dodeljujemo prepogosto vaditeljem naraščajnikom vrst svojih sovrstnikov po starosti in izobrazbi, ker v tem nastopajo. razni psihološki kvarni vplivi, ki bi znali več škodovati, kot bi pa pridobili s pomočjo mladega vaditelja. S tem pa ni rečeno, da bi posamezniki z močno osebnostjo ne zmogli voditi svojih drugo v vzorno.
Za vodstvo vrst je treba dati vaditeljskim kandidatom nekaj predhodne strokovne izobrazbe, kar se zgodi z vaditeljskimi urami in s tečaji. Ti tečaji se naj po ustroju ločijo od splošnih društvenih tečajev, prvenstveno se naj obdela v takem mladinskem tečaju snov, ki bo vaditeljem koristila pri vodstvu vrst. Tečajniki se naj seznanijo s pravilnimi povelji iz redovnih vaj, pouče se naj dalje o snovi, ki se naj obdeluje pri vadbi dece, da bo telovadba strokovnemu razvoju primerna, vsestranska in močno razgibana — zanimiva. Vaje morajo biti pestre, izvajajo se naj v razgibanem tempu. Poleg teh bistvenih vprašanj se morajo mladi vaditelji poučiti tudi o metodi, to je o načinu podajanja snovi, da se zadovoljijo fiziološka, estetska in duševna stran otrokova. Taki tečaji mladinskega vaditeljskega zbora se tedaj naj vršijo bolj v obliki razgovorov med praktičnim izvajanjem. Sličijo tedaj že bolj vaditeljskim uram, ki imajo poleg teoretičnega izobraževanja predvsem namen, tudi uriti telesno spretnost vaditeljev. Taki mladinski vaditeljski tečaji, ki naj ne bodo pre-
dolgi, niti prepogosti, se naj upeljejo v vseh društvih, tudi tam, kjer nimajo mladinskih vaditeljskih zborov, niti naraščaja. Izplača se, četudi so samo trije, štirje tečajniki, a bo končno vsaj eden pridobljen.
Kakor se je dalo razbrati iz prej navedenih izvajanj, je organizacija VZN le sredstvo, s katerim danes, v dobi naglih razvojev in v dobi, ko tudi otroka in mladostnika smatramo za polnega človeka, čim lažje prihajamo do novih vaditeljev. Organizacija VZN pa ne sme biti samo na papirju, temveč mora resnično poslovati in žrveti, kakor živijo organizacije odraslih. Pustimo mladini, da sama deluje, se upravlja in se izživlja in ne posegajmo prestrogo v to njeno delovanje, dokler se vse to delo vrši plodonosno v mejah naših predpisov. Nadzorstvo je potrebno in mora biti celo skrbno, ne sme pa postati preveč pokroviteljsko, kakor je bilo nadzorstvo starejših nad nekaterimi dijaškimi šolskimi organizacijami in se radi tega niso mogle prav razviti. Vmes posegajmo samo posredno, drugače pa puščajmo inicijativo mladini sami. VZN bo tedaj za svoje udejstvovanje in nastopanje stavil na društveni vaditeljski zbor razne predloge, pomagal pri vsem društvenem življenju, mladinske prireditve vodil sam ali pa jih vsaj pomagal organizirati itd. ■— A povdarjam, vse to mora biti samo vzporednega značaja, prva in glavna naloga je, da se vzgaja vaditelje.
Ves pravi namen tega važnega pomožnega organa društvenega vaditeljskega zbora mora že sevati iz pravilnika, ki ga je treba skrbno sestaviti, preizkusiti, izpopolnjevati, da se končno pride do jedra. Vse mladinske odseke, ki bi imeli drug namen, kot le pridobivanje novih vaditeljskih moči, pa moramo v Sokolstvu odklanjati, ker nalikujemo onim pojavom, kakor smo jih pred leti doživljali, ko nas je zajela spe-cijalizacija potom raznih xy odsekov, kar je naše vrste le oslabilo in zrahljalo.
To in ono bi še bilo omeniti, kar bi nam služilo za pridobivanje novih in za izpopolnjevanje že pridobljenih prednja-kov. Izvajanja pa naj bodo zaključena s pozivom: »Storite vsi sokolski funkcijonarji in vaditelji glede vzgajanja novih moči le svojo sokolsko dolžnost, potem nas ne bo strah pred bodočnostjo. Z dobrim in številnim vaditeljstvom bo ojačena sokolska moč, odprta bo Sokolstvu širša pot do cilja!«
ČeBufj Dane:
SOKOLSKO OKREVALIŠČE NA JELOVICI
Sokolsko društvo Radovljica si je zadalo kot cilj sokolske Petrove petletke nalogo, da postavi na Jelovici sokolsko
okrevališče. S tem bo društvo pač na najlepši način stopi'o pred prestol mladega kralja ob njegovi polnoletnosti, pokazalo bo pa tudi, kaj vse zmore v razmeroma kratki dobi petih let sokolska požrtvovalnost in sokolska volja. Upoštevati je namreč treba pri tem dejstvo, da bo zamišljena stavba •večjega obsega, društvo pa pri vsem tem doslej še ne razpolaga s kakimi večjimi finančnimi viri — saj nima plačanega niti še vsega dolga na svojem Sokolskem domu
Jelovica je visoka planota (ca. 1400 m) ter se razprostira od Bohinja skoro do Kranja, ob njenem vznožju pa teče bistra Sava. Pokrivajo jo bujni smrekovi in bukovi gozdovi, vmes pa leže pašniki in senožeti. Po teh gozdovih domuje številna srnad, v zgodnji pomladi se oglaša trubadur naših gozdov — divji petelin, številne ptice pevke pa v ranem jutru oživljajo s svojim petjem lepo prirodo. Srebrni studenčki veselo žubore v dolino. S posameznih točk Jelovice se ti odpirajo krasni razgledi proti Triglavu, Bledu, na Karavanke in Kamniške planine ter v savsko dolino na eni strani, na drugi strani pa proti Ratitovcu (tudi izhodišče!), škofjeloškim hribom in v prelepo selško dolino.
Na tej planoti bo torej za par let stalo sokolsko okrevališče. Svojemu namenu — krepiti telo in zdravje sokolske mladine — bo služilo tako v poletnem, kakor tudi v zimskem času. Stavba bo zgrajena po zgledu planinskih domov z večjim številom postelj, jedilnico in kuhinjo, poleg stavbe pa si bo mladina lahko postavila tudi svoje šotore, da v lepem vremenu prebiva tudi na prostem. Razen s telovadbo se bo mladina lahko zabavala z daljšimi ali krajšimi izleti po celi Jelovici, v poljubni množini pa bo lahko nabirala borovnice, je-gode in maline, česar je na Jelovici vseg-a v izobilju. Dovolj bo zdrave in pitne vode ter pravega planinskega mleka. Ko pa se odene Jelovica v snežno oblačilo, tedaj bo mladina zopet lahko* hitela v svoj dom na Jelovico, da si s smučanjem okrepi svoje telo. Koliko prekrasnih smuških terenov ima Jelovica - ki pa širši javnosti še niso znani! Povdariti pa je treba, da to sokolsko okrevališče ne bo namenjeno izključno le mladini radovljiškega Sokola, temveč vsemu Sokolstvu.
Sokolstvo društvo Radovljica že marljivo dela na uresničenju tega projekta. Predvsem zbira sedaj finančna sredstva. Tako gre v fond za okrevališče od vsake prireditve 10% brutto dohodkov ter ves čisti donos prireditev, danih izključno v ta namen. Upati je, da bodo* potrebna finančna sredstva zbrana v doglednem času in ko stopi na prestol naš mladi kralj — tedaj bo stalo na Jelovici sokolsko okrevališče.
TEHNIČNI
DEL
m. 7?refog
VADBENE URE ZA DECO OBOJEGA SPOLA
50. u r a
Osnova:
Razgiban j e: Vadite za vaditeljem!
Redovne vaje: Vaje v zavijanju trojic, četvorie in petoric. ,
Ravnotežne vaje na gredi: Prehodi.
Skupine na dveh stolih.
V s k o k i in preskoki s k r č n o, i z p o m o 1 n o in raz nožno; konj na šir brez ročajev — prožna deska Igra: »Kupujmo ptičke!«
Raz gibanj e: Vadite za vaditeljem!
U red zbor! Vadite za vaditeljem! Kdo bo izvajal lepše?
1.	Korak — daljši, krajši, po prstih, petah.
2.	Pobiranje predmetov, ki ležijo zunaj in znotraj nas (odkloni!), vedno s hitrejšim korakanjem.
3.	Na vsak tretji korak zasuk trupa menoma v levo in desno z izrazitim zasukom ramen in pogledom nazaj (poglej telovadca za sabo z močnim zasukom trupa, a manjšim zasukom glave, korak ne sme postati pri tem majav!).
4.	= 3. z zamahom istoimenske lehti, ki je stisnjena v pest (korak z levo naprej, zasuk v levo, zamah v povdarjeno odročenje z levo, pest, hrbet zadaj).
5.	Na vsak šesti korak predskok v vzporo čepno.
6.	Na vsak šesti korak predskok v vzporo čepno — predskok v vzpori čepno.
7.	Na vsak šesti korak predskok v vzporo čepno raznožno — predskok v vzpori čepno raznožno — predskok in vzravnava v stojo spetno — korakanje.
8.	Na vsak šesti korak predskok v vzporo čepno -— preval sklonjeno naprej — vzravnava — korakanje.
9.	Korak, hitrejši — s poskokom vis na drogu doskočnem in takoj seskok.
10.	= 9., toda vis desnoročno.
11.	= 9., toda vis levoročno.
12.	Trkom! Pod drogom poskok in dotik droga s poljubno roko. (Če ni droga, naj služi za te prehodne vese v razgibalnem delu ure kakšno drugo orodje, potrebne so vse-
li?
kakor, ker ostali del ure ne obsega nikakih vaj, ki bi vese, potrebne v vsaki uri, nadomestile).
Redovne vaje: Vaje v zavijanju trojic, četvoric in petoric. O zavojih splošno je bilo govora v 38. uri. V tej uri bomo vadili le zavijanje trojic, četvoric in petoric, ne ozirajoč se na tvorbe, ki z zavoji nastanejo.
A) 1. U vrstu zbor! Po tri razbrojs! Posamezne trojice se primete za roke! (Pojasnimo zopet pojma »desno« in »levo« krilo.) Zavijajte, dokler ne pridete v položaj, da* ste obrnjeni v nasprotno stran, na povelje »Levim krilom na-pred stupaj!«
Levim krilom napred . . .
3	2	1	1	2	3 1	2	3
• 7 7T
\ v / / ,
V	/ J
V
Desnim krilom napred . ..
1	2	3	1	2	3	3	2	1
Osni, notranji, delajo prav majhne, drugi večje, tretji pa običajne korake, ravnajo navznot, t. j. k osnemu krajniku. Pridejo zopet v vrsto, obrnjeno s čelom v nasprotno stran. Smisel teh vaj je le v tem, da temeljito tolmačijo pojme »desno« in »levo« krilo ter kolikor toliko ravnajo.
2.	Levim krilom napred stupaj! (Kam ste prišli? Na prvotno mesto!)
3.	Enako v drugo stran: Desnim krilom napred stupaj! (Tretji je osni.)
4.	Levim krilom napred stupaj! Do prvotnega mesta! (Zavoj za 360° ali celi krog.)
5.	Do prvotnega mesta »Desnim krilom napred stupaj!«
6.	Vrstni red telovadcev v trojicah zamenjavamo, n. pr. gre
2.	na mesto 1. in vadimo zavoje.
7.	Postavimo vrsto na drugi kraj telovadnice.
B) Vadimo isto, le da se telovadci ne drže za roke in pazijo tako še bolj na ravnanje.
Ravnotežne vaje na gredi: prehodi.
A. 1. Preidite gred z odročevanjem in priročevanjem!
2.	Preidite gred s hojo nazaj z odročevanjem in priročevanjem
3.	Preidite gred v vzponu in mahajte z d., kot bi pozdravljali!
4.	Preidite gred s hojo nazaj in mahajte z levo, kot bi pozdravljali!
5.	Preidite gred drug za drugim v vzpori klečno!
6.	Isto nazaj!
7.	Preidite gred v kleku!
8.	Isto nazaj!
9.	Preidite gred po štirih (v vzpori čepno)!
10.	Isto nazaj!
Delajte vedno drug za drugim, da je živahnost, vendar ne tako, da bi se ovirali!
B) Nekatere težje vaje iz skupine A) in dodatno:
1.	Preidite gred v vzpori klečno!
2.	Preidite gred v vzpori klečno do sredine — sed na pete in zaklon z odročenjem — vzklon in vzravnava v klek — hoja v kleku naprej.
3.	Preidite gred v vzpori klečno nazaj!
4.	Preidite gred v vzpori čepno (po treh) z zanoženjem poljubno!
5.	Isto nazaj z zanoženjem obratne noge!
6.	Tek čez gred, hitro drug za drugim!
Skupine na dveh stolih.
Tvorjenje poljubnih skupin (otroci naj jih sami izmislijo in sestavijo), vaditelj naj le popravlja in dopolnjuje. Otroci sami pridejo na nekatere lepe domisleke. Nekatere skupine, ki se deci prav posebno posrečijo, se naj ponovijo.
V s k o k i in preskoki s k r č n o, i z p o m o 1 n o in raz-, nožno; konj na šir brez ročajev — prožna deska.
A)	1. Vadijo hitro drug za drugim preteke čez konja (poljubno).
2.	Vadijo hitro drug za drugim poljubne vskoke na konja in seskoke.
3.	Vskok skrčno in seskok naprej.
4.	Skrčka.
5.	Vskoki v vzporo čepno odnožno (enkrat z levo, drugič z desno) — seskok naprej.
Posamezne vaje vadi večkrat!
B)	1. Ponovi skrčko!
2.	Vskok v vzporo čepno odnožno z desno.
3.	Izpomolka v desno.
4.	Vskok v vzporo čep n o odnožno z levo.
5.	Izpomolka v levo.
6.	Vskok raznožno — seskok naprej. Večkrat!
7.	Poizkusite mznožko! (Dobro čuvaj!)
Igra: »Kupujmo ptičke«.
1.	K steni postavimo poljubno število otrok v gotovi razdalji, ki predstavljajo ptičke, ki so na prodaj in jih prodaja ptičar - prodajalec. Prodajalec da vsaki ptički ime, za katerega pa kupec, to je oni, ki bo lovil, ne sme vedeti. Tako so ob steni sokol, škrjanček, lastavica itd. Kupec pride k prodajalcu s pozdravom »Zdravo!« in vprašanjem »Ali imaš kaj ptičk na prodaj?« »Da, samo lepo blago je tukaj, le izberi!« odgovori prodajalec. »No, bom pa vzel sokola«, pravi kupec in že sokol zleti — zbeži iz vrste, kupec pa za njim. Bežati je treba neko razdaljo vstran in se vrniti na svoj prostor, ne da bi ga kupec ujel (zadostuje udarec); glej skico!
I
■s
n
f
>C/J
v
5
g
v
5
3
ra
v
3
00
ra
v
i-
o
v
3
n
g
V
-s
>
v
1
X prodajalec
O kupec
® ovira, do katere je treba teči
©
Igralec, ki je pritekel srečno nazaj do stene, se pomeša med ostale in igra naprej, pri malem številu igralcev dobi od prodajalca drugo ime, oni pa, ki ga je kupec ujel, gre na drug prostor in je izločen. Po določenem času se kupec zamenja z drugim (ko vlovi tri, ali kako drugače).
(Dalje.)
FRANJO DOLŽAN, ieue, za kresijo I™
kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave
Se priporoča vsem bratom in bratskim edinicam v slučaju potrebe za c. naročila Prevzemam vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila — Cene zmerne — Postrežba točna in solidna
T?refog TJlifoš:
v
SOČI (SIMON GREGORČIČ)
II. del
I. e-na
dve
II. e~
Krasna si hči
planin I
Tvoj tek
na
dve
in
je živ
in je
legak,
III. e-
ko hod
na
deklet
predročiti ven, dl. dol in sp. vzpon — z lokom dol odročiti dl. dol pov-darek, pri izvajanju lokov zasukaj dlani zmerno nazaj, lehti ne spuščaj pregloboko, le nekaj nad predročenjem dol ven), in sp.
spon — priročiti (počasi, da se takoj nadaljuje spojeno naslednji gib, kakor se je to moralo izvesti pri prehodu med I. in II. delom).
I.	in III. vrsta: predskok na levo (vsi pred* skoki in zaskoki morajo biti zmerni in enako dolgi), prednožno skrčiti z desno — odročiti dol, dl. dol.
II.	vrsta: predskok na levo, prednožno skrčiti z desno — odročiti gor, dl. dol.
I.	in III. vrsta: predskok na desno, prednožno skrčiti z levo — priročiti.
II.	vrsta : predskok na desno, prednožno skrčiti z levo — priročiti.
I.	in III. vrsta : zaskok na levo, prednožno skrčiti z desno — odročiti gor, dl. dol.
II.	vrsta: zaskok na levo, prednožno skrčiti z desno — odročiti dol, dl. dol.
I.	in III. vrsta: zaskok na desno, prednožno skrčiti z levo — priročiti.
II.	vrsta: zaskok na desno, prednožno skrčiti z levo — priročiti. (V poskokih in gibih mora biti mehkoba in lahkota! Gib naj bo izveden povdarjeno na debelo tiskane zloge !)
I.	vrsta (III, vrsta izvaja v tem taktu gibe lehti obratno): stoja izstopno z levo naprej — predročiti na desno, dl. dol in takoj spojeno priročiti.
II.	vrsta : stoja izstopno z levo naprej — predročiti in takoj spojeno priročiti.
I. vrsta: stoja izstopno z desno naprej — predročiti na levo, dl. dol in takoj spojeno priročiti.
dve
s planine
II. vrsta; stoja izstopno z desno naprej — skozi predročenje odročiti gor, dl. spred in sp.
I.	vrsta; stoja izstopno z levo naprej in takoj (polagoma) prisun desne v stojo spet-no — predročiti ven, dl. dol in takoj spojeno počasi priročiti.
II.	vrsta : stoja izstopno z levo naprej in takoj prisun desne v stojo spetno — zasuk dlani ven in počasi skozi odročenje priročiti.
Opomba : pri začetnih vajah razčleni gibe z lehtmi po posameznih zlogih, drugače se navadijo telovadci površnih gibov, kmalu pa jih vadi spojeno na besede z določenimi povdarki!
IV. e-
in jasna
I.	in III. vrsta : predskok na levo, prednožno skrčiti z desno — odročiti gor, dl. dol.
II.	vrsta: zaskok na levo, prednožno skrčiti z desno — odročiti dol, dl. dol.
na
si
I.	in III. vrsta: predskok na desno, prednožno skrčiti z levo — odročiti dol, dl. dol.
II.	vrsta : zaskok na desno, prednožno skrčiti z levo — priročiti.
dve
kot gorski
I.	in III. vrsta : predskok na levo, prednožno skrčiti z desno — odročiti gor, dl. dol.
II.	vrsta : zaskok na levo, prednožno skrčiti z desno — odročiti dol, dl. dol.
in
zrak
I.	in III. vrsta: predskok na desno, prednožno skrčiti z levo — priročiti.
II.	vrsta : zaskok na desno, prednožno skrčiti z levo — priročiti.
V	^ zaskoki
V
V
V
V
II.
V
V
^	Y predskoki
I.	III.
V. e-
in glasna
I.	in III. vrsta : zaskok na levo, prednožno skrčiti z desno — odročiti dol, dl. dol.
II.	vrsta ; predskok na levo, prednožno skrčiti z desno — odročiti gor, dl. dol.
na
dve
in
VI. e-
na
dve
in
tri
in
štiri
e-
na
dve
si
I.	in III. vrsta : zaskok na desno, prednožno skrčiti z levo — priročiti
II.	vrsta: predskok na desno, prednožno skrčiti z levo — odročiti dol, dl. dol.
kot spev
krepak
pla-
nin
ske
je
mla-
di-
ne.
planinske
je
mladine.
I.	in III. vrsta: zaskok na levo, prednožno skrčiti z desno — odročiti dol, dl. dol.
II.	vrsta : predskok na levo, prednožno skrčiti z desno — odročiti gor, dl. dol.
I. in III. vrsta: zaskog na desno s prino-ženjem leve v stojo spetno — priročiti.
II vrsta : predskok na desno s prinoženjem leve v stojo spetno (pridejo na prvotne prostore — ne pozabite na kritje in ravnanje! — priročiti.
I.	vrsta: (Gibi so na vsak zlog, pomagaj si s štetjem do štiri : e-na dve in tri in štiri.) Vzpon — odročiti, dl. dol.
Poskok (na mestu) na levi s '^obratom v levo, skrčiti prednožno z desno — z lehtmi drža.
Poskok na desni s V2cbratom v levo, skrčiti prednožno z levo — z lehtmi drža. Poskok na levi s 1/2°bi‘atom v levo, skrčiti prednožno z desno — z lehtmi drža. Poskok na desni s 1/2°fc>ratom v levo (s štirimi poskoki so izvedli dvojni obrat in prišli v prvotni položaj), skrčiti prednožno z levo — z lehtmi drža.
S prinoženjem leve vzpon — povdarek z lehtmi v odročenju.
Spon — priročiti.
III.	vrsta : izvaja isto — le 2/1 obrat (dvojni) je v desno.
II.	vrsta: predročiti in takoj spojeno priročiti.
Skozi predročenje odročiti gor, dl. spred in sp.
Vzpon — zasuk dl. ven in sp. spon ter počasi priročiti.
OPOMBÄ: vedno ni mogoče označiti točnega giba na posamezne zloge, ker je govor tekoč, pač pa se doseže skladnost vaj s tem, če so nekateri izraziti gibi izvedeni na posamezne povdarjene zloge n. pr. na „di“ zasuk dlani in vzpon, nakar sledi počasno priročenje in spon, ker mora recitator zajeti sapo in telovadci baš prav spojijo gibe naslednjega takta.	(Dalje.)
o
B
)
A
V
IZ ŽUPE KRANJ
Na glavni skupščini Sokolske župe Kranj dne 2. maja t. L je bil sprejet sledeči sklep:
1.	Za moško članstvo župnih edinic se uvaja načeloma dolžnost, da si nabavi slavnostni kroj v roku treh let od današnjega dne definitivnega sprejema v članstvo.
2.	Izvzeti od dolžnosti nabave kroja so člani, ki jim njihov gospodarski položaj ne dopušča nabave kroja, nadalje člani, ki so dopolnili 60. leto starosti, ter končno člani s kako telesno hibo, pri kateri bi nošnja slavnostnega kroja ne bila primerna.
3.	Župne edinice so dolžne, da ta sklep izvedejo; utemeljenost izjem presojajo društvene uprave. Proti članom, ki svoje obveznosti ne bi izpolnili, naj uvedejo društvene uprave disciplinsko postopanje. Nepokorščina naj se kaznuje z. izključitvijo.
V nedeljo, dne 11. julija se bo vršil na Jesenicah letošnji župni ziel, ki mora biti močna manifestacija za sokolsko misel na Gorenjskem. Opozarjamo vse članstvo, da je poset izleta obvezen za vse pripadnike Sokola. Niti en kroj naj ne ostane doma! Članstvo, ki nima krojev, se mora udeležiti v eivilu z znakom, da bo tako sodelovalo v sprevodu. Apeliramo na zavednost članstva in pozivamo na bratsko sodelovanje vse od najstarejših do najmlajših.
Sokolska kreditna zadruga v Radovljici bo izdala prihodnji mesec računski zaključek za prvo polletje svojega poslovanja in statistiko svojega članstva. Ker nekatere edinice še niso storile svoje dolžnosti in niso prijavile deležev, nekatere pa tudi ne članstva, pozivamo poverjenike, naj tekom tega meseca vse potrebno store, da bo statistika mogla pokazati sodelovanje vsega članstva pri naši gospodarski ustanovi. Tozadevne okrožnice je poslala edinicam že župna uprava. Na delo za našo zadrugo!
CELJSKA MESTNA HRANILNICA
Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedoletnih, ki ga vlagajo sodišča ter naložbam cerkvenega in občinskega denarja posveča posebno pažnjo. Hranilnica daje posojila na zemljišča po najnižji obrestni meri. Vse prošnje rešuje brezplačno
Za hranilne vloge jamči poleg premoženja hranilnice
ŠE MESTO CELJE z vsem premoženjem in z vso davčno močjo
Vinko Savnik	moda, manufaktura, čevlje
Radovljica	podruž. Jesenice in Bled
Bajželj Ciril mesar	Hrovat Ignacij mesar
Ante Marasovic gostilna Jadran	Legat Anton restavrater in krojač
Janko Bogataj modna trgovina	Mihael Kovačič trgovec
Majnik Pavel restavrater	Marija Oražen hotel Triglav
Mr. Ph. Jože Žabkar lekarna	Mihelač Jože krojač
Magnezijo v kockah — Fotografske aparate — Fotografski materij al vse to dobite po ugodnih cenah v drogeriji
„Sanitas“
CELJE . 1JUBUANA, TVRIeVA ULICA 5
ali pa v TRBOVLJAH
POSOJILNICA V RADOVLJICI, reg zadr. z o. por
obstoji že 45 let in je tedaj najstarejši denarni zavod v radovljiškem srezu
Telovadne potrebščine
L j. majce, čevlje, hlače in žoge za odbojko in hazeno!
Velika izbira
otroških vozičkov in dečje opreme
KRAMAR & M1SLEJ — CELJE
Zvezna tiskarna v Celju
Strossmayerjeva ul. 1 se priporoča Sokolskim
društvom za naročila lepakov, vaßil in vsefi drugik tiskovin
LASTNA KNJIGOVEZNICA