Marec 2011 Leto 17 Številka 205 CENA 1 EUR IZHAJA 13. V MESECU /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ Piranska garaži^iiša naprodaj Podjetje Kraški zidar, ki je za svoje ime in račun zgradilo garažno hišo na Fornačah pričakuje, da bo zanjo iztržilo 12 milijonov evrov. Prednostno pravico nakupa ima Občina Piran, a ta sedaj nima denarja. Pozimi povprečna 4,56% zasedenost. Stavbna pravica Kraškemu zidarju j e bila podeljena v času županovanja Tomaža Gantarja za obdobje 50 let. Družba Občini Piran plačuje letno določena sredstva. Za leto 2010 znaša to 35.823 evrov. v-* So Jelinčičevi privrženci nevarni? Nedavni besedni spopad z grožnjami med poslancema Tadejem Slapnikom (Zares) in Zmagom Jelinčičem (SNS) na seji preiskovalne komisije DZ se očitno ni končal brez posledic. “Na pogovor” ju bo povabil predsednik DZ dr. Pavel Gantar in jima bo verjetno naročil, da se kot zastopnika vseh Slovencev ne smeta tako obnašati, še bolj grozljivo pa naj bi bilo opozorilo policistov poslancu Tadeju Slapniku, da lahko “incident sproži različne odzive, zlasti med Jelinčičevimi privrženci”. Magnetogram, ki je sedaj javno objavljen, kaže na nizkotnost komuniciranja med poslancema. Pa ne, da sta ob visoki poslanski plači kot nagrado prejela celo plačilo sejnine? predora Markovec, priključke cest, obvoznico in razširitev semedelskega mostu bo znašala več kot 100 milijonov evrov! vvvvvv.ba KONČNO DOMA. Stanovanjski kredit. KER ŽELIM OBLIKOVATI SVOJO PRIHODNOST. Če že dlje časa razmišljate o nakupu novega, večjega stanovanja ali hiše, je pravi čas, da se za nakup odločite zdaj. . qo/ Izkoristite ugodno spremenljivo obrestno mero - že od 3 mesečni EURIBOR 1,7 + 1,9 odstotne točke. Izkoristite dodatno ponudbo in ob najemu stanovanjskega kredita sklenite posebno zavarovanje za kreditojemalce, s katerim zavarujete vaše kreditne obveznosti in poskrbite za finančno varnost vaših najbližjih, V sodelovanju z našimi poslovnimi partnerji vam ponujamo paket dodatnih ugodnosti pri nakupu stanovanjske opreme v Lesnini in sklenitvi zavarovanja pri Generali ali Adriatic Slovenica. Informativni izračun Znesek Mesečna Obrestna Euribor na dan Odplačilna kredita anuiteta mera 1.2.2011 doba Skupni znesek za odplačilo (glavnica+obresti+stroški) EOM 30.000,00 € 166,05 € ““ *» * 43.529,00 € 4,55 % *V izračun efektivne obrestne mere (BOM) so vključene obresti, stroški odobritve in stroški zavarovanja. Ponudba velja do 30. aprila 2011 z možnostjo predčasnega preklica. H BANKA KOPER 5? vmvtt jltdomo naprej. El | Dva velika dogodka v letu 2012 Polnoletni državljani Slovenije bomo jeseni 2012 šli na državnozborske volitve iz izbirali nove zastopnike ljudstva, v Strunjanu pa bodo verniki sredi avgusta množično obeležili 500-letnico Marijinega prikazanja in molili za boljše čase. ► TV« fotografiji: Pater Niko Žvokelj že dalj časa pripravlja vse potrebno na ta dogodek. Novi ustavni sodnik naj bo prof. dr. Rado Bohinc Predsednik države dr. Danilo Tiirk bo državnemu zboru najverjetnejše predlagal naj za novega ustavnega sodnika, ki bo nadomestil Jožeta Tratnika, ki mu poteče mandat 24. maja 2011, izvoli rektorja Univerze na Primorskem Koper prof. dr. Rada Bohinca. Za njegovo izvolitev je potrebnih 46 glasov podpore poslancev, kar po dosedanjih ocenah ne bi bilo težko. SNS bo verjetno proti, ne ve pa se še kako bodo ravnali poslanci največje opozicijske stranke SDS. 20 let podjetja Street tour Portorož Jubilej bodo proslavili v GH Metropol v Portorožu v petek, 1. aprila ob 16.30. Praznovanje bodo združili tudi s častitljivo obletnico podjetja SETRA. Ob tej priložnosti bo ob 17.00 uri pripravili ogled in prevzem avtobusov znamke SETRA 415 HD, ob 18.00 uri bodo predstavili 20-letno delovanje podjetja Street tour d.o.o., 60 let podjetja Setra in 100 - letnico izdelave prvega avtobusa. Podjetje Street tour je v dvajsetih letih svojega delovanja na področju turističnih in drugih avtobusnih prevozov doseglo dobre rezultate in dodobra povečalo svoj vozni park. Va6ifo Združenje borcev za vrednote NOB Občine Piran, predsednik Bojan Česnik, Župan Občine Piran Peter Bossman in KS Strunjan, predsednica Sveta KS Marina Knez vljudno vabijo na spominsko slovesnost pred spomenikom žrtvam fašističnega nasilja v Strunjanu, v soboto, 19. marca 2011, ob 11.00 uri. Slavnostna govornica bo prof. dr. Maca Jogan. Kodak Foto color labolatory, Obala 114, 6320 Portorož GSM: 041 602 697, tel.: 05 6771981, e-pošta: fotoquicklab@siol.net Marec 2011 ■ primorski u¥p cmmsRmmm mMMMTmmm Libija - Tripoli Polkovnik Gadafi se ne ozira na grožnje Medetm ko NATO ne želi vojaško posredovati v nemimi z nafto bogati Libiji, libijski vodja polkovnik Moamer Gadafi s svojo vojsko uspešno "čisti" območja, ki so jih domnevno zavzeli uporniki. Voditelj, s katerim je še pred nedavnim "sklepal posle" naš premier, ki zagotvo niti slutil ni kaj se bo tam dogajalo, bo zaradi poboja civilistov nekoč moral odgovarjati pred Haaškim sodiščem za vojne zločine. Vsaj tako se sliši v evropski javnosti. Državna ureditev: Ljudska džamahirija, islamska republika na osnovi korana, neodvisna od leta 1951 z manj kot 6 milijoni prebivalcev. Muenchen BMW z rekordnim dobičkom Deponija v Dragonji še obratuje Kaže, da je niso dokončno zaprli, kot smo že poročali mediji. Za občane ni sprememb, razen tega, da je odslej potrebno večje osveščanje. Odpadke je treba strogo ločevati, sicer se lahko zgodi, da vam jih ne bodo odpeljali! Avtomobilski proizvajalec BMW (Majerische Motorwerke) je v letu 2010 zabeležil rast prihodka za 14% in dobiček v višini 3,2 milijarde evrov. Naspoh se avtomobilski sektor v Evropi po kriznem letu 2009 in v prvi polovici leta 2010 malce popravlja. Berlin Merklova za stabilen evro Vsaka država zaseje odgovorna za stabilno evropsko valuto evro! To se besede nemške kanclerke, ki ji je menda tudi že dovolj, da mora njena država Nemčija vedno znova kriti ozirmoma pomagati državam, ki zabredejo v proračunske težave. Abu Dhabi Se obeta pomembna razstava? V to bogato mesto Združenih arabskih emiratov naj bi v kratkem prenesli razstavo znamenitih muzejskih zbirk iz pariškega muzeja Louvre, ki tam deluje že od leta 1793. Opravičilo pred Bogom Cerkveni možje , ki so se poleg osnovnega pred 2000 leti zapovedanega poslanstva lotili še malo drugih poslov, so svoj greh skesano priznali ter se pred Bogom in ljudstvom opravičili. Če bi se naši pravi takjuni, ki so zaradi lakomnosti po bogastvu storili podoben greh, prav tako opravičili Bogu in narodu, bi jim bilo prizaneseno, tako pa bo delo z njimi imelo sodišče. Dva referenduma V nedeljo, 10. aprila, bomo na referendumu odločali ZA ali PROTI zakonu o malem delu, maja pa verjetno tudi že o zakonu o pokojninski reformi, saj je ustavno sodišče sklenilo, da za to ni ustavnih ovir! DeSUS je odrekel podporo vladnemu projektu pokojninske reforme. Če referendum pade se obetajo težave zadostnih javnih oziroma proračunskih financ. Stanje je že sedaj nevzdržno: 1 upokojenec na 1,6 delavca. Akademija Univerze na Primorskem Slavnostno srečanje profesorjev in študentov ter podelitev priznanj bo v četrtek, 17. marca, ob 14. uri v Gledališču Koper. Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske Istre in zamejstva Primorski utrip primorski uMp Odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net www.primorski-utrip.si Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.: 05 6777 140, GSM: 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000 Ustanovitelj in izdajatelj: Informa Portorož, tržno komuniciranje in informiranje Obala 125, 6320 Portorož, Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net Matična številka: 1094343, ID štev. za DDV: SI59225246 TRR: 1010 0003 5275 306 Banka Koper, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 12,00 EUR Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. List RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Okolje Piran je prenehalo odlagati odpadke na odlagališču Dragonja že 17. januarja 2011, za uporabnike pa, kot sporočajo v obvestilu, ni nobenih sprememb v programu zbiranja in odvoza odpadkov na lokacijo zbirnega centra za odpadke (deponiji) v Dragonji, ki obratuje še naprej. “Nujno pa je potrebno dosledno ločevanje odpadkov, sicer nam lahko prevzemnik odpadke zavrne, občinska okoljska inšpekcija pa izreče kazen za napačno ravnanje z odpadki, sporočajo uporabnikom. Kako ob novih zahtevah ravnati pravilno pa je drugo vprašanje, če na primer na odlagališčih ni ustreznih posod. Na Liminjanski v Luciji na primer že nekaj časa ni posebne posode za pločevinke, zato jih nekateri mečejo kar v zaboje skupaj z ostalimi odpadki, čeprav bi menda sodile k plastiki. Več bi morali postoriti tudi za večkratno odvažanje kosovnih odpadkov in za več možnih lokacij, kajti sicer se ti redno znajdejo ob siceršnjih odlagališčih. Ne bi bilo tudi slabo opazovati na katerih lokacijah se nabira veliko preveč odpadkov, ki štrlijo čez zaboje, ali pa se hočeš nočeš znajdejo na tleh ob zabojnikih. Tipičen primer je v obrtni coni pri trafo postaji v Luciji. Samo tabla z napisom “Prepovedano odlaganje odpadkov” ne pomaga veliko. Sporočajo tudi, da nudijo nadstandardne možnosti ločevanja odpadkov na 157 ekoloških otokih in v namenskih vrečkah za 3600 uporabnikov. Na vrečkah so zapisana tudi navodila, kaj lahko v njih odlagamo in česar ne smemo. Posode in vrečke za ostanek odpadkov bodo z občinsko inšpekcijo dosledno pregledovali. Tiste v katerih bodo organski kuhinjski odpadki, papir, odpadna embalaža, kovine, les, gradbeni odpadki, nevarni odpadki in vse kar je možno ločiti, ne bodo odpeljali dokler ne bodo pravilno ločeni. V kratkem obljubljajo tudi ustrezno zgibanko z navodili. Sicer pa, če komu ni kaj razumljivo, lahko pokliče na zeleno telefonsko številko: 080 88 15. Pa še res je Rdeča Slovenija Veliki rdeče pobarvani oglasi z napisom Rdeča Slovenija so nekatere zmedli, saj je vendarle znano, da je rdeča predvsem Obale in ne vsa Slovenija. Pa se na koncu izkaže, daje to (bila) le reklama za “udarnejše” Slovenske novice. MMsmm Zastopniki ljudstva Afere, anonimke in osebni verbalni obračuni poslancev, ki naj bi bili vredni zaupanja ljudstva, dejejo misliti tudi najbolj preprostemu Slovencu, ki se sicer nima časa ukvarjati z "visoko” politiko, ker mora skrbeti - in garati - za vsakdanji kruh, da preživi svojo družino. Nedavno anonimno grozilno pismo štirim poslancem, celo grožnja s streljanjem Jelinčiča, in pa verbalni incident 4. marca v državnem zboru med Tadejem Slapnikom (Zares) in Zmagom Jelinčičem (SNS) na zasedanju parlamentarno raziskovalne komisije, ki se ukvarja s političnim ozadjem nakupa oklepnikov, poraja vprašanje le koga je to "neumno ” ljudstvo izvolilo, saj običajno incidenti prihajajo vedno od enih in istih oseb. Predsednik DZ dr. Pavle Gantar (član Zares) je grožnje z nasiljem obsodil in na TV napovedal, da bo po podrobnejši preučitvi magnetograma seje oba poslanca povabil na pogovor. "Od zastopnikov ljudstva bi pričakoval trezno glavo, polemično diskusijo in razmislek o tem, s čim se oziroma se ne grozi". Da, predvsem trezno - in pametno glavo, bi dodali. Ali je res kriv Jeličnič, ki dobro skrbi za polnjenje časopisnih strani in TV zaslonov, če bo moral biti do smrti poslanec in vleči lepo poslansko plačo in nato še lepo pokojnino? Volivci že vedo za katero stranko je treba glasovati, da se bodo lahko njihovi liderji prebili v parlament in bodo naši zastopniki in ugledni predstavniki. Nič ne preseneča, če zastopnik ljudstva reče, da je vlada nesposobna, toda nizkotna izjava, "da so vsi bebasti" pa je vendarle preveč. Glas bi moral povzdigniti kdo drug kot predsednik države, ki je vedno znal nastopiti ob butičnih trenutkih. Kriv je sistem. Poslancev vendarle ne volimo poimensko, neposredno. Volimo politične stranke, ki potem, če dobijo dovolj glasov, v bistvu same določajo kdo si zasluži poslansko mesto. Velika žalost je, če namesto pametnih glav dobimo prepirljivce. Tako imenovani znameniti preferenčni glas šteje zelo malo ali nič. In zakaj nas potem te stvari presenečajo. Zakaj se nam takšni in podobni nevarni incidenti ne zdijo zaskrbljujoči za našo družbo, ki sicer že leze proti najnižji točki še sprejemljivega. Če poslanec poslancu na seji grozi, da ga bo udaril po p...i ali vrgel skozi okno, stvar vsekakor ni smešna. Problem je drugje. Zaslepljenost v nekaterih političnih strankah in vera v njihove nezmotljive liderje, ki že znajo potolči političnega nasprotnika, je tako močna, da je že družbeno nevarna, zlasti sedaj, ko nas spremljajo velika gospodarska kriza, dolgovi, socialno razslojevanje in brezposelnost, ko je pot do delavčeve pravice vse daljša in vse manj dosegljiva. O tem naj se vprašajo predstavniki ljudstva, ne pa o tem kako in na kakšen najbolj podel način bi kazalo zrušiti in osramotiti svojega političnega nasprotnika. Bojim se, da bomo šejokali za Marijo Terezijo in samoupravljanjem, ko je enakost še nekaj veljala. Pameten človek bi se moral vprašati kaj sploh počenjajo te parlamentarne komisije in če morda res ne odkrivajo le politične megle. Izvoljeni poslanec ali svetnik plača svoj dolg le, če na naslednjih volitvah ni ponovno izbran. To pa je vse. Ali delikte nimamo organov pregona, tožilstev, sodišč? Ko v posvečenem parlamentarnem hramu padajo grožnje in kletvice, je treba ukrepati - v dobrobit in ugled naše zlate domovine Slovenije. Ali res ni meril? Na primer manj plačila za nedelo in prazno govoričenje v parlamentu ? Franc Krajnc V Luciji podpisujejo peticijo Od Občine Piran zahtevajo naj podjetju Ogrevanje odvzame koncesijo! Solastniki večstanovanjskih hiš v Luciji zahtevajo, da Občina Piran urgentno brez odlašanja sprejme nujne ukrepe za zaščito občanov Lucije, prizadetih zaradi centralnega ogrevanja, ki ga nudi podjetje Ogrevanje Piran d.o.o., kije v večinski lasti Petrola d.d. Občina Piran naj takoj prične z aktivnostmi, da se podjetju Ogrevanje Piran d.o.o. odvzame koncesija za dobavo toplovodne energije v Luciji; da se podjetju takoj prepove delovanje v dveh vlogah, kot upravnik stanovanjskih stolpičev in kot dobavitelj energije, ker ta vloga ni združljiva z interesi solastnikov stanovanjskih stolpičev. Občina Piran naj postavi neodvisnega sodnega izvedenca zunaj območja Primorske, ki naj za obdobje zadnjih 5 let preveri ali Ogrevanje Piran d.o.o. izkorišča svoj monopolni položaj pri dobavi toplotne energije in s tem neupravičeno zvišuje cene dobavljene energije in ugotovi ali je bila dobavljena energija res tista količina energije, ki je bila strankam zaračunana. Občina naj nemudoma začne z iskanjem in načrtovanjem alternativnih virov energije, ki so cenejši kot sedanji in ne vplivajo na zdravje ljudi ter ne onesnažujejo in obremenjujejo okolja. Naj naroči strokovnjake iz tujine ter prouči možnost pridobitve evropskih sredstev za te namene. Peticijo lahko oddate v določeni nabiralnik. Snamete jo lahko tudi z interneta: www.topline.si/peticija Marec 2011 3 MU ■ primorski u'r'p Holding padel v vodo? Projekt Slovenskega logističnega holdinga, ki so ga nekateri tolmačili - in razumeli povsem napačno, verjetno ne bo mogel zaživeti. Še ena slovenska zgodba, ki jo je začel naš predsednik vlade Borut Pahor, ko je navezal stike z nemškim strokovnjakom za železnice Hartmutom Mehdornom, se kot kaže končuje, za njo pa ostaja tudi eno izmed pomembnih vprašanj, ali je bilo svetovanje Nemca res brezplačno kot so zatrdili pristojni že na samem začetku? Odgovor so želeli dobiti tudi nekateri poslanci. To, da je “vse skupaj bilo precej po domače”, kot smo lahko prebrali v osrednjem tiskanem mediju, niti ne čudi preveč, saj sem sam kot novinar na razpravi na Bernardinu, ko je bil prisoten tudi minister za promet Patrick Vlačič, lahko ugotovil, da številni govorniki niso niti vedel kaj holding sploh je. Predvsem se je govorilo o združitvi treh družb -Slovenskih železnic, Luke Koper in Intereurope v novo podjetje česar pa so se še najbolj ustrašili v Luki Koper, ki je še edina kolikor toliko ekonomsko stabilna družba, lahko bi rekli celo vlečni konj obalnega gospodarstva in sef za državo. Če pustimo ob strani dejstvo, da so razni sestanki, konference na Brdu pri Kranju, priprave nanje, študije Pravne fakultete v Ljubljani in Fakultete za management v Kopru in podobno državni proračun že oskubile za dobrih 50.000 evrov, se sedaj postavlja tudi vprašanje, ali je bilo tudi svetovanje nemškega strokovnjaka res zastonj? Kot smo lahko prebrali je avstrijsko podjetje za svetovanje Roland Berger državi izstavilo račun za 476.000 evrov in to morda celo brez pogodbe. Ali je kaj takega sploh mogoče, da bi resna firma z Dunaja na tak način vpletala in blamirala tujega strokovnjaka? Sedaj naj bi se celo dogajalo, da v kabinetih vneto raziskujejo ali je kdo sploh kaj naročil, podpisal kakšno pogodbo. Neverjetno! Bistvo holdinga ni ukinitev družb Če se osredotočimo na bistveno vprašanje holdinga lahko na kratko ponovimo (o tem smo že pisali), da je bila zasnova Slovenskega logističnega holdinga popolnoma napačna. Po znani ekonomski teoriji je holding delniška družba osnovana z namenom, da pridobi (nove) kontrolne pakete delnic drugih delniških družb ali vlagateljev (tudi države) ter da šele potem na tej osnovi po skrbno danih pooblastilih sodeluje pri pridobivanju kapitala, upravlja s finančnimi sredstvi. Je torej nova pravna oseba s specifičnim namenom, ki bi jo res lahko ustanovile omenjene družbe. Biti pa mora biti prek organov strogo nadzorovana, kajti sicer bi se nam lahko zgodil holding Istrabenz, ki ja prav tako pravna oseba pooblaščena za upravljanje s finančnimi naložbami. V primeru Slovenskega logističnega holdinga nikakor ne gre za združevanje treh družb v neko novo pravno osebo, kar bi lahko pomenilo tudi izbris iz registra pravnih oseb Luke Koper, Intereurope ter Slovenskih železnic, prenos kapitala v last nekomu tretjemu, pač pa obratno. Imenovane pravne osebe naj ustanovijo novo pravno osebo in nanjo prenesejo prosta sredstva. Če teh ni in če ni tujih vlagateljev, ni potrebno ustanavljati holdinga! Od tu naprej je strah obalnih dveh družb Luke Koper in Intereurope upravičen. Kot lahko vidimo gre za zelo zamotan proces statusnih sprememb čemur so se med prvimi uprli celo obalni sindikati. FK Obrtniki ne prosijo, zahtevajo! 16. marca protestni shod pred vladnim poslopjem, 13. aprila Forum obrti v Ljubljani, 18. Dovolj smo prosili. Zdaj zahtevamo! Objava na naslovnici revije Obrtnik med drugim tudi sporoča, da obrtniki od 1. marca ne plačujejo več prispevkov in davkov, 11. marca (so?) protestno izpraznili bankomate in banke. Zakaj vse to, se v uvodniku revije Obrtnik sprašuje podpredsednik OZS in predsednik UO OZS, Štefan Grosar. “Menimo, da je v 45 letih obstoja našega obrtno zborničnega sistema prišel čas, ko je potrebno povedati vsej Sloveniji, še posebej pa politikom, da nočemo biti več drugorazredni državljani, za katere veljajo neka drugačna pravila igre kot za vse ostale”. S 1. marcem 2011 so začeli na davčne urade vlagati prošnje za obročno plačevanje prispevkov, napovedujejo pa tudi dviganje gotovine iz bank in bančnih avtomatov. Bank seveda aprila zapora cest: “n; to ne bo ogrozilo, saj njihovi čisti prihranki (depoziti) ne predstavljajo več kot 2% bančne gotovine. Obrtniki so objavili tudi seznam zahtev, med katere sodijo ureditev finančne nediscipline, zmanjšanje sive ekonomije (dela na črno), ureditev delovne zakonodaje, pravična delitev dovolilnic in licenc ter ureditev 30-dnevnega oziroma 60 - dnevnega roka plačil upnikom, tudi avtoprevoznikom, odprava elementov prisilne poravnave, odprava anomalij v zakonu o izvršbi in zavarovanju. “Birokrate bomo zasuli z delom”, pravijo obrtniki, organizirani v 62 Območnih obrtno podjetniških zbornicah, vključenih v Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije. ivili” bomo Slovenijo. Bistvo vsega v Sloveniji je ena sama zmešnjava in nerazumevanje kaj sodi pod svobodno tržno gospodarstvo, tržno blagovno menjavo, pogodbene obveznosti in dogovore poslovnih partnerjev in kaj je v resnici država dolžna nekomu, ki se znajdejo v finančnih težavah zaradi splošnih gospodarskih razmer, ali čisto običajnega izmikanja pogodbenim obveznostim? Državljanska nepokorščina v obliki navedenih napovedi obrtnikov ne bo veliko koristila, ne državi ne njim. V stanovski organizaciji bi se med drugim morali vprašati ali so med tistimi, ki delajo na črno (zaposlujejo na črno, del plače dajejo pod roko, da se izognejo prispevkom, ne izdajajo računov za opravljene storeitve...), tudi njihovi redni člani? Razmere na avtomobilskem trgu Število novih registracij avtomobilov v letu 2010 v EU kot celoti upadlo za 23,4 odstotka, v Sloveniji pa smo zabeležili povečanje za 6,3 odstotka! Na osnovi podatkov organizacije ACEA je bilo leta 2010 v celotni EU, brez upoštevanja Cipra in Malte, na novo registriranih 13,36 milijona osebnih avtomobilov, kar pomeni 5,5 odstotkov manj kot leta 2009. Letni upad novih registracij v EU je zlasti posledica upada na dveh največjih evropskih trgih - nemškem in francoskem. Prodaja vozil v Evropi naj bi v letu 2011 v primerjavi z letom 2010 rahlo narasla za okoli 3%. Po napovedih svetovalne hiše Alix Partners naj bi v letih 2013 in 2015 dosegla raven iz leta 2006/2007 in sicer okoli 16 milijonov prodanih osebnih vozil v Evropi. Na največjem evropskem avtomobilskem trgu, to je v Nemčiji, ki tudi sicer predstavlja slabo tretjino celotnega evropskega trga, so lani na novo registrirali slabih 2,92 milijona osebnih avtomobilov, to pa je bilo kar 23,4 odstotka manj kot leta 2009. Tako kažejo sveži podatki evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev ACEA. Tolikšen upad v Nemčiji je zlasti posledica odprave subvencijske sheme, po kateri je bilo mogoče ob nakupu novega, do okolja prijaznejšega avtomobila, pridobiti 2.500 evrov subvencije, če je lastnik za svoje najmanj deset let staro vozilo poskrbel, daje bilo ekološko uničeno. Po napovedih nemškega združenja avtomobilskih distributerjev naj bi nemški trg letos spet zrasel na 3,10 milijona novih registracij. Negativno gibanje prodaje je bilo zabeleženo še v Grčiji, Italiji in Franciji ter nekaterih mlajših članicah EU. V letu 2010 so naj večjo rast na evropskem trgu, relativno gledano, dosegle naslednje blagovne znamke vozil: Volvo (+12,0%), Jaguar Land Rover (+9,4 %), Nissan (+9,2 %), Mitsubishi (+6,2 %), šele nato blagovni znamki, ki se lahko pohvalita tudi z visokim evropskim tržnim deležem in sicer BMW (+5,7 %) ter Renault (+4,4 %). Veliko proizvajalcem in njihovim znamkam vozil pa je prodaja na evropskem trgu padla. Največji padec gre pripisati Hondi (-23,9 %), sledita Toyota in Fiat (-17,4%), Fordu Slovenija med rastočimi trgi, prvak v rasti Irska V EU, brez upoštevanja Cipra in Malte, so lani rast števila novih registracij avtomobilov zaznali na 17 trgih, upad pa na osmih. V Sloveniji seje število novih registracij osebnih avtomobilov lani glede na leto prej povečalo za 6,3 odstotka, kažejo podatki ACEA. Absolutni prvak v rasti pa je bila Irska, kije lani glede na leto prej zaznala 54,7-odstotno rast, vendar pa je treba dodati, daje v letu 2009 število novih registracij osebnih avtomobilov v tej državi upadlo kar za 62,1 odstotka. Stanje naročil pri slovenskih dobaviteljih avtomobilski industriji se nekoliko izboljšuje. Trend je pozitiven. BK Kdaj razširjen most in obvoznica? Naložba za izgradnjo predora Markovec, priključke cest, obvoznico in razširitev semedelskega mostu bo znašala več kot 100 milijonov evrov! Da se z gradnjo predora Markovec še vedno zatika ni nobena novica, ostaja pa vprašanje kdaj se bodo lahko tamkajšnji prebivalci peljali čez razširjeni semedelski most in kdaj se bodo lahko vozniki iz smeri Žusterna - Koper zapeljali v mesto po krajši obvoznici speljani ob morju pri zavoju hitre ceste v tunel in jim ne bo treba krožiti po ovinkih in križiščih mimo Slavčka in Vinakoper pa čez most, če želijo priti do središča mesta, kar sedaj v konicah povzroča zastoje! Naložba v razširitev mostu znaša nekaj čez 2 milijona evrov, stroški gradnje predora 65,5 milijona, graditev povezovalnih cest pa okoli 40 milijonov evrov. Tako lahko investicija za ureditev obalne ceste, ustreznih priključkov in predora na koncu krepko presega 100 milijonov evrov, kar je precejšen zalogaj za DARS oziroma državo. Dela sedaj ponekod dobesedno stojijo. Obvoznica bo menda nared šele, ko bo dokončan predor, gradnja tunela, ki jo je prevzela družba Alpine Bau, pa stoji tudi zaradi zahtev izolske občine do Darsa glede plačila odškodnine zaradi obremenitve (občinske) ceste pri odvozu izkopanin iz predora. Delo je zapisalo, daje izolski župan mag. Igor Kolenc sklenil, da bo še bolj zapletel položaj pri gradnji predora Markovec. Če dodamo še težave SCT, ki gradi most in ki je v postopku prisilne poravnave, je slika popolna. Stranke za lokalne volitve 2010 porabile 2 milijona evrov Rok za oddajo poročil političnih strank o pridobitvi in porabi sredstev za volilno kampanjo na lokalnih volitvah oktobra 2010 seje iztekel 25. februarja letos. Po oceni, ki jo je zbralo Delo, je 8 političnih strank porabilo skupaj 1.992.687,00 evrov, od tega največ Socialni demokrati (516.578,00). Na drugem mestu po porabi je LDS (322.995,00), na tretjem SDS (310.000,00), najmanj pa je porabila SNS (43.400,00). Največji strošek na volivca je imela stranka Zares (6,19), sledi SD (5,20), na tretjem mestu pa je LDS (5,02). Podatki so okvirni. Bolj natančne ima računsko sodišče. Tudi tiste, ki govorijo o tem koliko so strankam s sredstvi, propagando in storitvami pomagali razni donatorji; podjetja, podjetniki, gradbeniki, posamezniki in simpatizerji strank. Tudi ni nujno, da seje večji finančni vložek v volilno kampanjo stranki obrestoval na pridobitvi večjega števila občinskih svetnikov ali županov. Primer je SDS, kije z manjšim vložkom prepričala bistveno več volivcev. Relativno učinkovita je bila stranka DeSUS, kije porabila 214.640,00 evrov ali 10,77% porabljene vsote vseh strank, zanjo je glasovalo 74.891 ali 12,54% volivcev, dosegli rezultat 8,45% in porabila 2,87 evra na volivca, kar jo po porabi uvršča šele na nizko peto mesto (od osmih strank). Nekatere stranke so volivce prepričale z dobro in profesionalno volilno kampanjo (konkretnimi obljubami), nekatere pa so nastopile preveč amatersko, kar se jim je maščevalo, zlasti tudi pri županskih volitvah. Nekatere vodilne stranke so se močno zadolžile. Po doseženih rezultatih sodeč volilnega praga na prihodnjih državnozborskih volitvah ne bi mogli prestopiti stranki Zares in SNS, nekako prebila pa bi se NSi. Otvoritev novih prostorov Kariernega centra Univerze na Primorskem Koper V torek, 15. marca 2011 ob 14.00 uri bo Karierni center Univerze na Primorskem Koper (KC UP), katerega ustanovitelja sta Univerza na Primorskem in Študentska organizacija Univerze na Primorskem, uradno odprl nove prostore na Pristaniški ulici 3, v Kopru. Otvoritev novih prostorov KCUP predstavlja nov začetek in način delovanja centra, ki stremi k zagotavljanju ustrezno usposobljenega kadra gospodarstvu. Namen KC UP je izboljšati povezavo med akademskim in gospodarskim okoljem ter pri tem nenehno izboljševati možnosti vključevanja dijakov, študentov in diplomantov na trg dela s primernimi izobraževanji in svetovanji. Za uresničevanje poslanstva, katerega pomemben del je graditi uspešne kariere, so dejavnosti KCUP prenovljene, široko zastavljene in obširne. Primorskemu okolju tako v prihodnje prinašajo kakovostno neformalno izobraževanje, povezovanje in informiranje. Pomembnejše dejavnosti KCUP so izvedbe različnih delavnic in okroglih miz na temo kariernega razvoja, trga dela in aktualne problematike; kariemo svetovanje; pomoč pri izdelavi kariernega načrta; izvajanje Hollandovega testa poklicnih interesov ter informiranje o študijskih programih, poklicih, praksi, študiju v tujini in stanju na trgu dela. 4 Marec 2011 ■ ♦ primorski u¥p Piranska garažna hiša naprodaj Podjetje Kraški zidar, kije za svoje ime in račun sezidalo garažno hišo na Fornačah pričakuje, da bo zanjo iztržilo 12 milijonov evrov. Prednostno pravico nakupa ima Občina Piran, a ta sedaj nima denarja. Stavbna pravica Kraškemu zidarju je bila podeljena v času županovanja Tomaža Gantarja za obdobje 50 let. Družba Občini Piran plačuje letno določena sredstva. Za leto 2010 znaša to 35.823 evrov. 4 VISITATORI visiTORg PROplToruAr'LKIRNA “ESTA parcheggi LIBERI PARKING SPACES autosilo multi level garage Svečani dogodek, zgodovinsko odprtje prve garažne hiše z 848 parkirnimi mesti na Fornačah pred mestom Piran je bil dan pred občinskim praznikom, 14. oktobra 2009, ob 15.00 uri. Trak sta prerezala tedanji piranski župan Tomaž Gantar in direktor Kraškega zidarja Radoš Lipanje. V Primorskem utripu, ki je tudi med prvimi ugotovil, da gre v resnici za 100-odstotno last investitorja (in ne Občine), smo takrat zapisali, da gre za “zgodovinsko otvoritev garažne hiše”, saj se piranska lokalna politika v 30-letnem “dogovarjanju” ni uspela dogovoriti niti o lokaciji, kaj šele o gradnji. Tomažu Gantarju je to zares uspelo, uspelo mu je tudi urediti (in zapreti) Tartinijev trg za avtomobile, urediti portoroško promenado in piranski volivci so ga za to nagradili tako, da ga drugič niso izvolili za župana, ker pač raje verjamejo populističnim oblj ubam. Z garažno hišo na Fizinah pri pokopališču se lahko vedno pohvali tudi nekdanja županja Vojka Štular, vendar tam ni šlo brez visokih zadolžitev Okolja, kar v primeru GH Fornače ni bil primer, ki pa žal ni občinska. podelitvi stavbne pravice Kraškemu Vojko Terčon: “Velja dogovor, da bo garažno hišo odkupila Občina Piran. Stavbna pravica, ki nam jo je podelila Občina Piran, velja za obdobje 50 let in za to plačujemo določena sredstva." O problematiki izjemno slabo povprečno 4,56 odstotne zasedenosti garažne hiše v zimskih mesecih in o tem kaj bi kazalo storiti smo se pogovarjali z Vojkom Terčonom iz Kraškega zidarja. Razkril nam je nekaj podrobnosti v zvezi s pogodbo med Občino Piran in investitorjem Kraškim zidarjem. V zapisanem o Garažna hiša pozimi kar sameva. Informativna tabla kaže zimsko stanje v garažni hiši, skoraj 800 praznih mest (od 848). zidarju stoji, da bo Občina Piran odkupila garažno hišo oziroma, da ima predkupno pravico. Stavbna pravici izhaja iz dejstva, daje Občina Piran investitorju omogočila gradnjo na občinski gradbeni parceli, za kar Kraški zidar letno plačuje okoli 35.000 evrov. Bilo je tudi rečeno, da bi Občina odkupila 600 ali več garažnih mest. Iz vsega tega, razen, da z GH upravlja JP Okolje Piran in za to nekaj malega dobi, doslej še ni bilo nič. Garažne hiše na Fornačah? Odgovora od novega župana ni dobil, dejstvo pa je, da je bilo že v času županovanja Gantarja kar nekaj inačic kako bi lahko Občina Piran na najbolj enostaven način (z odstopom opuščenih stavb Okolja Piran na Fornačah ali primernih gradbenih parcel Kraškemu zidarju) prišla do lastništva. “To je bil konstrukt nekdanjega župana, sedanji župan Peter Bossman pa za to nima sredstev. To je bil konstrukt prejšnjega župana”, so nam povedali na občini. Tomaž Gantar ni dobil odgovora Na prvi obravnavi občinskega proračuna za leto 2010 je nekdanji župan, sedanji občinski svetnik Piran (verjetno tudi kmalu podžupan) Tomaž Gantar vprašal zakaj Občina Piran nima v proračunu predvidenih investicijskih sredstev za odkup Kako prisiliti obiskovalce in domačine, da bodo parkirali v garažni hiši? Dejstvo je, da je garažna hiša pred Piranom trenutno nerentabilna naložba, zasedenost pa komaj 4,56 odstotna. To bi se vsekakor dalo tako, da bi zapornico prestavili na cesto pred vhodom v garažno hišo, a bi verjetno s tem napravili še večjo zmedo in oviro za normalen pretok prometa. FK Občina Izola Prvo srečanje gostinskih in turističnih delavcev “Pričakoval sem več vaših predlogov”, je na prvem srečanju z gostinskimi in turističnimi delavci, 10. marca, v palači Manzioli v Izoli dejal župan Izole mag. Igor Kolenc. "Izola ne more živeti od turizma samo dva meseca. Pripraviti moramo kakovostno ponudbo in storitve, s katerimi bomo pritegnili več turistov, več gostov in tudi nekaj zaslužili. Vodilo: dogodki prek celega leta. Vsaka obalna občina lahko po svoje razvija svojo specifično ponudbo, tako tudi mi v Izoli. Na primer mi bomo imeli otroški pustni festival, gastronomske zaklade Istre, festival zlata oljčna vejica, poletje v Izoli, ribiški praznik (19. in 20.8.), praznovali bomo enakonočje, oktobra festival sladka Istra, dan pedočev, teden rib in še vrsto pilotskih projektov”, sta naznanila župan Kolenc in novi direktor GIZ za turizem Izola mag. Danilo Markočič. Žal se pogovora niso udeležili tudi najbolj poklicani - hotelirji, sicer pa je gostince precej zanimala tudi problematika parkiranja, skoraj vsi pa tudi pričakujejo finančno pomoč Občine. Transfuzijska dejavnost Izola 50 let uspešnega dela Rože za ing. Ivana Pivca, ki je tistega dne pred 50. teti prvi prišel na odvzem krvi. V petek, 18. februarja 2011, so v prostorih Centra za transfuzijsko dejavnost Izola (CTD) skupaj s krvodajalci obeležili visok jubilej: 50 let uspešnega delovanja. Kot je na srečanju dejala voda centra Irena Kramar, dr. med. in se pri tem prisrčno zahvalila krvodajalcem, ki nesebično darujejo življenjsko tekočino, so v teh dolgih letih povečali število krvodajalcev, uvajali spremembe in izboljšave, zagotavljajo pa tudi dobre in kakovostne kadre ter standarde. Osnovna naloga Centra za transfuzijsko dejavnost Izola, Polje 40 (prizidek Splošne bolnišnice Izola) je zagotavljati zadostno in varno količino krvi, ki jo potrebujejo bolniki. Najstarejši krvodajalci iz Izole, Kopra in Pirana. FOTO: FK-Primorski utrip. Danes 6 7-letni Umek Anton-Toni iz Kopra (na fotografiji) je kalil 7 krat darovat kri. Prvič pri vojakih v Splitu ponesrečenemu vojaku, ko so opravili transfuzijo kar iz roke v roko. Irena Kramar se je zahvalila za velike prispevke in požrtvovalnost prvi vodji transfuzijske postaje dr. Boženi Žen Boh (žal je ni bilo na srečanju) in ing. Ivanu Pivcu, kije tistega dne pred 50. leti prvi prišel na odvzem krvi. Srečanja sta se udeležila tudi minister za zdravje Dorjan Marušič in direktor SBI Jani Dernič Vodja CTD Izola Irena Kramar se je na srečanju še posebej zahvalila za obveščanje tudi novinarki Radia Koper-Capodistria Silvi Ferletič. Rože novinarki Silvi Ferletič, za strokovno dolgoletno obveščanje. Različne oznake krvnih skupin. Skupina 0 - je primerna za vse prejemnike. Banka Koper poslovala z dobičkom V Banki Koper d.d., ki je pod skrbnim okriljem največje lastnice - skupine Inlesa Sanpaolo, so novinarjem 1. marca predstavili nerevidirane poslovne rezultate za leto 2010. Banka je v letu 2010 ustvarila 17,4 milijona evrov čistega dobička. Uspela je povečati tržni delež kreditiranja prebivalstva, ki v strukturi vseh kreditov nebančnega sektorja znaša 460 milijonov evrov (23,3%), bruto krediti gospodarstvu pa s znašajo 1,399 milijarde evrov (72%). Podatke so predstavili: Ezio Salvai. predsednik uprave, Igor Kragelj, podpredsednik uprave - za gospodarstvo in kapitalske trge, Mario Henjak, član uprave zadolžen za poslovno mrežo in Aleksander Milostnik, član uprave za finančno področje. Marec 2011 5 primorski uMp Malo delo Kocka bo padla na referendumu v nedeljo, 10. aprila! TV« poslanskem večeru o malem delu v Izoli: (Z leve) poslanka SD Poslanskega večera so se udeležili predvsem novinarji, poslanec SD Breda Pečan, minister dr. Ivan Svetlik, Gašper Kokot, poslanec Zares Marjan Križman, upokojenci - in tudi nekaj študentov. Franco Juri. FOTO: PK-Primorski utrip. “Želimo razložiti zakon, poslušati predloge in morebitne dvome, ali je morda tudi zgrešeno razumevanje tega, kar je v zakonu zapisano ”, je na poslanskem večeru in na srečanju z ministrom za delo družino in socialne zadeve dr. Ivanom Svetlikom v prostorih Srednje gostinske in turistične šole v Izoli, 23. februarja, uvodoma dejala poslanka SD Breda Pečan. Na vprašanja udeležencev pogovora o zakonu o malem delu, ki bo predmet ljudskega glasovanja na referendumu 10. aprila, sta poleg Brede Pečan in ministra dr. Svetlika odgovarjala tudi poslanec Zares Franco Juri in Gašper Kokot iz Zavoda Vpsilon. Zakon o malem delu je potrdili Državni zbor 26. oktobra 2010 in je sestavni del vladne izhodne strategije 2010-2013. Z njim pa očitno niso bili zadovoljni sindikati, še manj pa vodstva študentskih servisov. V njihovi organizaciji je bilo zbranih več kot 40.000 podpisov in predsednik DZ dr. Pavel Gantarje na tej podlagi moral razpisati referendum. Nekatere moti, da so imeli študentski servisi v letu 2008 15 milijonov prihodkov, da so se nekateri ukvarjali s poslovno dejavnostjo, ki nima nič skupnega s študentsko problematiko, kupovali delnice, jahte, hotele in še kaj, smo slišali v razpravi. Zakon o malem delu je namenjen študentom, upokojencem in brezposelnim. Namen je povečati stopnjo varnosti študentom in zmanjšati delo na črno. Skozi prispevke iz tega naslova zagotavljati več štipendij za študente, polnjenje rizičnega sklada za poplačilo študentov, če tega ni zmožen delodajalec, povečati prispevke delodajalcev s sedanjih 15 na 29%, povečati nadzor nad malim delom in podobno. Namen zakona in njegove prednosti je natančno opisan tudi v zloženki z naslovom “Malo delo -komu je namenjeno in katere pravice prinaša”, ki jo je izdalo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Malo delo je plačano začasno, občasno in trajnejše časovno omejeno delo, tisto torej, ki smo ga doslej poznali pod izrazom študentsko delo. Po novem ga bodo poleg študentov in dijakov lahko opravljali tudi brezposelni in upokojenci. Takšne vrste delo bi jim, kot razlagajo, omogočilo dodaten zaslužek in tudi dodatne pravice, vendar malega dela ne gre čisto enačiti z delovnim razmerjem in pravicami, ki izhajajo iz njega. Študenti in dijaki bodo lahko tudi po uvedbi malega dela še naprej delali ob študiju, vendar bodo pri tem omejeni na največ 720 ur letno oziroma zaslužek do 6000 bruto letno. Štela se jim bo pokojninska doba, uradno pa tudi delovne izkušnje. Upokojenci bodo lahko opravili 60 ur malega dela mesečno in letno zaslužili do 6000 evrov bruto. Brezposelni bodo lahko opravili prav tako kot upokojenci 60 ur malega dela in letno zaslužili 6000 evrov bruto. Urna postavka je zakonsko določena in ne sme biti nižja od 4 evre bruto, lahko pa je seveda tudi višja. Tako bi študent lahko povprečno mesečno zaslužil okrog 430 evrov neto, seveda pa ob tem lahko prejema tudi državno štipendijo (razpis bo julija 2011). Tudi brezposelnim se bo štelo malo delo v pokojninsko dobo in se bo (uradno) upoštevalo kot delovne izkušnje. Zakon prinaša tudi omejitve glede števila zaposlenih s tega področja v podjetju in glede najvišjega dovoljenega števila ur v enem mesecu. Osnovni dokument na podlagi katerega boste napoteni k delodajalcu na opravljanje “malega dela” bo napotnica, le to še ni znano ali jih bodo lahko še naprej izdajali študentski servisi, zavodi za zaposlovanje ali kakšen drug organ, ki bo dolžan skrbeti tudi za vodenje ustrezne evidence, nadzora in statistike. Lahko se celo zgodi, da si bomo z malim delom v Sloveniji nakopali celo vrsto novega birokratskega dela, veliko nepotrebnih stroškov, ne bo pa se zmanjšalo delo na črno? O malem delu smo obširno pisali že v februarski številki Primorskega utripa, zato sedaj morda samo še kako naj bi bila razdeljena pogača: Od malega dela se bo obračunala 14-odstotna dajatev: -10 odstotkov sledi proračunskemu skladu, od tega 5% za sofinanciranje štipendij (2% več kot doslej), 1 % za delovanje informacijskega sistema in rizičnega sklada in 4 % za delovanje ŠOS, izvajanje projektov, namenjenih mladim in upokojencem ter za izvajanje aktivne politike zaposlovanja). - 2 odstotka za sofinanciranje izgradnje in vzdrževanje študentskih domov. - 2 odstotka posrednikom na trgu dela (2,5% manj kot doslej) - in sicer za stroške dela, stroške materiala in storitev, stroške preventivnih zdravstvenih pregledov upravičencev ter za stroške amortizacije. Posredovanje malega dela bo nepridobitno. Bo malo delo prineslo 10.000 novih delovnih mest? Tudi ta podatek smo slišali na razpravi v Izoli, v kar pa nekateri ne verjamejo, zlasti tudi v to ne, da se bo na račun malega dela zmanjšalo delo na črno. Nekateri ZA drugi glasno PROTI. Medtem ko so študentski servisi skupaj s sindikati odločno proti zakonu o malem delu, so se v nekaterih organizacijah že opredelili ZA. Tako je na primer na pogovoru v Izoli predsednik Društva upokojencev Izola Marjan Pavlič dal jasno vedeti, da DU Izola podpira zakon o malem delu. Predolgo študirajo Ob takih in podobnih razpravah se običajno nihče ne vpraša koliko imamo v Sloveniji tako imenovanih večnih ah fiktivnih študentov. Po novem naj bi status študenta veljal 9 let. Odprto pismo poslanki Bredi Pečan in poslancu Francu Juriju Predsednica Študentske organizacije Univerze na Primorskem Nika Štravs je poslanki in poslancu, ki sta glasovala za zakon o malem delu, poslala odprto pismo, v katerem med drugim navaja: “Vlada RS je že pričela z nekorektno kampanjo za referendum o Zakonu o malem delu - in to še pred uradnim začetkom kampanje”. Poslancema očita, daj ih nista povabila na poslanski večer v Izolo. Navaja tudi, da bodo na ŠOUP-u v času referendumske kampanje organizirali okroglo mizo, “vendar si bomo, za razliko od koalicije in ministrstva, prizadevali za enakovredno predstavitev mnenj s strani vseh akterjev, saj lahko le tako volivci dobro pretehtajo sam zakon o malem delu in vso problematiko, ki jo lahko prinaša”. Poslanka Breda Pečan je te trditve na poslanskem večeru zanikala in povedala, da je bil pogovor odprt za vse, ki so želeli priti. FK Piran Sprejem občinskega proračuna in podpis pogodbe o ravnanju z odpadki Ali na račun novih zaposlenih v občinski upravi nihče iz prejšnje garniturenidobilodpovedi in ali se je skozi to obliko zaposlovanja povečalo število zaposlenih? Na 4. redni seji Občinskega svata Piran, 15. marca, ob 16. uri v občinski palači v Piranu bodo svetnice in svetniki sprejeli predlog proračuna za leto 2011 (nekaj manj kot 34 milijonov evrov), obravnavali bodo predlog poslovnika Občinskega sveta, predlog odloka o dodeljevanju službenih stanovanj, predlog letnega programa športa v občini za leto 2011, med pomembnejše točke pa sodi tudi obravnava in potrditev dokumenta o investicijskem projektu “Izgradnja centra za ravnanje z odpadki Notranjska - Istra - Kras” in sklep za podpis Medobčinske pogodbe o sodelovanju pri pripravi in izvedbi projekta Center za ravnanje z odpadki z območij Notranjske, Istre in Krasa (CERO NIK) ter kadrovske zadeve. Župan bo verjetno občinski svet tudi obvestil o svoji odločitvi glede zasedbe tretjega podžupanskega mesta. Poleg Mišiča (profesionalni) in Bruna Fonde (neprofesionalni) je neprofesionalna podžupanja poslej tudi pravnica in občinska svetnica SD Meira Rot. Govorilo se je, da naj bi mesto tretjega podžupana (namesto Mišiča?) prevzel nekdanji župan in član PJN in sedaj občinski svetnik Tomaž Gantar. V upravi Okolja seje zaposlil svetnik SD Alen Radojkovič, kije prej bil zaposlen v Casinoju. Vprašanje za novega župana Ali na račun novih zaposlenih v občinski upravi nihče iz prejšnje garniture ni dobi! odpovedi in ali se je skozi to obliko zaposlovanja povečalo število zaposlenih? V piranski občinski upravi naj ne bi nihče dobil odpovedi delovnega razmerja na račun novih zaposlitev. Zanimivo bi bilo tudi vedeti, ali se je na račun novih zaposlitev (če so) v zadnjih dveh mandatih različnih političnih opcij povečalo število občinskih uslužbencev, za koliko in kaj počenjajo tako imenovani politično nekompatibilni “odpisani”, ki so še vedno na plačilni listi? Cruise & Ferry Center Adonis prejel najprestižnejšo nagrado! V začetku marca je bilo na križarki Costa Pacifica letno srečanje “Champions of the Sea 2010”. Na slavnostni večerni podelitvi na ladji Costa Pacifica je Adonis (Cruise & Ferry Center) Portorož pometel s konkurenco 25 držav in prejel najprestižnejšo nagrado Best Mediterranean Area! Vodilna evropska ladjarska družba itd. Podjetje Adonis je bilo letos v Costa Crociere vsako leto nagradi konkurenci 25 držav iz Evrope in najboljše partnerje za minulo leto. Pri Bližnjega vzhoda, nominirano v dveh tem je pomembnih kar nekaj kriterijev, od štirih kategorij. V najprestižnejši Med drugim je pomembno število kategoriji Best Mediterranean Area prodanih križarjenj, splošen napredek je kot rečeno prejelo prestižno podjetja, inovativnost podjetja, nagrado, v kategoriji Over the Top pa je nagrado dobila Malta. Adonis sicer sodi v Cruise & Ferry Center, specializirano združenje za promocijo in prodajo križarjenj, ladijskih in letalskih prevozov. Križarjenje pridobiva vse večji pomen v globalni turistični ponudbi. Ladijske družbe nenehno širijo in izboljšujejo ponudbo ter oblikujejo nove programe potovanj. Vsi trendi kažejo, da so križarjenja najhitreje rastoči segment v turizmu. Za uspešni razvoj križarjenj pa so potrebni tudi dobri in strokovni prodajni kanali ter prava vizija. Pri Cruise & Ferry Centru, specializiranem združenju za promocijo in prodajo križarjenj, ladijskih in letalskih prevozov, so v sodelovanju z vodilnimi ponudniki križarjenj in trajektnih prevozov ustvarili prepoznavno blagovno znamko, ne samo v Sloveniji in na Hrvaškem, temveč v celotni jugovzhodni Evropi. Tudi Cruise-Ferry-Center.com je bila ena prvih spletnih strani turističnih agencij pri nas. Na internetu so prisotni že od leta 1995. 20 - letni obstoj so okronali s številnimi prestižnimi nagradmi ladjarjev in z izdajo prve slovenske knjige posvečene križarjenjem, kar jih ponovno vpisuje med pionirje križarjenj v Sloveniji. So prva in vodilna agencija za prodajo križarjenj in vseh vrst prevozov V njihovi ponudbi lahko najdete preko 2.000 križarjenj po vseh morjih sveta, 85% vseh ladijskih povezav v Evropi in preko 8 milijonov letalskih prevozov z odhodi iz vseh koncev sveta. Ponujajo križarjenja po posebej prilagojenih cenah za naše tržišče, organizirane skupinske odhode s slovenskim spremljevalcem, tematska križarjenja in organizirane prevoze do odhodnih pristanišč. Na željo strank organiziramo tudi dogodke, srečanja in kongrese na ladji. Na voljo so vam 24ur na dan, 7 dni v tednu, na spletnem naslovu www. cruise-ferry-center.com ali na naslovu www.krizarienia.si. Klicni center Portorož: 05/ 6710 777 in 776. Marec 2011 jžšfe ■ w primorski u¥p Kopru, pustnim rajanjem za otroke na Manziolijevem trgu v Izoli ter prireditvami za otroke v Avditoriju je bil še posebej zanimiv in pohvalno je, da so se organizatorji letos kar dobro uskladili. Shupine: 3. mesto sije prislužila skupina iz Senturja - Ka’nav. 2. mesto med skupinami so osvojili Pirančani - Oktoberfest 1. mesto in nagrada - bon za 300 evrov Vinakoper za skupino: Čokoladni Krasolini - zmagovalna skupina s Krasa (od Sežane do Komna). Nagrado je skupini podelil župan Pirana Peter Bossman. Vozovi: 3. mesto: HI-TI 70/80, TD iz Hrvatinov. 2. mesto: Kubanski prevzem bodočega koprskega bazena 1. mesto: “Peškadori” iz Dekanov. Nagrado 600 evrov je podelil Marko Česnik, direktor Avditorija Portorož. Avditorij je bil tudi glavni organizator in koordinator pustne prireditve v Portorožu. V Portorožu zatajila gostinska ponudba! Na pustni prireditvi v Miljah so stale stojnice ob stojnicah z raznovrstno ponudbo, v Portorožu pa je na prostem popolnoma zatajila gostinska ponudba tako, da si zares velike množice niso mogle privoščiti (kupiti) niti pustnih krofov, kaj šele kakšno kuhano vino, ko je proti večeru postalo že kar hladno! Zahvaljujoč res lepemu vremenu v soboto in nedeljo, ko se je v bistvu dogajalo največ, ko so ljudje vsaj za kakšen dan pozabili na vsakdanje tegobe, so bili zadovoljni vsi. Pustni liki na obali so bili tako raznoliki, da jih je bilo že kar težko prepoznati, kar kaže, da domišljija kako se našemiti, si nadeti pravo masko, nima meja. Izvirnih mask, razen gostujočih korantov, pa ni bilo veliko. V Kopru sta bili zmagoviti skupini “Predor Markovec” in “Tomosovi motorji”. Po 2. veliki povorki v Portorožu (11 skupin) s platojapri Marini Portorož do ploščadi pomorščakov pred Grand hotelom Portorož, pa je pustna komisija soglasno sklenila, da se podeli bon v višini 300 evrov podjetja Vinakoper in 600 evrov darilo skupine Life Class in Hotelov Bernardin za najboljši voz. Predsednika ocenjevalne komisije sta bila Drago Barilar in Oskar Pohlen. Ocenjevalna komisija.: Meira Hot (nova podžupanja Pirana), Jana Tolja (svetovalka župana Borisa Popoviča) ter predstavniki mask, pustnih vozov in skupin. Ohranjanje kulturfm dediščine, šeg in napadi Osnovna naloga kurentovanja, na ( ivriinuisNCMi-., pustovanja, naj bi bila ohranjanje kulturn^ediščtro^H ter šeg in navad v času pusta. Nekako najBolpzviren se zdi korantov ples, kije značilen že od pradavnih časov. Korant ima nalogo odganjati zimo, njegov prihod med nas pa oznanja začetek novega življenja, ki prihaja s pomladjo. Koranti društva Demoni iz Vidma pri Ptuju so letos obiskali tudi Debeli rtič, Koper, Izolo in Piran. V mogočnem ovčjem kožuhu, z grdo masko, opasani s kravjimi zvonci (skupaj tudi do 20 kilogramov) in ježevkami s svojo vihravostjo in razposajenostjo s poskakovanjem z zvonci privabljajo pomlad. Korant drži v rokah ježevko, ki jo običajno krasijo pisani robčki, ki mu jih podarijo dekleta. Korant z naj večjim številom robčkov je najbolj priljubljen. Večjo skupino korantov spremlja vsaj en hudič - vrag, oblečen v rdeče in ima tudi vile. Straši otroke in ujame tudi kakšno dekle. Slovani so vse težave odpravljali na način, da so poklicali boga - Demona, s prošnjo naj težave odpravi. Ta demon, kije pregnal zimo, je bil Korant. Obalni župani Peter Bossman, Igor Kolenc in Boris Popovič v parku Pietro Coppo predajajo oblast otrokom. Koranti pred gostilno Istra v Izoli, v kateri so se skupaj z lastnikom Egidjem Krajcarjem srečali obalni trije župani. Ključ istrske pustne oblasti je zletel v nebo. r m -ti Predaja oblasti v Piranu. Marec 2011 primorski u*r'p Vellhi pustni ples v Piranu Zmagovalna ekipa - piranski ribiči. Letošnja pustna prireditev 9. Veliki pustni ples v Tartnijevem gledališču v Piranu (5. marca) v organizaciji Samoupravne narodne skupnosti Italijanov Piran je bila na temo morja in tudi izjemno domiselna. Pritegnila okoli 200 raznolikih pustnih šem. Pustni ples je odprl piranski župan Peter Bossman, ki so ga "ugrabili” in nato na oder pripeljali pirati.. “Zelo sem vesel, da se ta tradicionalna prireditev že deveto leto dogaja v Piranu. Za masko se lahko skriva marsikaj, na primer politika. Naj nam nocoj ne manjka smeha in veselja, je navdušenim obiskovalcem dejal župan. Letošnji zmagovalec pustnega plesa v organizaciji Skupnosti Italijanov Piran so piranski ribiči, ki jim je uspelo uloviti v mrežo veliko sardelic. Na 9. Velikem pustnem plesu v Tartinijevem gledališču v Piranu je nastopila tudi plesna skupina članov Zadruge Giostra iz Poreča, ki neguje tradicijo Baročnega festivala (1754) in vsako leto 2. vikend v septembru v Poreču prireja t.i. Viteške igre. Zmagovalci - piranski ribiči. Torta za 50-letnico Belokriških maškar. Pogreb ^ Pusta na Belem križu Pustno rajanje za otroke s skupino Madagaskar v 8 Marec 2011 , primorski u¥p Proslavili 60. obletnico slovenske šole v Piranu Gostilna v Sv. Petru S prijetnim sprehodom skozi čas, spomine in pričevanja o doživetjih so v Tartinijevem gledališču v Piranu, 17. februarja 2011, proslavili 60. obletnico poslanstva slovenske šole, ki je začela delovati v Piranu decembra 1950. Otvoritev je pripravila prva ravnateljica šole, učiteljica Ludvika Kalan. Za takratne osnovnošolce v piranski občini v petdesetih letih prejšnjega stoletja je značilno, da so se po pripovedovanju učiteljev morali zaradi prostorske stiske večkrat seliti preden so dobili lepo osnovno šolo v Zelenem gaju v Piranu. Začetni pogumni koraki pouka v materinem jeziku so bili storjeni že veliko prej pred prvo svetovno vojno in sicer v Luciji (Ciril - Metodova šola 1912 - 1918), sledilo je obdobje fašizma in učenja italijanščine in šele Aškerc Mikeln gre tudi velika zahvala za spodbujanjeodprtosti mladih v svet, zlasti, ko je OŠ Cirila Kosmača postala pridružena članica UNESCO šol, ko so tudi v piranski občini prirejali zanimiva mednarodna srečanja osnovnih PESE M ZA V RAZRED Ludovika Kalan, prva ravnateljica Etulvikafmilanjjpnm ravnateliicdfpiivJeJšbleR slovenskem)! eziKilivJRimnu po 2. svetovni vojni so učenci stopili v osnovno šolo v Portorožu (v Vili Mariji, kjer je bilo tudi učiteljišče), nekaj njih pa se je selilo v Piran v prostore Doma družbenih organizacij na Levstikovi nasproti današnje Glasbene šole in potem še nekaj časa v Bolniško ulico. Skratka, bilo je pravo veliko potovanje za male učenjake, vse dokler niso 8. marca 1980 svečano odprli nove osnovne šole Cirila Kosmača v Zelenem gaju v Piranu. Na proslavi v Tartinijevem gledališču so nastopili nekdanji učitelji, ravnateljica, učenci. Potem ko je mlada Vita Kocjančič zapela slovensko himno so na oder stopili mala in velik napovedovalec ter povabili nekdanjo ravnateljico Osnovne šole Cirila Kosmača Piran, Alenko Aškerc Mikeln. “Vsak rojstni dan je nekaj lepega”, je dejala in popeljala svoje spomine na šolo daleč nazaj, ko so v Zelenem _gaju orali ledino in osvajali znanje v slovenskem jeziku, v materinščini, ki je mnogo več - je jezik srca, je poudarila. Alenki šol iz različnih držav. “Tako smo spoznavali kulturo drugih narodov in se tudi veliko naučili”. Alenka Aškerc Mikeln se je spomnila tudi prve učiteljice in ravnateljice slovenske šole Ludovike Kalan, ki je decembra 1950 v Piranu pripravila otvoritev šole. Številne prisotne, starše in učence ter goste na proslavi je pozdravil župan Občine Piran Peter Bossman. Morda nehote ali zaradi začetne nerodnosti šola ob tako visokem jubileju ni dobila občinskega priznanja. Sledili so nastopi, recitacije in video intervju nekdanjih učiteljev, učenk in ravnatelja (Anica Rodin, Ivan Ovink, Franc Raktelj, Mira Zorec, Stasja Mehora in Cveta Guzej). Zelo zanimiva in vesela je bila tudi igra “Šola nekoč in danes”. Skozi čas so nas popeljali tudi nastopajoči Iza Loboda in Domen Eršeg (flavti), spremljal pa ju je pevski zbor pod vodstvom Zlatke Knez. Zaplesala sta Nicole Turk in mama Miša Lukačevič. S pesmijo Yesterday so razveselili Tejka, Aljaž, Aleš Lavrič in zbor. Ob melodiji Dan ljubezni je zaplesala Nataša Pogačar, kitara Jernej Sabadin, spremljava - pevski zbor. “Življenje” sta recitirali Ana Savič in Ivica Eller. Zbor mladih je nato skupaj zapel šolsko himno, vsi nastopajoči pa so odlično predstavo zaključili s pesmijo Kako sva si različna. Za scenarij in režijo je poskrbela Mojka Mehora Lavrič. Nekdanja ravnateljica šole Alenka Aškerc Mikeln obuja lepe spomine na šolo. FOTO: FK-Printorski utrip. Na naš članek Sporna “gostilniška” pogodba, ki je bil objavljen v februarski številki štev. 204, v katerem navajamo sporočilo predsednika Sveta KS Sv. Peter Matjaža Bučinela o mnenju občinske pravne službe in pravnice iz Sv. Petra glede njihove ocene določenih elementov škodljivosti za najemodajalca KS Sv. Peter, se je oglasil pobudnik za najem prostora v Domu krajanov v Sv. Petru, samostojni podjetnik Andrej Fric iz Pirana, ki je prejel že nekaj mednarodnih priznanj s področja kulinarike. Predložil je svoj program, v katerem navaja potrebo po odprtju prepotrebne gostilne, ki je v tej KS že delovala pred dobrimi desetimi leti, nakar je gostinska ponudba v vasi popolnoma zamrla oziroma deluje samo ob prireditvah kot so vaški praznik in podobno. Paradoksalno stanje je, da si tam že leta in leta prizadevajo za večji turistični obisk, a razen Tonine hiše in zasebnih ponudnikov domače kapljice ter seveda naravnih lepot, nimajo kaj pokazati. Nimajo niti gostilne. Poskusi, da bi jo tam le odprli pa so se doslej, kljub prizadevanjem posameznikov, izjalovili. Običajno ni razčiščeno kdo naj investira v prenovo dela objekta, kako je z najemom in podobno. KS Sv. Peter nam ni dostavila podatka o tem kaj bi bilo narobe v zvezi s pogodbo, ki jo je podpisal nekdanji predsednik Sveta KS Vili Špeh. Podjetnik Andrej Fric V svojem elaboratu o uvedbi gostilne z istrsko kuhinjo, ki gaje predložil, med drugim navaja: “Investicija se bo izvajala v objektu Kulturnega doma v vasi Sveti Peter v občini Piran. Ob objektu je veliko parkirišče, ki poleg parkiranja omogoča tudi organizacijo množičnih prireditev. Prostorje zaradi dotrajanosti treba obnoviti. V objektu je potrebna zamenjava tlakov, vodovodnih in elektroinstalacij ter prezidati nekatere predelne stene, urediti dimnik in prezračevanje. Istrska klet bo delovala bo delovala v kuhinji s krušno pečjo, istrskim ognjiščem ter štedilnikom na drva. Temeljna dejavnost investitorja bo predstavitev tradicionalne istrske kulinarike in kuhinje ter s tem omogočiti obiskovalcem časovni premik v začetek preteklega stoletja. Na krožniku je takrat vedno bila “štajonska” (sezonska) hrana. Zelenjavo, sadje in tudi nekatere vrste pijač bomo pretežno kupovali od okoliških kmetov, v kuhinji bodo prevladovale krajevne začimbe in olje”. LS Sv. Peter nam ni dostavila podatka o tem kaj bi bilo narobe v zvezi s pogodbo, ki jo je podpisal nekdanji predsednik Sveta KS Vili Špeh. msurnsm Pismo Društvo invalidov Piran T oje društvo, ki si zasluži vso pohvalo za svoje delo, sajje eno najboljših na Primorskem in Notranjskem. Društvo, ki nikoli ne pozabi na svoje trpeče in bolne člane. Naša predsednica Hilda Vuga ima okrog sebe res čudovito ekipo delovnih ljudi, a so vsi res tudi zelo zaposleni. Sama predsednica se toliko žrtvuje in verjamemo kako težka ji je postala ta odgovornost po 16 letih dela. 5. marca smo imeli na Belvederju občni zbor tega društva in smo tudi veliko poslušali o društvenih velikih uspehih, ki zajemajo vse vrste dejavnosti. Prisostvovali so tudi poverjeniki drugih primorskih občin: Sežana, Postojna, Pivka Ilirska Bistrica, Koper in Piran. Župan Pirana Peter Bossman je bil prisrčno sprejet z velikim aplavzom. Ob poročilih društva smo tudi izvedeli kako lepe in prvovrstne uspehe žanjejo športnice v balinanju, kegljanju in pikadu. Vsekakor prekašajo svoje moške tekmece in udeležile se bodo tudi državnega prevenstva. Tudi tu jim želimo veliko sreče. Delavnica ročnih del v tem društvu je vedno tudi v središču aktivnosti in pozornosti - ne le pri nas, pač pa vedo zanjo tudi v drugih društvih. Slišali smo, da bo tudi letošnji program pester in upamo tudi učinkovit. Nikakor pa ne smemo pozabiti našega Invalidskega pevskega zbora pod vodstvom Mirjane Bonin, ki nas svojimi pesmimi razveseljuje do ganjenosti. Res jim hvala. Na ta večer na Belvederju pa je odbor društva nam ženskam pripravil še posebno presenečenje. Dobile smo vsaka svoj lonček rožic v čast mednarodnemu prazniku 8. marcu, dnevu žena. Prijetno smo bili presenečeni tudi občani Pirana, ko so nas iz Krajevne skupnosti Portorož 7. marca povabili na krofe in topel čaj v lokal Ondina v Portorožu, kjer so nas spet razveselile naše pevke. Moški pevski zbor Solinar je razveselil z lepimi ubranimi glasovi - in da ne pozabimo omeniti dveh nastopajočih igralcev Ona in On, ki sta nas s svojimi skeči spravila v smeh. Upajo, da se bo to še dogajalo. Marija Fatur, Lucija. Marec 2011 ■ primorski u¥p Seminar Koper Predsednik države obiskal Občino Piran Pogovor turističnih novinarjev na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani je bil zanimiv, predvsem zato, ker smo slišali kar nekaj novih projektov, tudi o povezovanju turistične ponudbe skupaj z zamejstvom. Gasilci podpisali sporazum o čezmejnem sodelovanju Aktivni novinarj 27. januarja so obiskali mednarodni sejem Alpe- »8»^ Adria - Turizem in prosti čas na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani in skupaj z nekaterimi r" 'mm strokovnjaki ter predstavniki turističnih agencij i ,:’ ' in podjetji ocenjevali nove projekte za turistično K1’!-sezono 2011. FIJET V razpravi so skušali odgovoriti na nekaj bistvenih vprašanj in sicer: Kaj je in kakšna je ribiška tradicija Slovenske Istre, kaj je še ohranjenega in kaj ježe izgubljenega, kako ribištvu kljub negativnim trendom zagotoviti prihodnost in še bolj pomembno, kako je mogoče povezati ribiško dediščino s turizmom? Nazaključkuseminarjajebilatudijavna razprava, namenjena udeležencem, gostom in predstavnikom medijev. Na novinarska vprašanja so odgovarjali prof. dr. Tanja Mihalič in doc. dr. Gorazd Sedmak (EF), mag. Nadja Terčon, Pomorski muzej Sergej Mašera Piran in Vinko Oblak, zbiratelj in poznavalec ribiške tradicije. Povezava dejavnosti ribištva in turizma z vidika trajnostnega razvoja in doseganja ekonomske uspešnosti, sonaravnega razvoja in razvoja turističnih proizvodov, vezanih na dejavnost s področja ribolova, ponudbe hrane iz morja in sploh turistične ponudbe na izviren način seveda ni nekaj kar se lahko zgodi samo z enim seminarjem, pač pa morajo subjekti najti trajen način sodelovanja, tega pa žal med ponudniki gostinsko-turističnih storitev - hotelirji in obalnimi ribiči ni. Na seminarju na primer ni bilo nobenega hotelirja. Svojo vlogo glede spodbujanja sodelovanja bi morala odigrati tudi država. Za leto 2009 naj bi se zmanjšal delež državne pomoči kmetijstvu in ribištvu v zasebnem sektorju, ki je od 605 milijonov vse pomoči znašala le 15%. Na krajši slovesnosti v Pretorski palači v Kopru so predstavniki Gasilske brigade Koper in poklicih gasilskih enot Buzet in Umag, 3. marca 2011, podpisali sporazum o čezmejnem sodelovanju na področju gašenja in reševanja. Pripadnost, pogum, odgovornost in poseben čut za sočloveka so vrline gasilcev, ki jih pri uresničevanju svojega plemenitega poslanstva ne ustavijo ogenj, nevarnost in ne meja, je med drugim v pozdravnem nagovoru poudaril župan Mestne občine Koper Boris Popovič. Zbrane gasilce in gosteje pozdravil tudi Vilij Bržan, direktor in poveljnik Gasilske brigade Koper, kije bila gostiteljica letošnjega srečanja gasilcev iz dveh prijateljskih držav. Na srečanju je igral kvartet Obalnega komornega orkestra. Za obstoj ribiške tradicije v Slovenski Istri V okviru projekta Proučevanje sinergijskih učinkov povezovanja ribištva in turizma sta Fakulteta za turistične študije Portorož UPna Primorskem in Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani 9. marca v prostorih Turistice organizirali seminar za študente in ostale vabljene na zanimivo temo: Ribiška tradicija v Slovenski Istri. Zakaj manj pomoči zasebnemu ribištvu? ■ 1 Lipicanci v Ljubljani Konjenica iskrivih lipicancev v smislu promocije ne nastopa le na hipodromu v zeleni kraški oazi Lipici, pač pa se beli lepotci pokažejo tudi na različnih zanimivih prireditvah - na Gospodarskem razstavišču na primer, odkoder je ta posnetek (v ozadju stolpnica Dela), 11. marca pa so lipicanci nastopili tudi v Stožicah v Ljubljani. Predstavo v Stožicah si je ogledalo okoli 15.000 ljudi. FOTO: FK-Primorski utrip. Predsednik države dr. Danilo Turk se je 7. marca letos mudil v Piranu. Najprej je obiskal Občino Piran, kjer ga je sprejel župan Peter Bossman in ga seznanil tudi s projektom prenove piranskega ribiškega pomola. Ob tej priložnosti se je v veliki občinski dvorani vpisal v zlato knjigo Občine Piran, nakar je obiskal Morsko biološko postajo, zvečer pa je bil slavnostni govornik na proslavi dneva pomorstva v portoroškem Avditoriju. FOTO: FK-Primorski utrip. Marec 2011 Mag. Tanja Cegnar o podnebnih spremembah Okolje se res spreminja, a vesoljnega potopa ne bo! Temperatura v zadnjih dvajsetih letih kaže trend naraščanja, ledeniki se vztrajno topijo, odpirajo se plovne poti, ki jih prej ni bilo. Pri enem metru dviga morske gladine bi se moralo seliti 10 milijonov ljudi. Preveč nas je in preveč jemljemo iz sveta. Vse večja nevarnost za človeštvo so tudi potresi in posledično cunamiji. V zadnjih dveh desetletjih so znanstveniki zbrali trdne dokaze, da ljudje s svojim delovanjem spreminjamo kemično sestavo ozračja, ki je zmes plinov, nekateri izmed njih pa vpijajo in sevajo toplotne žarke. sončeve toplote. Zaznavna je arktična oscilacija, tresenje tal in topljenje ledu. Grenlandija je izjemno občutljivo območje. Vsako poletje se tam topi vedno več ledu. Zanimivo pa je, da je bila Grenlandija nekoč zelena oaza. Najužni hemisferi je bistveno več oceanov kot na severni polobli, kjer je več kopnega. Zelo pomembni in bistveni so tudi zalivski tokovi. Zemlja je planet vode! Površina našega planeta znaša 510 milijonov kvadratnih kilometrov, od tega znaša površina kopne zemlje 149 milijonov kvadratnih kilometrov, površina morja pa kar 361 kvadratnih kilometrov ali 70,78 % vse površine. jih ne bi bilo, tudi nas ne bi bilo. Namreč toplogredni plini so nekakšni regulatorji temperature. Brez toplogrednih plinov v ozračju bi se povprečna temperatura iz sedanjih 15 stopinj znižala za okoli 33 stopinj in bi padla na -18 stopinj, kar bi bilo za današnje oblike življenja neustrezno. Pojavile bi se tudi bistvene temperaturne razlike ponoči in podnevi. Koncentracija toplogrednih plinov je začela strmo naraščati predvsem zaradi uporabe fosilnih goriv, lastnosti ozračja in podnebja pa so se začele spreminjati. Bistveni in pomemben vir toplogrednih plinov je tudi promet, je povedala mag. Tanja Cegnar. Spremembe so počasne Toda vedeti moramo, da so spremembe počasne - časovna skalaje 100 tisoč let. To kar počenjamo z ozračjem danes bodo čutili naši zanamci. Na določene stvari neustreznega poseganja v okolje nas narava že opozarja danes, zato je toliko bolj nujno upoštevati opozorila znanstvenikov in si zastaviti strategijo resničnega varovanja okolja. To je le nekaj zanimivih informacij, ki jih je, žal ne preveč množičnemu občinstvu, v petek, 18. februarja, na Leri v Krajinskem parku Sečoveljske soline v okviru strokovnega srečanja v zvezi s projektom Climaparks podala mag. Tanja Cegnar iz Agencije RS za okolje. Kaj se dogaja našim podnebjem in ali človeštvo res že pregrobo posega v naravne dobrine, onesnažuje okolje ter koliko zares na klimatske spremembe vplivajo toplogredni plini? Dialog glede tega občutljivega vprašanja teče na najvišji ravni (lani v Kopenhagnu). Vsakdo govori o podnebnih spremembah iz svojega zornega kota in zdi se, da smo na različnih bregovih; na eni strani politika, ki se trka po prsih, če se dogovori o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, potem so tu mediji, ki to ovekovečijo - in stroka, ki zadeve proučuje dolgoročno. Pa vendar ne gre vsega pripisati naravnim podnebnim spremembam. Naredili smo že hujšo škodo biotski raznovrstnosti in lahko se zgodi, da v doglednem času v svetu zaradi onesnaženosti podtalnic, rek in jezer ne bo dovolj zdrave pitne vode. Ko se proces podnebnih sprememb in poseg v naravo sinergijsko združita, so posledice lahko še hujše. Vesoljni potop Da ali Ne? Dejavnikov, ki vplivajo na naravno spremenljivost podnebja (ne glede na izpuste toplogrednih plinov), je kar nekaj. Tudi sončeva aktivnost vpliva na povečanje povprečna temperatura na zemlji. Znani so na primer razni pojavi vezani na oceane. Voda na primer vsrka veliko Kljub temu pa so znanstveniki že zaskrbljeni, saj na nekaterih območjih v svetu močno primanjkuje zdrave pitne vode ali vode nasploh, sušna obdobja pa se podaljšujejo. Pirana, Izole in Kopra ne bi poplavilo In če preidemo k pomembnemu vprašanju, ali je mogoč dvig morske gladine, je odgovor vsekakor da. Kaj bi se v tem primeru zgodilo s Sredozemskim in Jadranskim morjem? Verjetno ne bi čutili tolikšnega naraščanja vodne gladine kot drugje, ker sta ti dve morji precej zaprti, sta pa bolj občutljivi na dotoke rek. Obalnih mest Pirana Izole in Kopra zagotovo ne bi poplavilo. Res pa je, smo slišali, da bi se pri enem metru dviga morske gladine ponekod v nižje ležečih krajih moralo seliti tudi do 10 milijonov ljudi! Nekaj pojavov “otoplitve” je tudi v Sloveniji. Na primer, počasno odmiranje Triglavskega ledenika. Če ne bi bilo toplogrednih plinov? Dejstvo je, da koncentracija toplogrednih plinov narašča. Kaže pa, vsaj tako smo razumeli, da če Pretirana raba naravnih danosti Negotovost glede porasta števila ljudi, izpustov škodljivih snovi v ozračje, ki ga vdihavamo. Strokovnjaki opozarjajo na pretirano rabo surovin, pretiran izlov rib, na nevarnost pojava “kislosti” oceanov, (spreminjanja PH faktorja), krčenje naravnega življenjskega okolja, ki ga posedujejo rastline in živali, na primer pretirano sekanje gozdov... Kaže, da bo temperatura najbolj naraščala blizu severnega pola, obstaja pa tudi nevarnost prerazporeditve padavin, ki bi jih bilo vse manj v Sredozemlju, tako poleti kot pozimi. Ljudje podcenjujemo moč vode! Poplave septembra 2010 v Sloveniji so lahko resno opozorilo, da smo v preteklosti delali napake in da smo premalo upoštevali naravne zakonitosti. Gradili smo na poplavnih območjih, ponekod (na primer v Dragonji) nestrokovno gradili cesto in zasuli pretočne kanale, leta dolgo nihče ni čistil kanalov, potokov (pri Aerodromu) in podobno. Še sreča, da so ob poplavah konec septembra lani zadeve držali v rokah gasilci, reševali ljudi in njihovo premoženje s poplavnih območij. Potrebujemo strategijo, ne zakona V pripravi je nov zakon o varovanju okolja, ki se sedaj menda še nahaja na Pahorjevem rdečem semaforju. Mag. Tanja Cegnar je mnenja, da potrebujemo strategijo kako praktično ravnati v primerih, ne pa še en zakon. Okrepiti bi morali službe in izboljšati sistem opozarjanja . Franc Krajnc Klopčič se odvija Zaradi nerazumnega zavlačevanja sodnih postopkov bo morala država plačati leta 1999 napadenemu Marinu Poropatu 10.000 evrov odškodnine. Marino Poropat iz Portoroža, ki je bil 16. 7. 1999 žrtev poskusa umora na dvorišču svoje hiše na Sončni poti 34 v Portorožu, odkoder je bil odpeljan na odlagališče gradbenih odpadkov v Strunjan, ležečega poleg svojega vozila in krvavečega iz glave pa je našel naključni mimoidoči in so ga nato z reševalnim vozilom odpeljali v Splošno bolnišnico Izolo, kjer je več dni ostal na zdravljenju, sedaj (po 11 letih) lahko pričakuje razjasnitev primera in tudi ustrezno odškodnino. Najprej je treba povedati, da je moral Poropat s svojim, očitno odličnim odvetnikom Brankom Gvozdičem, vložiti veliko napora, daje prepričal višje sodne instance v Ljubljani, da naj bi nižja instanca na Koprskem v tej zadevi popolnoma zatajila, pod navedbo seveda, da ni dokazov kdo so bili napadalci. Poropat je na kocu moral tožiti sodne instance in zadevo prenesti v Ljubljano. Okrožno sodišče v Ljubljani jev pravdni zadevi naglavni obravnavi, 22. 11. 2010, razsodilo, da mora tožena stranka Republika Slovenija plačati Poropatu odškodnino 10.000 evrov z zamudnimi obrestmi od 23. 1.2008 dalje. Poropat je zahteval 50.000 evrov, zato sta se z odvetnikom na razsodbo že pritožila. V obrazložitvi sodbe piše, da tožnik navaja, sta bila za izvršitev napada osumljena KC in DM, za organizacijo napada pa RH. Polna imena bodo očitno znana kmalu, saj postopek zoper obdolžene že poteka. Iz podatkov v kazenskih spisih izhaja, da organi pregona niso uporabili nobenega od prikritih preiskovalnih ukrepov. Tožena stranka Republika Slovenija v odgovoru sicer navaja, da za to niso bili izpolnjeni zakonsko določeni pogoji, vendar se sodišče s tem ne strinja. Policija ni neposredno po dogodku opravila nobenih drugih dejanj, po dveh letih od dogodka pa je opravila še poligrafsko testiranje z osumljenim KC in DM. Po nekaj zaslišanjih kdo je kaj videl, kdo kaj ve, seje krog osumljencev začel ožiti in glavni akterji napada na Poropata naj bi bili že znani. Vse kaže, da bo dolge mučne zgodbe vendarle kmalu konec. Zanimivo je, da je uradna oseba prekvalificirala poškodbo Poropata s posebno hude v lahko! Kot, da bi se Poropat, udarjen s topim predmetom po glavi, z okrušenimi zobmi in v nezavesti sam pripeljal v Strunjan in se odvrgel na deponijo! Ali policija v 11 letih res ni mogla ugotoviti kdo so bili napadalci (menda niso bili z Marsa), kdo je v Strunjan peljal nezavestnega Poropata, zakaj so storilci za kamuflažo v Strunjan peljali tudi njegov kombi in podobno. Sicer pa smo v Primorskem utripu o tragični zgodbi že pisali aprila leta 2002 pod naslovom Sam proti vsem, kar se danes v celoti potrjuje. FK V Avditoriju proslavili mednarodni dan žena Z osnovnim motom “Naj vas sreča objame tesno nocoj” je Občina Piran v sodelovanju ZKD Karol Pahor in IO JSKD Piran v torek, 8. marca, v veliki dvorani Avditorija priredila praznovanje mednarodnega dneva žena. Prireditev so vodili Ana Janko, llaria Grižon, Tonja Senčar, Gregor Šimac. Režija Stasja Mehora. Slavnostni govornik župan Občine Piran Peter Bossman je poudaril pomen praznika, ki utrjuje misel, da žena, mati drži po konci tre stebre, daje bolj obremenjena, da pa še vedno ni dovolj enakopravna, pa naj gre za odnose v družbi, dosežkih v politiki ali celo pri plači. Program, v katerem so nastopali pretežno mladi, je bil pester in publika v nabito polni glavni dvorani jim je ob vsakem nastopu veselo zaploskala. Nastopili so: Otroški pevski zbor, skupina klarinetov in učenci Glasbene šole Piran, Otroški pevski zbor Portorož, Plesno akrobatska skupina, gledališka skupina in pevski zbor Flip Piran, Plesna skupina Metulj, Žiga Rustja in Marko Hrvatin, Almost Jazz Band, učenci osnovnih in srednjih šol, Fakultete za humanistične študije Koper italijanistika, Pedagoška fakulteta Maribor oddelek za trenerje in številni posamezniki, ki so recitirali zgodbe in pesmi o mami. Marec 2011 11 Večer skečev v Novi vasi V mesecu marcu praznujemo kar tri pomembne dneve, mednarodni dan žena, praznik mož in očetov na Jožefovo in materinski dan. V Novi vasi pa so nas 13. marca zvečer razveselili z revijo skečev gledališke skupine iz Dekanov, ki so si jo ogledali tamkajšnji krajani, med njimi pa so bili tudi župan Peter Bossman, podžupan Gašpar Gašpar Mišič, prof. dr. Marko Pavliha in drugi pomembni ljudje iz lokalne politike. Vse udeležence je v imenu skupine pozdravila Nina Jerebica, predsednica Sveta KS Nova vas. Gledališko komedijo v sedmih čisto običajnih, a veselih točkah iz vsakdanjega našega življenja je napisal Boris Piciga in sicer; Med prijatelji, Rondo, Ne laži, Wimbeldon, Izlet v Pariš, Mati moja, kol’k je ura? in Nona in Nono. FOTO: FK-Primorski utrip. Vojko Tominc Oblikovalec, ki prepriča Številni obiskovalci so si lahko 16. februarja v Galeriji Banke Koper ogledali razstavo slik v tehniki grafita na platnu uveljavljenega profesionalnega grafičnega oblikovalca, Koprčana Vojka Tominca. banka KOPE l Galerija Bankejj Voiko*! omiljenim V/vešllvi 'amin: Kot je na otvoritvi razstave povedala umetniška kritičarka Nives Marvin iz Obalnih galerij Piran slike avtorja Tominca v formalnem in vsebinskem smislu odsevajo subjektivno ustvarjalno razmišljanje o človeku, njegovi biti - in odhajanju (Exsit). Iz njegovih slik izhaja močna izrazna simbolika, ki gledalca ne pušča ravnodušnega. Vojko Tominc je kot likovnik že več desetletij zapisan ustvarjalni umetnosti in v tem je zlasti tudi prepoznaven obširen opus plakatov. V svojem slikarstvu je svoboden in spontan, pri tem pa suvereno izbira motive in aktualne vsebine. Je oblikovalec, ki prepriča. Predstavili zbirko o tradicionalnem ladjedelstvu V okviru praznovanj slovenskega dneva pomorstva je Pomorski muzej Sergej Mašera Piran organiziral otvoritev nove zbirke o tradicionalnem ladjedelstvu ter predstavitev knjige posvečene ladijskemu tesarju Davideju Filipasu. Uradna otvoritev razstave je bila v petek, 4. marca 2011, v nekdanjem skladišču soli Monfort v Portorožu. Slavnostni govornik je bil minister za promet Patrick Vlačič, častni gost pa župan Občine Piran Peter Bossman. Na dan slovenskega pomorstva, 7. marca, si je zbirko ogledal tudi predsednik države Danilo Turk. Pridobitev najemnih prostorov v Monfortu je Pomorskemu muzeju v Piranu omogočila, da so prvotno načrtovano razstavo o tradicionalnem ladjedelstvu in tradicionalnih lesenih plovilih razširili in se lotili obsežno zasnovane akcije pridobivanja plovil s področja tekmovalnega jadranja, veslanja in modelarstva. Odprtje nove zbirke govori o tradicionalnem ladjedelništvu in razvoju vodnih športov pri nas. » Vse lesene jadrnice in veslaški čolni so sami po sebi tehnični dosežki svojega časa,« je ob odprtju nove zbirke povedala direktorica Pomorskega muzeja Martina Gamboz. Sočasno z odprtjem zbirke je izšla tudi publikacija o tradicionalnem ladjedelništvu kustosa za tehniško dediščino pri Pomorskem muzeju v Piranu Uroša Hribarja z naslovom Davide Filipas, spomini ladjedelniškega mojstra. Publikacija je v Pomorskem muzeju nastala v sodelovanju s Samoupravno skupnostjo italijanske narodnosti Piran in novinarsko-založniško hišo EDIT z Reke. AKV »TFMMMITME« Ljubljana - Stožice Koncert Helene Blagne in Dunajskih dečkov - večnamenska dvorana, 29. marca. Piran MORJANKA - Območno srečanje otroških gledaliških skupin. Gledališče Tartini Piran, 31. marca ob 10.30 uri. Nogometna tekma brezdomcev V okviru projekta Svetovno prvenstvo za brezdomce v nogometu bo 1. aprila med 14.00 in 15.00 uro na piranskem nogometnem stadionu nogometna tekma, na kateri se bodo z brezdomci pomerile znane osebnosti. Igral bo tudi piranski župan Peter Bossman. Slovenija bo namreč od 21. do 27. avgusta nastopila na Svetovnem prvenstvu Homeless World v Parizu. Glavni namen projekta je skozi šport integrirati oziroma ponovno vključiti v družbo ljudi, ki so na robu preživetja. Ambasadorja projekta Homeless World Cup v Sloveniji sta Sašo Udovič in Aleš Čeh. Selektor Igor Zupančič, ki bodo izbrali potencialne kandidate za slovensko reprezentanco na tekmi v Parizu. Razprava - Stranpoti piranskega turizma V okviru domoznanskih četrtkov, v organizaciji zavoda Mediteraneum, 14. aprila ob 18.00 uri v prostorih Inštituta za dediščino Sredozemlja ZRS UP, Bolniška 20 (ob Križnem hodniku). Strunjan Spominska slovesnost Pred spomenikom žrtvam fašističnega nasilja v Strunjanu, 19. marca ob 11.00 uri. Slavnostna govornica: prof. dr. Maca Jogan. Sv. Peter GIGINA IN PIER1NA Gledališka komedija. Kulturni dom Sv. Peter, 26. marca ob 19.00 uri. Portorož 7. tek Povežimo soline Start 20.3.2011 pred vhodom v soline ob 11. uri. Gledališka igra - komedija - Županova Micka Gledališki abonma in izven 18, 16 evrov. Glavna dvorana Avditorija, 20. marca ob 20.00 uri. Maraton Lego kock Bo v Beli dvorani Avditorija 25. in 26. marca od 10. do 19. ure. 26. marca ob 17. uri bo koncert skupine Čuki. 27.3.2011- kulinarični pohod Povežimo soline. Org. ŠK1D Jaz sem najboljši Podjetna Primorska V natečaju za najboljši poslovni načrt Primorske se je uvrstilo 13 mladih podjetnikov. Nagradni sklad: 15.000 evrov. Razglasitev finalistov bo 24.5.2011 v Avditoriju. Naša pomlad 2011 Revija otroških pevskih zborov. Glavna dvorana Avditorija, 29. marca ob 18.00 uri. 13. festival malvazije V GH Portorož, 20. in 21. marca, s pričetkom ob 15.00 uri do 20. ure zvečer. Vabijo: Ingrid Mahnič, predsednica Društva vinogradnikov Slovenske Istre in Peter Bossman, župan Občine Piran. Program: Nastop Slavka Ivančiča, pokušnja malvazije, strokovni posveti in kulinarične delavnice, okrogla miza. Izola Zanimivi Izolani V čitalnici izolske osrednje knjižnici (Livade), 17. marca ob 19.00 uri že 55. večerni klepet z zanimivimi Izolani. S tokratno gostjo Eto Val, znano po nekdanjem butiku z ženskimi oblačili Nina, bo vodila Nataša Benčič, novinarka Radia Koper-Capodistria. Hotel Delfin: Občni zbor Društva upokojencev Piran, 18.3. ob 17. uri i primorski u¥p I IME IN priimek:_____________________ I | TOČEN naslov:_____________________________ I I POŠTNA številka:________________________________ J LETNA NAROČNINA (n številk) 12,00 EUR i i datum:________________ podpis:_______________ i 1 Izpolnjeno naročilnico pošljite na: 0 i Primorski utrip, Obala 125, 6320 Portorož Č/u,lžr©Č’^7/T)(Q7 NAROČILNICA ■ m primorski uVp MESTNA KNJIŽNICA PIRAN^S BIBLIOTECA CIVICA PIRANoSti k d PRIMORSKI utrip 2011 Nekoč je bila Parenzana Razstava slik Giulia Ruzzierja Parenzana prvovrstni dogodek in lep spomin na preteklost, ko je med Trstom in Porečem vozil vlak. MtH^liuiiiomRuzzieiMfnaKsijpdinilMV VnLiiataieiu^tdJjrjC^FK^P,nimarsliniitriWM NaotvoritvirazstaveslikavtorjaGiulia Ruzzierja iz Parecaga v Casermi v Krajinskem parku Sečoveljske soline, 11. marca 2011, so lahko številni obiskovalci, ki so jih pozdravili direktor Solin d.o.o Alojz Jurjec, nova podžupanja Občine Piran Meira Hot, požupan Bruno Fonda in predsednica Samoupravne skupnosti italijanske narodnosti Piran NadiaZigante,vsaj za trenutek vrnili v čase, ko se je svet vrtel še nekoliko počasneje. Na odprtju razstave je zapela skupina Evergreen iz Momjana. Ob tej priložnosti je Samoupravna skupnost italijanske narodnosti Piran ob pomoči Občine Piran, Ministrstva za kulturo in Piranskih solin izdala posebno publikacijo s slikami z originalov ali razglednic nekdanjih in še obstoječih postaj, mostov, tunelov in prelazov, ki jih je dlje časa skrbno zbiral in narisal avtor Giulio Ruzzier. Zgodovinar Kristjan Knez je opisal prehojeno pot Parenzane ali Porečanke - ozkotirne železnice, ki je začela delovati pred 109 leti, v času avstro-ogrske monarhije, natančno 1. aprila 1902, ko je bil odprt prvi odsek železnice od Trsta do Buj, medtem ko je 15. decembra istega leta začel delovati tudi ostali del proge na relaciji Trst - Poreč. Pobuda avstrijski vladi za železniško povezavo je bila dana s strani istrskih občin predvsem iz gospodarskih razlogov in to že leta 1880, ki je značilno tudi po snovanju takratnih delničarjev, da bi v središču Portoroža zgradili “Kurhotel” - zdraviliški hotel (današnji Palače hotel). V takratnem času so dobro delovale tudi morske povezave. Med prvimi se je zavzel za gradnjo ozkotirne železnice avstrijski grof Peter Walderstein, ki mu je bila nato leta Na tem mestu je bila železniška hiška v Luciji (levo). 1887 podeljena ministrska koncesija za izvedbo osnutka projekta. Ne smemo pozabiti, da je šlo za komercialno železnico. Prvotno je bilo mišljeno, da bi železniška proga segala tudi do mesta Piran, a so si zaradi stroškov premislili in so našli drugačno rešitev. Med Lucijo, Portorožem in Piranom je bila 24. oktobra 1909 vzpostavljena tramvajska proga. Škoda je le, da se ni obdržala. Kot omenja Kristjan Knez je bil vlakec tudi tarča posmehovanja. Lokomotiva z vagoni na ozkotirnih tračnicah razpona 760 mm ni zmogla večje hitrosti od 25 km/h. Tako je vožnja iz Trsta do Poreča včasih trajalo tudi sedem ur. Vlakec se je včasih tudi zvrnil, tudi s tragičnimi posledicami, ko so močni sunki burje leta 1910 blizu Milj prevrnili nekaj vagonov in so trije potniki umrli. Na vzpetinah so morali potniki izstopiti ali celo potiskati vagone, da je šlo naprej. Leta 1928/29 so se pojavile prve težnje po ukinitvi proge. Tako je vlak 31. avgusta 1935 opravil zadnjo vožnjo. Tračnice so bile razstavljene in odpeljane, vagoni pa uničeni. Od tu naprej vlada človeška domišljija kje je končalo koristno železo. Nekateri pravijo, daje bilo v času vladavine Mussolinija odpeljano z dvema ladjama po morju za Etiopijo, ki je bila tisti čas pod Italijo in da ladji nista nikoli prispeli na cilj? Istrske občine se, vsaka na svoj način, tudi s pomočjo evropskih sredstev, trudijo oživiti “Pot prijateljstva” na odsekih nekdanje proge. Lucijske železniške hiške ni več Številne postaje so ostale, žal je bila lucijska (kjer je danes stanovanjski stolpič in sedež Primorskega utripa, Obala 125) pred leti odstranjena, izginili pa naj bi tudi označeni kamniti bloki, ki so kar nekaj časa samevali pred gostilno Koblar. Iz obljub takratnega vodstva Okolja, JP v občinski lasti, da bodo v bližini postaje postavili kopijo, ni bilo nič. Škoda je nepopravljiva in kaže na naš odnos do zgodovinske kulturne dediščine. 070(497.12) 10002816,205 COBISS ® Nekatera doživetja so nepozabna. Izkoristite ugodne pogoje NLB Stanovanjskih kreditov z nespremenljivo, spremenljivo ali kombinirano obrestno mero. Pri NLB Stanovanjskem kreditu s kombinirano obrestno mero je prvih 5 let obrestna mera nespremenljiva, kar pomeni, da je v tem času nespremenljiva vaša mesečna obveznost. Preostalo odplačilno dobo pa je obrestna mera spremenljiva. Tako boste prvih 5 let lažje načrtovali mesečne izdatke. Tak kredit vam omogoča tudi odlog začetka odplačevanja do 12 mesecev. Za več informacij se oglasite v: NLB Poslovalnici v Kopru, Pristaniška 45, (05) 610 30 51, NLB Poslovalnici v Izoli, Trg republike 3, (05) 663 06 00 ali NLB Poslovalnici Lucija, Obala 114, (05) 617 51 02. NLB® www.stanovanjskikredit.si 01 477 20 00 V Avditoriju obeležili dan pomorstva Letošnje praznovanje dneva pomorstva Predsednik države na dnevu pomorstva govori številni publiki. v portoroškem Avditoriju (7. 3.) je bilo še posebej značilno, saj mineva že 20 let od sprejema Resolucije o pomorski usmeritvi države Slovenije, v kateri je zapisano, da je bil naš narod vedno usmerjen pomorsko in da je Slovenija pomorska država. Slavnostni govornik na proslavi je bil predsednik države dr. Danilo Turk, ki je čestital vsem prisotnim in še posebej poudaril sprejem resolucije o nacionalnem programu razvoja pomorstva sprejetem v letu 2010. Minister za promet Patrick Vlačič je poudaril, da si v njegovem ministrstvu zelo prizadevajo za čim hitrej še sprej etj e državnega prostorskega načrta za koprsko pristanišče, da bi tako lahko tudi čim prej dobili sodoben potniški terminal in tretji pomol. Imamo dve strateško pomembni podjetji: Luko Koper in Splošno plovbo.