214 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 PRISPEVEK K PODOBI O VOJAŠKEM UPORU V MARIBORU LETA 1919 JANEZ J. ŠVAJNCER Tudi po posvetu slovenskih zgodovinarjev v Mariboru je ostal vojaški upor julija 1919 še vedno nedorečena tema, kar je bilo zapisano že v poročilu o zborovanju.' Tudi ob želji po zaokrožitvi podobe o uporu s pomočjo arhiv- skih virov iz Avstrije je vendarle mogoče do- dati nekaj dejstev ali poizkusov drugačnih ali dodatnih razlag že znanih virov. Zakaj? Vojaški upor julija 1919 v Mariboru in med vojaštvom (mariborskega polka) na koroškem odseku je v obravnavanju prerasel meje zgo- dovinopisnega odnosa do teme, kar je bilo mo- goče najbolje oceniti prav na mariborskem po- svetu in kar je mogoče ugotoviti tudi po do- ločenih zapiskih, do katerih prihaja v časo- pisju. Ob nespornem zgodovinskem odnosu raziskovalca dr. Zevarta do upora^ je prišlo tudi do drugačnih razlag. Nekateri ekstremni razlagalci skušajo vzroke in podobno upora prilagoditi svojemu konceptu. Boljševiško tendenčna plat razlage bi rada videla v upo- ru pravo boljševiško revolucionarno dejanje. Ponujena je bila že leta 1952.3 Po objavi v Delu je prišlo do ponatisa v Slovenskem po- ročevalcu, č^opisu z veliko naklado in od- mevnostjo, kar je dalo članku še posebno težo in zapisane ocene naredilo splošno znane. Kljub vsemu, kar danes že vemo o uporu, ima ta razlaga še vedno vnete zagovornike, če je potrebno. Teza o boljševiški, torej revo- lucionarni naravi vzrokov upora, je dobila kot protiutež spet tendenciozno protirazlago o »avsitrijakantstvu« upora. Ekstremnost obeh smo lahko spoznali na posvetu v Mariboru. Vendar je treba reči, da je bila ekstremnost »protiboljševiške« razlage očitno rojena v želji ovreči prvo, to je »boljševiško« razlago. Pojavila se je sicer že leta 1919, vendar je prišla v zgodovinopisje kot odmev na »bolj- ševiško« razlago veliko desetletij kasneje. Dejansko pa je bila rojena med mariborskimi Maistrovimi borci, najprej kot tih odpor in z demokratizacijo naše družbe tudi drugače. Nadaljevanja v TV15 leta 1966'' to potrju- jejo. Pretirano poudarjanje avstrijsko obarva- nih vzrokov upora je bilo dejansko rojeno v želji Maistrovih borcev, da bi svojemu pri- ljubljenemu poveljniku zbrisali madež, ki so mu ga skušali prilepiti tudi v zvezi z uporom. Odkar je nesporna nemškoavstrijska plat kr- vavih demonstracij v Mariboru 27. januarja 1919, je zatrtje vojaškega upora z obema na smrt obsojenima edini za napad na Maistrov lik sprejemljivi madež, ki je še ostal na gene- ralu. V željd za vsako ceno naredilti. tega prvega slovenskega generala tujega pogledom naše družbe, protimaistrovska razlaga daje pri sodbi o njegovih dejanjih povsem enako težo temu, kar je storil novembra 1918, in njego- vemu kasnejšemu delovanju v okvirih veliko- srbske buržoazne kraljevine. Tako je Maister razdeljen na »dobrega« in »slabega« Maistra in obe podobi naj bi imeli v ustvarjanju slike o njegovem pomenu enako težo. Ker je spod- letelo utvari o delavsko razrednih demonstra- cijah v Mariboru 27. januarja 1919 in ker je tudi delovanje v Narodni odbrani dejansko samo znamenje Maistrovega »veteranstva« z vsemi dobrimi in slabimi značilnostmi vseh veteranstev in bivših borcev, je ostal samo še vojaški upor. Ob sprejeti tezi o njegovi bolj- ševiško revolucionarni naravi je povsem ra- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 215 • Mariborski glavni most le- ta 1919, pogled z desnega brega na levi breg Drave, kot so 22. julija 1919 na- padali uporni slovenski vojaki. Strojnlčni ogenj je kosil po mostu z levega brega od kavarniške stav- be In kljub smrtnim žrt- vam na mostu si uporniki niso uspeli priboriti pre- hoda na drugi breg. zumljivo, da so lahko nasprotniki revolucije samo kontrarevolucionarji. »Mučen« vtis je naredila leta 1919 izjava majorja Ankersta, ko je navedel kot vzroke upora: 1. kralj, 2. kraljestvo, 3. republika, 4. znižanje mezde, 5. slaba obleka. Ta razlaga tudi ne gre v račun nobeni izmed obeh ten- dencioznih razlag o uporu. Njeno temeljito analiziranje pa bi nam dalo dejansko najbolj jedrnato in zgoščeno oceno o pravi podobi upora. Boljševiško tendenciozni razlagi seve- da ni mogla iti v račun, saj ni v njej ničesar o boljševizmu ali celo o solidarnosti maribor- skih upornikov s sovjetsko in madžarsko re- publiko (kar je verjetno vrhunec pri »boljše- viško« tendencizoni razlagi vzrokov upora). Razumljivo pa taka ocena vzrokov upora tudi ni mogla leta 1919 povzročiti drugega kot »mučen« vtis in v že znanem poročilu takoj namig o prepričanju majorja Ankersta. Taka razlaga bi namreč pokazala, da so se tudi Mai- strovi oficirji poleti 1919 že odrekli tisti sto- pnji slovenske narodne zavednosti, ki jih je novembra 1918 dviignila pod orožje (ali pa da so nekritično sprejeli ponujeno razlago, da je nova kraljevina uresničitev ciljev njihovega boja ali vsaj tisto, kar je tem ciljem najbli- žje), in da s svojimi vojaki niso več eno, kot v časih slovenske vojske. Razlage o »boljševiš- korevolucionarnem« uporu pa Maistrovi borci čisto človeško gledano še posebej niso mogli sprejeti v novi Jugoslaviji, v državi, M je s popkovino povezana z Oktobrsko revolucijo. Upor res ni bil — saj so ga doživeli — boljše- viško revolucionaren, po drugi strani pa bi s strinjanjem o njegovi revolucionarnosti sebe objektivno postavili v vlogo »kontrarevolu- cionarjev«, kar pa tudi niso bili. Po drugi ^ strani pa ima ob političnih momentih tudi revolucionarna plat razlage svoje povsem ra- zumljivo človeško jedro. S tako razlago bi lahko dokazovali, da smo ob nekaterih res re- volucionarnih dogodkih imeli Slovenci julija 1919 med mariborskim vojaštvom še eno, če- prav skromno revolucijo ali vsaj odmeve sov- jetske revolucije pri nas. Ta razlaga je pri- pravljena iti celo tako daleč, da povsem spre- gleda, da takrat pri nas nismo imeli organizi- rane avantgardne sile proletariata, brez ka- tere pa se ne da govoriti o revoluciji v boljše- viškem smislu besede, kot ga uporabljamo v našem besednjaku, in ne kot je ob koncu pr- ve svetovne vojne veljalo za boljševizem vse, kar je bilo protipravnega in rušilnega. Znova je treba ponoviti, da se navedene vr- stice nanašajo samo na obe tendenciozni raz- lagi upora in ne na resen raziskovalni od- nos do te teme. V nasprotnem primeru bi šlo za razvrednotenje tudi vsega dobrega in tako spet samo za en nov tendenciozen odnos do vprašanj o tem spornem vojaškem uporu. Tako je treba vse naslednje vrstice obrav- navati ne kot poizkus nove celovite slike o vojaškem uporu, pač pa samo kot dodatek k vsemu, kar je že zapisal dr.> Ževart — ali natančneje — kot opozorilo o nekaterih pre- zrtih malenkostih, ki pa v ustvarjanju po- dobe vendarle niso malenkosti. Poglejmo enega izmed prvih znanih in ohra- njenih dokumentov, ki napoveduje vojaški upor. Ohranjen je v Pokrajinskem arhivu Maribor. Gre za pismo vojakov s Koroškega, ki še ni bilo objavljeno v celoti, nekoliko te- meljiteje ga obravnava samo France Klop- čič.* Po datumu na pismu samem je bilo na- 216 ! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 pisano 13. julija 1919, čeprav je težko verjeti, da je do Maribora potovalo kar osem dni, po drugi strani pa se ujema s prelomnimi dnevi Mariborskega pešpolka. Na Štajerskem ob- mejnem poveljstvu v Mariboru so ga dobili 21. julija. V celoti se glasi takole: »Celovetz, 13. VII. 1919, SHS Mariborski p. 26. Cast, vredni Gosp. podpolkovnik. Mi vas vprašamo zakaj nam jemljete jugoslovanske kape. II. zakaj nam znižate zaklado. Če ne pustite prej- šnjih kap in 5 K zaklade imam upanje od vseh vojakov da bojo izpolnili kaj govorijo. Izbran sem od vojakov da naj vam prej na- znanim da se nebote potem kesali. Mi smo navajeni vojski in tudi se nič ne bojimo. Ne- bote nas zapeljali kakor prej Ostereih, pa ne vojska nam nemca kapitaliste. Naznanite Majstri to pismo, povejte mu kaj mislimo. Ce je enkrat ogenj premočan se ne pogasi več. Marb. p. Tehtscnična stot. Celovetz«. To pismo je prva napoved upora. Ce ga razčlenimo, najprej spoznamo slabo slovnično plat pisca. Očitno je bil izobražen v šolah na Štajerskem ali v vojski, toda na- rodno zaveden. Piše Celovetz in ne Klagenfurt. Nobenega dvoma ni, da gre za podčastnika, m.ogoče celo za višjega podčastnika. Samo čast- niki in podčastniki slovenske vojske so nosili posebne kape, ki jo pisec pisma imenuje »ju- goslovanska« kapa." Te kape so bile nekaj po- sebnega in niso imele ničesar skupnega s srb- skim oficirskim pokrivalom. Zamisel o njiho- vi obliki je najverjetneje prišla s povratniki iz Rusije, čeprav ne moremo reči, da je šlo za pravi ruski armadni kroj. Te kape so bile ob epoletah statusni simbol častnikov in pod- častnikov »jugoslovanske« vojske (v tedanjem smislu besede slovensko-hrvaške vojske, v ka- teri je dejansko šlo za dve vojski z dvema po- veljevalnima jezikoma in tako dalje). Julij je bil čas dokončne vključitve v skupno veliko- srbsko vojaško organizacijo. V njej je bil se- veda prostor samo za šajkače. Tako so se mo- rali slovenski častniki in podčastniki odpove- dati svoji uniformi, v kateri so se bojevali za severno slovensko mejo in za Jugoslavijo. Ni treba dvomiti o tem, da so v tem aktu videli samo del velikosrbskega pritiska. Omenjene kape so bile simbol vsega tistega, kar so bra- nili pred dejanskim koncem slovenskosti voj- ske, ki so jo sami postavili na noge. Tako se oba razloga za upor iz pisma ne razlikujeta od tistih razlogov, ki jih je že po uporu nave- del major Ankerst. Slovenski podčastniki so z željo ohraniti svoje posebne kape povedali tisto, kar je strnil major Ankerst v točke od ena do tri: kralj, kraljestvo, republika. To so bili razlogi za vojaški upor na območju Mari- bora. Tisto, kar so podoficirji s Koroškega navedli pod točko II (znižanje mezde) in kar je navedel major Ankerst kot razloge števil- ka 4 in 5 (znižanje mezde in slaba obleka), pa lahko utemeljeno obravnavamo kot povod upora, če gledamo na dogodek v konjeniški vojašnici kot na iskro, ki je sprožila dogajanje. Meje med vzroki in povodom je težko vleči, vendar so dokaj jasne, čeprav gre v bistvu za celoto. Tudi znižanje mezde je bilo samo po- sledica ukinitve slovenske vojske in vsega, kar so si takrat vojaki na Štajerskem in Ko- roškem predstavljali pod Jugoslavijo. To je bila idealna podoba Jugoslavije iz deklaracij- skega gibanja, ki bo Slovencem vseh slojev prinesla lepše življenje. Gesla s proslave ob prevratu na Ponikvi novembra 1918 so skoraj gotovo poznali tudi drugod. Na slavoloku so imeli dva napisa: »Živela svobodna Jugosla- vija!« in »Delavec, kmet in meščan naj uživa svobode dan!« Ob takih geslih se slovenski vi- ničarski, kmečki, delavski in rokodelski fantje prav gotovo niso spraševali o globljih razred- nih nasprotjih takratne kapitalistične družbe, ki takih gesel ne more uresničiti zaradi svoje razredne narave. Poleti 1919 je bila podoba nove države in nove vojske že povsem jasna. Junij 1919 je bil čas uvajanja srbskega poveljevalnega jezika. Med vojaki in častniki je zazeval stari prepad, o katerem prav v dokumentih o uporu veliko piše. Raziskovanja upora so o tem že povedala dovolj, zlasti o nemškutarstvu nekaterih ak- tivnih starih avstroogrskih oficirjev v novi armadi kraljevine SHS. Ob ofenzivi na Ko- roško in po njej je bila podoba častniške sesta- ve v slovenskih polkih bistveno drugačna kot na primer novembra in decembra 1918. Po- veljevali so mnogli oficirji, ki jim je bdlö oficir- stvo samo poklic in so v novi državi in novi vojski nadaljevali samo to, kar so začeli kot poklicni častniki v avstroogrski armadi. Teh in njihovega nemčurstva slovenski vojaki se- veda niso mogli sprejeti, videli pa so, da jih sprejema nova njim tuja velikosrbska vojska. Podčastnik v prej navedenem pismu želi, naj ga posredujejo generalu Maistru. Očitno bi Maister lahko razumel »svoje« vojake. Ob tem ni treba ponavljati znanih dejstev o tem, ka- ko so Maistra počasi potiskali na stranski tir in da je realno gledano julija 1919 v Velikovcu že malo pomenil v vojski. V noči upora ni bil v Mariboru. Tako se je lahko z dogajanjem seznanil samo s posredovanjem drugih. Skoraj gotovo ne bomo mogli nikoli vedeti, kakšno podobo o uporu so mu predstavili. Brez tega pa je nemogoče razumeti njegovo potrditev sodbe Toplaku in Podbukovšku, zlasti zato, ker vemo, kako poceni so se izvlekli uporniki na koroškem odseku (torej tam, kjer je Mai- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 217 I ster bil) in kjer so realno gledano uporniki storili težja dejanja kot v Mariboru (na primer aretacije oficirjev, »obsodba« dveh oficirjev na smrt in podobno). V podčastniškem pismu s Koroškega je zgo- voren tudi zadnji del. Zveni precej revolucio- narno, čeprav je treba reči, da nekoliko zme- deno in je bila beseda »kapitaliste« spodaj posebej pripisana. Očitno jo je pisec dodal na predlog katerega izmed tistih, ki so sodelo- vali pri pisanju pisma v Maribor. Četudi od- mislimo besedo o kapitalistih, pa je grožnja, da se uporniki ne bodo pustili zapeljati, ven- darle več kot samo prizadetost ob posledicah ukinitve slovenske vojske in znižanja mezde. Ker je bil pisec »izbran«, je torej nastopal v imenu večjega števila ljudi, skoraj gotovo podčasnikov, ker vojaki zaradi kap niso mogli biti prizadeti. V tej kolektivnosti izjave lahko iščemo tudi sledove elementov vojaške demo- kracije v nekaterih avstrijskih enotah na av- strijski strani, česar pa še zdaleč ne moremo obravnavati kot avstrijakantstvo. Zdaj pa k najpomembnejšemu povodu za upor — k mezdi. Narodnemu svetu v Ljublja- ni je mariborski Narodni svet naslovil 8. no- vembra 1918 naslednje pismo: »V včerajšnji seji je sklenil odbor Narodnega sveta za Šta- jersko, da se zviša našemu moštvu mezda na 5 kron, častnikom pa na 15 kron, kakor je to določilo mesto za svojo gardo. Gradec je ob- ljubil celo 6 kron . .. Utemeljuje se ta korak s tem, da nam drugače vojaki vse bolj uhajajo domov ali pa k nemški gardi... Narodni svet«.^ Razlog, ki ga navaja mariborski Narodni svet, je razumljiv ob takratnem položaju v Mariboru in nemški belozeleni gardi. Ne sme nas začuditi, ker je vprašanje mezde tako pou- darjeno, kot da gre za mezdne vojake. Qb de- jansko dveh oboroženih silah bi bila nižja mezda slovenskih vojakov moralna in mate- rialna degradacija, zato je imel mariborski Narodni svet prav. Ali nam to posebno pou- darjanje višine mezde v Mariboru pove, da so bili vojaki v Ljubljani slabše plačani? Ali so ostali slabše plačani vse do ukinitve sloven- skih polkov poleti 1919? V tem primeru jih je — razumljivo — vprašanje mezde manj bole- lo, ta pa je bila v enotah štajerskega obmejne- ga poveljstva najpomembnejši povod za upor. Poletje 1919 je prineslo tudi konec sloven- skih polkov. Mariborski pešpolk je postal 15. julija 1919 45. pešadijski puk in enako je bilo z drugimi polki po vključitvi v enotno veliko- srbsko vojaško organizacijo. V skupni vojski seveda ni bilo mogoče pričakovati, da bo vo- jaštvo, ki je sodilo v enote, ki jim je novembra 1918 Narodni svet v Mariboru dvignil mezdo kar na pet kron, še lahko posebej plačano. Ta- ko je za Maistrove vojake dobil konec sloven- skosti njihovih enot tudi zelo bolečo obliko. Mezda se je zmanjšala kar za tri petine. Sko- raj gotovo so morali biti dotedaj bolje plačani tudi vojaki v Varaždinu in v hrvaških enotah, kjer je prišlo do nižje mezde ob izoblikovanju skupne velikosrbske vojske. Poglejmo nekatere dokumente, ki govore o mezdi. V arhivu Muzeja narodne osvoboditve v Mariboru je odredba o prekem sodnem po- stopanju proti »buntovniku« dragoncu Marti- nu Sockotu. V njej piše, da je omenjeni dra- gonec osumljen, »Da je dne 20. VII. 1919 na koroškem kolodvoru v Mariboru ščuval vojake k pobuni s tem, da je pešca Vučetic Mileta od 36. pp ogovoril z besedami »V Zagrebu se_ Domobranska vojašnica v Melju odkoder so uporni vojaki mariborskega pe- hotnega polka udarili po Meljskl cesti proti sredi- šču mesta 218 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 Že bunijo vojaki radi mezde, zakaj se ne bu- nijo vojaki tu v Mariboru.« To je bilo dva dni pred izbruhom upora. V arhivu Muzeja narodne osvoboditve v Ma- riboru je tudi zapisnik topniškega poveljstva SHS v Mariboru, iz tretje baterije. Med dru- gim piše: »Cetovodja Kosi in četovodja Rubin sta neprestano ščuvala proti zmanjševanju mezde. On je moštvo naravnost pozval, naj ne dvigne mezde po 2 kroni. Isto je nepreneho- ma trosil pri polku vesti, da moštvo baterij, ki so na Koroškem, zapusti takoj svoja krdela v slučaju, da se jim izplača samo 2 kroni mez- de.« Zapisano je še bilo, da je četovodja Kosi »pijanec in je brzo zapravil vsako svojo me- zdo, je nemškutar in je rekel, da odide v Nem- ško Avstrijo, ker je tam življenje boljše.« V Poročilu o uporu v Pokrajinskem arhivu Maribor je o vzrokih nemira (do pravega upo- ra v tej enoti ni prišlo) v Tržaškem pešpolku zapisano: »Moštvo se je zadržalo isplošno mir- no in je bilo slišati le posamezen glas, ki je kritiziral, da bo moštvo sedaj dobivalo le 2 K namesto 5 K mezde. Kdo je te besede izustil pa se ne da dognati, ker je bila tema. Ker moštvo zadnjih deset dni še ni dobilo mezde, še splošno ni bilo znano, da se je mezda redu- cirala, pač pa BO vedeli o tem že posamezniki, ki so to slišali od moštva drugih polkov. Tako je slišal pešec Hribar 22. tega meseca popoldne od nekega vojaka Tržaškega pešpolka, kate- rega ime pa se ne spominja, pripovedovati, da dragonci skrčene mezde niso hoteli sprejeti in da se bodo radi tega v kratkem uprli. Sploš- no pa se je moštvo Tržaškega pešpolka prito- ževalo radi slabe in nezadostne hrane ...« O vzdušju pred uporom v domobranski vo- jašnici v Melju (torej vojašnici 45. pešadijskog puka) pripoveduje v preiskavi o pobuni izja- va pešca Matije Staniča (v arhivu Muzeja na- rodne osvoboditve Maribor, mapa vojaški upor) »Pešec Stanič Matija, I. stražne čete, ki je bil 22. VII. v stražni službi pri glavnem vhodu domobranske vojašnice, javlja: Po- poldne, ko sem imel službo od 15. do 17. ure, so se zbrali različni vojaki. Opazil sem, da so bili topničarji in šoferji. Pogovarjali so se med seboj o nameravani pobuni. Pravili so, da so naši vojaki (45. pp.) neumni, ker so vzeli mez- do. Topničarji in dragonci je niso vzeli. Tudi so pripovedovali, kako so delali dragonci z njih g. majorjem in z drugimi častniki.« Že iz poročila o dogodkih v tržaškem peš- polku je deloma razviden tudi najpomembnej- ši povod za upor v dragonski vojašnici. Tako izvemo, da je bilo prvo uporno dejanje v ko- njeniškem polku zavrnitev mezde. Vojaki niso hoteli sprejeti denarja. Tako je bila potrebna samo še iskra, ki je sprožila upof. Vprašanje znižane mezde je bilo tisto, ki je opredeljevalo odnos do upora po posameznih enotah. Tako je bilo drugačno vzdušje v tržaškem pešpolku — kjer nove znižane mezde še niso poznali in se zato vojaki uporu niso pridružili, kot pa je bilo to na primer v Dravskem konjeniškem polku, kjer so novo nižjo mezdo že poznali in jo tudi zavrnili. Ob tem so seveda pri dragon- cih nesporna že znana dejstva o čepici, ki je nekemu dragoncu med ježo padla natia, zara- di čeisar je prišlo do zmerjanja vojakov, nepo- slušnosti, nemira, zaprtih in streljanja. Pravi povod za upor je bila nižja mezda, toda tudi ta nam ne sme zamegliti resnice o dejanskih vzrokih in koreninah upora. Do upora tolikš- nih razsežnosti in s takimi gesli samo zaradi nižje plače ne bi moglo priti, če pa bi prišlo, kar je v primerih izbruhov vojaškega nezado- voljstva čisto mogoče, pa bi bila podoba dru- gačna in ne takšna, kot jo poznamo. Za natan- ko opredelitev mezde kot povoda za upor pa vendarle še manjka to in ono. Arhivi ne pove- do ničesar o izplačevanju vojaških plač. Upor je izbruhnil v torek 22. julija. Ali je bil plačilni danS tega dne ali pa že v ponedeljek in mogoče celo že v soboto in je od sobote do torka med vojaki vrelo in izbruhnilo v torek? Ali je bilo nepoznavanje nove mezde med vojaki različ- nih enot posledica različnih datumov uvajanja novih plač? Za Mariborski pešpolk je bil go- tovo odločilen 15. julij, ko je postala ta enota 45. pešadijski puk in tako del skupne kraljeve vojske. Kaj pa tržaški pešpolk, dragonci in topničarji? Kje so kronike teh enot? Ali bi nam dale vsaj posredne odgovore o uporu? V Krpanovi zgodovini Mariborskega pešpolka vojaški upor sploh ni omenjen. Zato ob po- membnosti znižanih mezd ne precenjujmo njihovega pomena pri ocenjevanju vzdušja med vojaštvom, nikakor pa jih ne podcenju- jmo pri njihovem neposrednem odločilnem pomenu za upor. Enako velja za menažni do- datek, ki je očitno najmočneje prizadel pod- častnike. V pojasnilo navedimo, da je bil me- nažni dodatek denarno nadomestilo, ki so ga dobili tisti, ki se niso hranili v vojašnici. Iz opisov podčastniškega vzburjenja je razvidno, da jim je bila odvzeta možnost menažnega do- datka (torej jim je bila dejansko odvzeta mož- nost prehranjevanja v mestu in so bili izena- čeni z drugim moštvom), ne pa enako tudi srbskim podčastnikom. Ob tem je nekaj ne- jasnosti, isaj bi bilo najprej treba natančno ugotoviti, kako je bilo s tem menažnim dodat- kom in zakaj so bili prizadeti samo slovenski in tudi ne srbski podčastniki. Dejstvo je, da so se slovenski podčastniki (torej podčastniki do- tedanje »jugoslovanske« vojske za razliko od srbskih kraljevih podčastnikov) čutili priza- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 2191 dete, torej so morali za svojo prizadetost imeti tudi razlog. Za kakšen ukrep (srbskega) vo- jaškega poveljstva je šlo, bo treba šele ugoto- viti. Karkoli je že bilo, vsekakor je vprašanje menažnega dodatka skupaj z mezdo po- membno vplivalo na dogajanje, zlasti za vzdušje med počastniki. V PAM je dokument Komande mesta Mari- bor št. 447, tajno, z dne 31. julija 1919, o na- meravanem podčastniškem zborovanju 22. ju- lija. Iz njega je razvidno naslednje: »Dne 22. julija okoli 15. ure prijavil je kapetan Belo- ševič, adjutant Dravskega konjeniškega polka, da prosijo višji podčastniki, da se jim dovoli udeležba podčastniškega zborovanja v domo- branski vojašnici. Vprašal sem takoj telefon- sko kapetana Kolšeka, kdo je zborovanje skli- cal in dovolil. Nato sem odločno prepovedal vsako tako zborovanje in odredil, naj takoj naznani vsem podčastnikom, da ako hočejo takšno zborovanje prirediti, morajo zato naj- prej prositi za dovoljenje pri svojem predpo- stavljenem poveljstvu in tudi pri mestnem po- veljstvu, ki bode odredilo potrebno. Prepoved sem razglasil telefonsko podrejenim oddelkom in ustmeno prijavil zadevo tudi majorju An- kerstu. Zborovanje se potem ni vršilo.« Enako je bilo v preiskavi o uporu ugotovlje- no, da je 22. julija opoldne zvedel stražmojster Sadar z orožniške postaje Maribor od štabnega narednika Zivka, da bodo imeli zvečer ob 20. uri v domobranski vojašnici z dovoljenjem predpostavljenih zborovanje vsi daljeslužeči podčastniki. Kot vzrok zborovanja je bil na- veden menažni prispevek, »kateri se je Srbom dovolil, Slovencem pa ne«. Podpolkovnik Uzo- rinac je ukazal polkovni okrožni komandi in mestnemu poveljstvu, naj ugotovita, kdo je zborovanje sklical in kateri podčastniki so se ga udeležili. Iz v Mariboru ohranjenih virov odgovor ni razviden, razen seveda prej nave- denih besed, da zborovanja ni bilo. Čeprav je podpolkovnik Zwirn prepričljivo zapisal, da zborovanja ni bilo, je o tem mogoče dvomiti. Ce so se vzburjeni podčastniki želeli zbrati, so se prav gotovo — ali vsaj najbolj odločni med njimi — tudi zbrali. Kar so želeli, so se lahko pogovorili tudi po telefonu in ni treba dvomiti, da so bili podčastniki tudi v telefonski povezavi s podčastniki na koroškem odseku, skoraj gotovo tudi s tistimi, ki so po- slali pismo z grožnjo o uporu. Mogoče, da je tudi nekaj resnice o tistem skrivnositnem čast- niku N. N. ki bi naj bil na čelu upora (pou- darjamo, naj bi bil, čeprav ni niti enega doka- za), dejstvo pa je, da so bili pobudniki in hrbtenica upora podčastniki. Na njih je slo- nelo vsakdanje delo v enotah, bili so v vseh tehničnih in podobnih službah in tako vpra- šanje povezave med njimi ni delalo težav. Med dvanajstimi obtoženimi, ki so morali 25. julija 1919 pred naglo sodišče v Mariboru, so bili en četovodja, en naslovni četovodja, in en pod- desetnik. Kako je poveljstvo sodilo o zaneslji- vosti podčastnikov, je mogoče razbrati tudi iz ukrepov proti podčastnikom po uporu. Vsem brez izjem je bil celo prepovedan izhod iz ka- sarn. Po uporu je podpolkovnik Uzorinac dal »taj- no povelje št. 14«.ä Uperjeno je bilo proti sla- bi skrbi častnikov za delo z moštvom in zlasti proti podoficirjem, »ki morajo oddati orožje in je vsak izhod razen v službi brezizjemno vsem podčastnikom ustavljen«. Ce ne vse dru- go, kar nam daje sliko o uporu in njegovih nosilcih, je to Uzorinčevo tajno povelje naj- močnejši dokaz o odločilnem deležu in vlogi podčastnikov pri uporu. Kljub zadušenemu uporu so bili tako nezanesljivi, da jih je bilo treba celo razorožiti in jim s prepovedjo iz- hoda onemogočiti kakršnokoli uporno delova- nje. Zato je tudi dvomljivo sklepanje o skriv- nostnem neidentificiranem oficirju N. N., ki naj bi bil voditelj upora. Najverjetneje je bil ta N. N. plod želja, da bi upornike vodil čast- nik, kot je bilo to ob prevratu novembra 1918, in kar bi upornikom nedvomno povečalo sa- mozavest in zaupanje v uspeli izid upora. V uporu julija 1919 pa ni bilo več razlogov, ki bi lahko postavili častnika na čelo upora, takšnega kot je bil in kot ga poznamo (odmis- limo morebitne in nedokazane račune ka- terega izmed oficirjev). Kako močna je bila želja upornikov, da bi imeli pravega »vodi- telja«, je razvidno tudi iz dejstva, da so med uporom kar spontano ponudili častniku Jošku Slobodniku,' naj prevzame vodstvo upora. Do tega seveda ni moglo priti, saj Slobodnika ni nič vezalo z zahtevami upornih vojakov. Upor- ni ognjičar Slobodnik iz prevratnih dni je bil zdaj že podporočnik s častniško plačo. Uporno vzdušje so torej pripravili podčast- niki (kar je z izjavo Mihe Vahtarja zapisal tudi Janko Gačnik v TV 15 5. aprila 1966, str. 3), vendar je treba tudi te podčastnike na- tančneje opredeliti. Častniki enot SHS so svoje čine dobili že v avstroogrski armadi, enako podčastniki. Ob usposabljanju so si svoje čine prislužili na bojišču. Ta vojna selekcija je zagotavljala dober izbor. Na bojišču je moral imeti podčastnik drugačne lastnosti kot pred vojno v vsakdanjem kasarniškem drilu. O us- posobljenosti avstroogrskih podčastnikov se je pohvalno izrazil tudi Josip Broz Tito, sam podčastnik v tej vojski v prvi svetovni vojni. Ob pridobljenem znanju na tečajih je terjalo bojišče veliko mero samoiniciativnosti, pogu- 220! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 ma in odgovornosti, pa tudi brezobzirnosti in podobnega. »Daljeslužeči« podčastniki so bili tisti, ki niso imeli prave civilne eksistence in so zato ostali v vojski. To so bili nižji čini, običajno desetniki in četo vodje. Povsem so bili odvisni od življenjske ravni, ki jim jo je omogočala vojska. Živeli so zelo skromno. V ugodnejšem položaju so bili višji podčastniški čini, do katerih pa so prišli redki. Med obto- ženimi po vojaškem uporu in ob sojenju 25. julija in 29. julija 1919 ni bilo na primer niiti enega narednika. Joško Slobodnik, ki je iz og- njičarja (torej topniškega narednika) za zaslu- ge pri prevratu postal oficir, je bil med upo- rom neomajno na protiuporniški strani. Kakšna je bila stopnja narodne zavednosti med podčastniki v Mariboru v času upora? Na to vprašanje je zelo težko odgovoriti, vendar bi bilo treba zaradi razumevanja bistva upo- ra. Ce bi govorili samo o podčastnikih iz no- vembra in decembra 1918, ki so bili v vojski tudi poleti 1919, bi bil odgovor lahek. O njih ni treba dvomiti. Od januarja, zlasti maja po porazu na koroškem bojišču, pa so prihajali v vrste slovenske vojske med drugimi nepro- stovoljci tudi podčastniki. Med njimi so bili prav gotovo razni ljudje, ni treba dvomiti, da tudi do slovenstva sovražno razpoloženi po- samezniki. Sodeč po primeru, ki ga navajamo, so bili vpoklicani celo Nemci in od njih ni bilo mogoče pričakovati naklonjenosti slovenski vojski. Obravnavati pa jih moramo v okviru celote kot posameznike in ne kot značilnosti takratnih slovenskih enot. Kot je že opisal dr. Ževart, so vojaki v noči 22. julija 1919 vlamljali tudi v vojaške bla- gajne. Mogoče je sklepati, da so na svoj račun prišli tudi posamezniki, ki s cilji upora niso imeli nobene zveze. Vlom in nič drugega je bilo tudi početje narednika Hinka Krištofa in narednika Josipa Fischer j a v noči od 2. na 3. julij 1919. Vlomila sta v glavno blagajno Ma- riborskega pešpolka v domobranski vojašnici v Melju in odnesla 8600 kron. Oba so sicer do- bili, vendar je Krištof pobegnil. Za vzdušje tistih časov je značilno domnevanje, da je po- begli Krištof v Rusiji. Vlom pa je bil samo delikt dveh podčastnikov nemškega rodu, ki ni imel nobene zveze z revolucionarnim boljševiz- mom. Skoraj nerazumljivo je, kako sta lahko v novi vojski opravljala svoje naredniške dol- žnosti, saj je bilo ugotovljeno, da Krištof »go- vori malo slovensko«, narednik Fischer, »ki je običajno govoril nemško«, pa je bil že pred vlomom zapleten v izrazit sovražen izpad. De- setega junija 1919 je pred branjem dnevnega povelja v Ljubljani po povelju »zbor« samo- voljno zapustil svoje mesto. Po povelju, ki je veljalo samo njemu, se je dvignil s sedeža in se leno in malomarno podal k zboru in godr- njal. Na ponoven opomin se je z rokama v hlačnih žepih leno obrnil in odgovoril v nem- ščini, da on že ne bo tako dolgo stal v zboru. Rečeno mu je bilo, naj bo tiho in naj vedno uporablja službeni jezik, on pa je odgovoril, da mu nihče ne more zapovedati, naj govori v drugem jeziku kot materinem. Odgovarjal je, da se ne bo pustil odvesti in da se mora prej še pritožiti nemškemu konzulatu. Potem so ga zaprli, vendar je čez nekaj dni pobegnil. Ujeli so ga v civilu na meji pri Spilju. Spet je oblekel naredniško uniformo in kot tak vlo- mil ponoči drugega julija v Mariboru v bla- gajno. Po tem podčastniku še zdaleč ne moremo so- diti o drugih, lahko pa ugotovimo, da je mno- žično mobiliziranje maja 1919 dopuščalo mar- sikaj, tudi med podčastniki sovražne posamez- nike s svojimi računi. Upoštevati pa je treba, da je bil upor v drugi polovici julija, torej že lep čas po koroški ofenzivi. Kdor je bil pro- tislovensko in pronemško opredeljen, se je moral odločiti in niso bile potrebne skušnjave, kot sta jim podlegla prej omenjena Fischer in Krištof. S formalno pravnega stališča pa je treba ugotoviti naslednje nerazumljivo dejstvo. Mnogi ali celo večina vojakov, ki je bila vpo- klicana od januarja do maja 1919, ni prisegla. Prisega iz stare avstroogrske vojske ni več veljala, v novi vojski pa niso prisegli. Adolf Podbukovšek, Jakob Turk in tudi drugi, pri katerih je tako navedeno ob sojenju 25. ju- lija 1919, sploh niso prisegli. To je mogoče ugotoviti iz razpravnega zapisnika v arhivu Muzeja narodne osvoboditve v Mariboru. Ali so bili podčastniki ali vsaj kateri izmed njih povezani tudi z Avstrijci? O tem bi lahko odgovorili samo avstrijski arhivski viri, ven- dar skoraj gotovo tudi ob pritrdilnem odgovo- ru ne bi mogli bistveno spremeniti slike o upo- ru. Na koroškem odseku je bilo veliko možno- sti za navezavo stikov z avstrijskimi vojaki, saj ne smemo pozabiti, da so bili pred dobrega pol leta slovenski in nemško-avstrijski vojaki v skupni vojski. Toda še tako dobra avstrijska socialdemokratska propaganda ne bi mogla dvigniti slovenskih vojakov k uporu, če ne bi bili vzroki zanj doma, v sami državi in njeni vojski. Tudi se je nemogoče strinjati, da je bilo avstrijakantstvo in vse, kar je bilo v zvezi z Avstrijo, bistveno odločilno pri uporu. Tak pogled je zakrivanje oči pred resnico, da nova kraljevina SHS ni bila tisto, kar naj bi bila in kar so slovenski vojaki in Slovenci želeli, ko so se otresli avstroogrskega jarma. Nova kraljevina SHS jih je razočarala v narodnem in socialnem smislu. Vse, ali vsaj vse tisto, kar KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 221 ; Zima 1918-19. Skupina pod- častnikov Mariborskega pešpolka v zaledju posto- jank na položajih proti Avstriji. Nosijo značilne kape slovenske vojske s kokardami države SHS in trde podčastniške epolete. Vključitev v velikosrbsko vojaško organizacijo kra- ljevine SHS jim je po- leti 1919 vzela dotedanje plače in tudi oba statusna simbola njihove veljave. je Človeka najbolj bremenilo, je ostalo pri starem, le da so Slovenci prišli izpod Dunaja pod Beograd. Brez velikih gesel in razlag so vojaki v vsakdanjem življenju spoznali novo resničnost. Nemogoče je sprejeti razlago, da je odpor do kralja, kraljevine in Srbov bil zna- menje opredelitve za Avstrijo. Najboljša slika o uporu v topniški vojašnici je Slobodnikova izjava v arhivu Muzeja osvo- boditve v Mariboru. Navedimo vsa gesla, ki so jih vzklikali njegovi topničarji (ki so svojega oficirja zavarovali, ko so se ga hoteli lotiti konjeniki). Topničarji so vpili: »Mi ne služi- mo, mi nočemo s Srbi služiti, živela slovenska republika, proč s kraljem Petrom, Srbi so kri- vi, če moramo služiti 12 tednov mesto 6 tednov in tako dalje«. Toliko je treba dodati k podobi o uporu v topniški vojašnici, razen tega pa je tudi Slobodnikovo pričanje in opis dogodkov potrditev tega, da upor ni izbruhnil istočasno. Ce bi namreč upor izbruhnil istočasno v ko- njeniški, topniški in domobranski vojašnici, bi lahko upravičeno domnevali, da' je šlo za enotno organizirano akcijo, ki je imela — ra- zumljivo — tudi vodstvo ali voditelja. Tako pa je v splošnm vznemirjenju in nezadovolj- stvu med vojaki pokanje v konjeniški vojašni- ci pomenilo tisto iskro, ki je dvignila tudi dru- ge. Razen tega so dragonci sami odšli v bliž- njo topniško vojašnico in pozvali k uporu. Slobodnikova izjava opisuje dogodek takole: »Izmed častnikov sem bil sinoči v vojašnici samo jaz. Okoli tričetrt na 21. uro sem slišal v konjeniški vojašnici streljanje. Vsled tele- fonskega povelja obmejnega poveljstva podal sem se v konjeniško vojašnico, da tam ljudi pomirim.« Kako se mu je godilo med konje- niki, že vemo, poglejmo pa, kaj nam pove opis dogajanja po vrnitvi. »Stalo je neznano mi moštvo pred glavnimi vrati s strojnico, s kate- ro je streljalo proti vratom, tako da nisem mogel noter, nisem tega mogel storiti skozi zadnja vrata, ker je že naše moštvo na dvo- rišču streljalo. Ko se obrnem proti glavnim vratom, spravljali so strojnico že proti mostu. Ustopivši na dvorišče, opazil sem, da je bilo tudi naše moštvo že pripravljeno, da oddide oboroženo v mesto in je pri tem vpilo ... (prej navedena gesla). Govoril sem jim pomirjeval- no, toda v tem trenutku pridejo tuji vojaki, mogoče pešci, z vzkliki: »Artilerija, ali ne gre- ste z nami, kdo ne gre z nami, ta bo mrtev!« V primeru organiziranega upora bi bilo to spodbujanje upornikov od kasarne do kasar- ne nepotrebno. Razen tega pa v primeru vsaj deloma or- ganizirane oborožene akcije v nobenem pri- meru ne bi mogla Drava pomeniti ovire pri združitvi sil z obeh bregov. Od konjeniške vo- jašnice v današnji Jezdarski ulici (topničarji pa so bili čisto blizu, tam, kjer je danes vojašni- ca Slave Klavore) je do glavnega mostu samo nekaj sto metrov. Tako pa je njihova akcija iz vznemirjenja, nezadovoljstva in nabiranja sil razmeroma počasi prerasla v oboroženi upor. Pri topničarjih šele takrat, ko so prišli k njim konjeniki, v Mei ju takrat, ko so zaslišali streljanje z desnega brega, pri Tržačanih pa sploh ne. Takrat, ko je bil upor že tako da- leč, da bi se morali uporniki združiti, je bilo že prepozno. Karlovčani so imeli Glavni trg že zaseden. 222 I KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 Ob ocenah o vidnih upornih posameznikih pa se nikakor ne moremo zadovoljiti z že znanim. K različnim ekstremnim pogledom na oseb- nost Karla Toplaka, enega izmed obeh ustre- ljenih upornikov, je treba dodati predvsem naslednje: verjetnost, da ga na eni strani razglašajo za boljševika v pravnem smislu be- sede in mu na drugi pripisujejo nemškoav- strijsko usmerjenost, bi bila veliko manjša, če bi eni in drugi razlagalci navedli ves ci- tat njegovih izjav iz obsodbe in se ne sklice- vali! samo na že objavljene iztrgane dele. Stavki zvene bistveno drugače, če jih iztrga- mo iz celote in tako je mogoče priti do zmot- nih razlag. Besedilo o Toplaku v sodbi navaja, da je Karol Toplak kriv: 1. da je v nedoločenem času pred 22. ju- lijem 1919 pri sestanku z drugimi vojaki raz- lagajoč razmere dunajskih komunistov in o svojem izgnanstvu iz Nemške Avstrije kot pripadnik te struje hujskal moštvo 45. pp. proti državnemu ustroju z besedami: »Dol z glavami, dol z oficirji, dol s popi, mi smo boljševiki! Zakaj smo večji sužnji kot prej. Slovenci in Hrvati bi lahko bili skupaj, lahko bi bili republika, kaj potrebujemo Srbe, za- kaj imamo sedaj samo dve kroni mezde«. 2. 22. VII. 1919 zvečer, ko se je zaslišalo streljanje onstran Drave v dragonski vojaš- nici, ščuval moštvo z besedami: »Fantje, poj- mo dragoncem na pomoč, bomo zahtevali, da nam dajo nazaj tisto Löhnungo 5 kron,« nato odšel z drugim oboroženim moštvom, ki ga je smatralo za voditelja, v mesto pri Glavnemu trgu in bil pri tej priliki ranjen v levo roko. 3. 23. VII. 1919 se v zaporu domobranske vojašnice izrazil »naj bo moja roka dobra, sem boljševik prvega razreda, kteri ne bo z nami, ga ubijemo!« Ce ostanemo pri razlagi tako v celoti nave- denih besed pozneje ustreljenega Toplaka, odpade takoj oznaka »avstrijakanta«, ven- dar pa tudi boljševika v pravem smislu be- sede in se ni treba sklicevati na njegovo spo- ved pred ustrelitvijo in podobno. Toplakove besede »Dol s kraljem Petrom!« pred ustre- litvijo naj bi po razlagi o »avstrijskih« vzro- kih upora kazale na nemško-avstrijski vpliv. To je mogoče trditi samo brez poznavanja in ocene Toplakovih besed v celoti. Zakaj je pro- ti kralju, je povsem natanko opredelil. Ce bi bil avstronemško usmerjen, bi želel odpravo monarhije in združitev z nemško Avstrijo, to- da Toplak je določeno povedal, da mu ni do te- ga. Celo zelo natančno je opredelil, kaj hoče. »Zakaj smo večji sužnji kot prej. Slovenci in Hrvati bi lahko bili skupaj, lahko bi bili repu- lika, kaj potrebujemo Srbe, zakaj imamo sedaj samo dve kroni mezde!« S tem je povedal samo to, kar je dejansko popeljalo tudi veliko ve- čino drugih slovenskih vojakov v upor. Po- leti 1919 ni bilo treba več dvomiti, da nova kraljevina s srbskim kraljem in nadvlado Sr- bov ni več tisto, kar je bila država SHS no- vembra 1918. Kakorkoli je bila ta nepriznana državna tvorba brez dokončnih meja, in še marsičesa (kar pa v tedanji Evropi ni bilo v večji ali manjši meri nekaj posebnega) in kakorkoli nam je danes tuja zaradi buržo- azne družbene ureditve, je vendarle bila dr- žava in to z elementi republike, kolikor so jo tedanje razmere dopuščale. Toplak se ne zavzema za nekaj novega, neznanega, pač pa želi nazaj državo SHS, ki je obetala lepše čase in lepšo prihodnost. Znova poudarimo, da je kot buržoazna družba ne bi mogla za- gotoviti, kot so si slovenski delovni ljudje želeli, toda kakršnakoli je bila in bi bila, je bila boljša od tiste, ki se je poleti 1919 po- kazala z novo velikosrbsko kraljevino. Zni- žanje mezde s petih na dve kroni je bila naj- bolj boleča neposredna posledica novih časov. Z besedami o boljševištvu Toplak potrjuje svojo odločnot in upornost po zgledu vsega, kar je o boljševikih vedel. Tako ga je treba kot našega domačega »slovenskega boljševi- ka« naših domačih razmer tudi spoštovati. V njem so odsevali tedanji časi na Sloven- skem, ko nismo imeli revolucionarne partije, ki bi se ji lahko on in njemu podobni pridru- žili. Moč celo za upor so črpali iz revolucio- narnega vrenja tistih dni, svoje osebnosti in tudi osebne nezadovoljnosti. Tudi o narodni zavednosti Adolfa Podbukov- ška, drugega na mrt obsojenega in ustrelje- nega, ni treba dvomiti. O njem in Jakobu Turku, ki je dobil najvišjo zaporno kazen, go- vore naslednje vrstice o preiskavi v dragonski vojašnici. Moštvo se je uprlo nemškutarske- mu in nasilnemu častniškemu namestniku Ervinu Bojancu. Ta je začel z vojaki pogovor. »Nato je stopil dragonec Jakob Turk, rojen 26. VII. 1899, naprej in rekel, da zahteva mo- štvo slovenskega poveljnika. Nato je stopil tudi dne 10. V. 1898 rojeni Adolf Podbukov- šek napreij in rekel, da zahtevajo slovenskega poveljnika in da nočejo imeti boljševika, šva- ba in nemškutarja kakor je Bojanec« V nju- nih besedah in ravnanju ni ničesar, kar bi lahko nanju metalo slabo luč, celo nasprotno, nastopila sta v duhu izročila slovenske voj- ske iz prevratnih dni 1918. Pred tovariši sta govorila v njihovem imenu in v njunih be- sedah ni bilo ničesar nemškutarskega, pa tudi ne revolucionarnega v razrednem smislu be- sede. Podbukovšek je Bojanca celo zmerjal KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 223 Z »boljševikom«, kar pa moramo spet razu- meti v skladu s tedanjim pomenom te bese- de, ker nemčurski oficir gotovo ni bil revolu- cionar. Ob nekoliko širšem pogledu na upor pa je treba nekoliko abstrahiranja in tega, kar je o novi družbi po prvi svetovni vojni že zapisal Edvard Kardelj v Razvoju slovenskega na- rodnega vprašanja, in to prenesti na kon- kretne razmere v vojski poleti 1919. Vojaški upor v Mariboru in na koroškem odseku je bil samo odsev določenega razkola, do katerega je prišlo v družbi. Novembra 1918 so sloven- sko vojsko ustvarili prostovoljci, skupaj ča- stniki in vojaki. Častniki so bili iz vrst uči- teljev, pravnikov, tehnične inteligence in ve- činoma iz premožnejših slojev. Ti so imeli jasno začrtan smisel svojega osebnega odno- sa do boja, saj jim je nemško usmerjeno oko- lje v veliki večini predstavljalo oviro v uve- ljavljanju v družbi ali pa jih vsaj delalo tujce v domovini. Enako so imeli jasne cilje — le da so bili večji — tudi vojaki. Večino med njimi so imeli kmečki sinovi in viničar- ji. Stara država je bila kmečkemu stanu in še bolj viničarjem mačehovska do skrajnosti. Edina pot je bilo životarjenje na krpi zemlje ali pot v Ameriko in drugam. Bedo našega kmečkega stanu dokazujejo številke o izse- ljencih. Štiriletna vojna je kmeta z rekvizi- cijami še posebej pritisnila. Življenje na va- si je postalo še bolj neznosno, zato ideja o Jugoslaviji po majniški deklaraciji ni bila samo prazno narodno geslo. Slovenci so se množično opredeljevali za boljše življenje; najprej za konec vojne, za konec rekvizicij, za konec umiranja na frontah, za vrnitev mož, sinov in očetov, tudi za konec vsega, kar je bilo temu krivo, tudi za takšne in dotedanje Avstrije. Zato jim je bil konec nemškoavstrijskega jarma samo prvi korak k tistemu, kar so si predstavljali pod lepšim življenjem. Tu so se vojaki razšli s svojimi oficirji. Učiteljem, uradnikom, pravnikom — rezervnim in aktivnim častnikom — ni bilo treba dalje. Nemškega bremena ni bilo več, o sožitju jugoslovanskih narodov pa so še vedno imeli neživljenjsko idealizirano sliko iz sokolske ideje. Njim nadaljnji boj ali celo revolucija nista bila potrebna. Njihovi vojaki pa so morali dalje, ker dejansko še niso nič dobili. Še vedno so ostali reveži s starimi gro- žnjami vsaki kmetiji in enako viničarji, kot so bili prej. Delavcev namenoma ne omenja- mo, ker jih je bilo po bežnem pregledu po- pisnih listov med Maistrovimi borci malo. Razen tega pa je bolj bistveno to, da so ma- riborski delavci (kjer je bilo tudi najmočnej- še delavsko središče v severovzhodni Slove- niji) svoje razredne cilje povezovali z avstrij- skonemško nacionalnimi. Za razumevanje po- ložaja na mariborskem območju in s tem na Štajerskem v prevratnem času 1918 pa bo prej ali slej treba priti tudi do študije o so- cialnem poreklu Maistrovih borcev, vojakov belo-zelene garde in enot vse do poletja 1919. Čeprav ne gre za dokumentirano trditev, bi se verjetno prva pokazala kot kmečko-vini- čarsko-pomočniška s pripadniki zavedne slo- venske inteligence, druga, predvsem mari- borska, z vsemi značilnostmi takratne mari- borske socialne slike, enote iz poletja 1919 pa bi bile neposreden odsev mrzlične mobi- lizacije po porazu na Koroškem. Za ilustracijo lahko navedemo socialno strukturo upornikov, ki so jim sodili v Mari- boru 25. in 29. julija 1919. Na prvem sojenju so sodili 19 obtožencem. Med njimi so bili štirje kmečki sinovi, štirje rokodelski pomoč- niki (2 mesarska pomočnika in po en klju- čavničarski in kleparski pomočnik), dva to- varniška delavca in posameznik, ki je bil brez oznake o socialni pripadnosti. Obtožnica sojenja 29. julija navaja 9 imen. Med njimi je 5 kmečkih sinov, 1 posestniški sin (torej gre v primeru kmečkih sinov nesporno za majhne in srednje kmete) in trije rokodelski pomočniki (po en mizarski, mesarski in ko- larski pomočnik). Razmeroma visok delež ro- kodelskih pomočnikov — zlasti mesarskih — med obtoženimi uporniki govori o njihovi agresivnosti in ne deležu rokodelskih po- močnikov v celotnem številu vseh upornikov. Ob razmišljanju o ciljih, ki so postavili no- vembra 1918 na noge slovensko prostovoljsko vojsko, je posebej treba omeniti še eno ra- zočaranje. Vpoklici in široko odprta vrata so v prvi polovici leta 1919 pripeljali v ča- stniške vrste tudi posameznike, ki so menja- li dlako, čudi pa ne. Zato je bil odnos do teh nemčurskih oficirjev eden izmed pomembnih razlogov za upor, zlasti v Dravskem konje- niškem polku. Značilna je izjava Joška Slo- bodnika, ki je bil ena izmed glavnih prič na sojenju. Med drugim je zapisal: »Meni nas- proti so se dragonci, ki so bili zbrani v sku- pinah na dvoršču vojašnice, obnašali dostoj- no. Vpili so vsevprek proti znižanju mezde in proti nemčurskim častnikom, hvalili pa nad- poročnika Kovačiča, ki je, kakor so rekli, edini, s katerim se lahko pogovarjajo.« Tudi nem- čurstvo nekaterih aktivnih častnikov in nji- hov slab odnos do vojakov so vojaki razu- meli kot del celote njim tuje velikosrbske vojske. Ne pozabimo, da je Maistrova vojska zrasla prav v odporu do Nemcev in nemčur- tva. Na prvi pogled je nerazumljivo, zakaj sta bila na primer v konjeniškem polku dva 224 j KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINQ 30 1982 Častnika z največjim ugledom med vojaki še iz prevratnih dni poslana stran od vojakov. Ob analiziranju odnosa do Maistrovih čast- nikov in Maistra v novih razmerah pa po- stane razumljivo, da srbskemu poveljstvu ni bilo do tega, da bi ohranilo monolitnost slovenskih enot iz novembra 1918. Te enote in vse, kar bi jih ohranjalo, niso šle v račun novi velikosrbski vojaški organizaciji. Tako je bil dejansko »zanesljivejši« aktiven staro- avstrijski častnik, ki je bil pripravljen enako zvesto služiti (četudi je bil osebnostno daleč od tega), kot pa razmišljajoči posamezniki, ki so enkrat že rušili državo (in kdo jamči, da je spet ne bodo). Po dokumentih v PAM in v arhivu Muzeja narodne osvoboditve v Mariboru pa je najtež- je soditi o »skupni organizaciji in o istočasno- sti« upora v Mariboru in v Varaždinu (še manj o morebitnem upornem vzdušju v Ljub- ljani). O tem ni dokumentov, ne takih, ki bi to zanikali, in ne takih, ki bi potrdili, da sta bila mariborski in varaždinski upor en sam upor. Trditev o skupni organizaciji je po tem, kar vemo o uporu, in tega ni malo, zelo dvo- mljiva. Verjetna je povezanost, čeprav ni nujna, vsekakor pa so bili podobni vzroki. Slovenski in hrvaški vojaki so morali prav gotovo imeti skupen razlog za upor, ki ga srbski vojaki, ki so oba upora dušili, niso imeli. Tudi v mariborskem primeru je šlo za srbske vojake, ki so nastopili proti uporni- kom, saj so bili v Karlovškem pehotnem pol- ku (36. pešadijskom puku) Ličani, torej Srbi. Ce ne bi šlo za upor vojaštva proti veliko- srbski kraljevini, bi lahko proti upornikom poslali slovensko in hrvaško vojaštvo. Tako pa so se v Varaždinu upornikom pridružili tudi civilisti in okoliški kmetje (če bi bil ma- riborski upor avstronemško usmerjen, bi se mu gotovo vsaj v določenih okvirih pridružil tudi del najbolj ekstremnih mariborskih nem- ških sil). Razglasili so — kot je bilo zapisano v Delu — socialistično republiko in prevzeli oblast. Podrobnejših opredelitev te republike članek sicer ne daje, skoraj gotovo pa bi nam povedale, da je šlo predvsem za hrvaško re- publiko. Hrvati so v novi državi najmočneje čutili velikosrbski pritisk. Zato je morala upor zadušiti srbska vojska in ubUa sedem vojakov. Oblast ni zaupala domačim (to je hrvaškim) sodiščem in je aretirance odvedla v Srbijo, v Niš, kjer so dolgo čakali na pro- ces. Zal kot pisec teh vrstic ne poznam more- bitnih raziskav o hrvaškem delu vojske dr- žave SHS v obdobju od njenega nastanka do julija 1919 in tako ne morem soditi o vpra- šanjih, ki so povezana z njenim koncem. V povzetek teh vrstic, ki naj — znova pou- darjam — prispevajo samo svoj delež k tiste- mu, kar je zgodovinopisje že povedalo na podlagi resnih raziskav o uporu, pa je le treba dodata nekaj stavkov. Ob »revolucionarno boljševiški« in »avstriijakantsM« razlagi vzrokov in bistva upora lahko imenujemo pravo naravo tega upora kot »slovensko«. Ni- kakor ne gre za poizkus priti do tretje ten- denciozne razlage, pač pa smo za oceno ob danih dejstvih. Slovenskost upora seveda ni bila nacionalno romantična, temveč posledica novega položaja, ki ga je slovenski vojak ču- til na svoji koži po ukinitvi slovenske vojske in nastanku skupne velikosrbske vojske kra- ljevine SHS. Upi o rešitvi socialnih in narod- nih bremen, ki jih je po razpadu Avstrocgr- ške dala nova država SHS, so se razblinili in pokazali kot utvare. Stara družba z vsemi so- cialnimi krivicami je ostala. Dunaj in avstrij- skega cesarja pa sta zamenjala Beograd in srbski kralj. Dokončno zlitje slovenskohrvaš- ke vojske s srbsko sredi julija 1919 pa je uda- rilo tudi po mezdah vojakov. Nosilci upornega vrenja so bili podčastniki, nosilec spontanega upora kot izraza nezadovoljstva pa je bila ve- lika večina moštva. Oba uporna vojaka, ki sta bila obsojena na smrt in ustreljena, pasta dve izmed žrtev, kot jih pozna naša slovenska preteklost veliko, anonimnih in slavij enih, če so bili potrebni tistim, ki so jih slavili. VIRI IN LITERATURA 1. Bogo Grafenauer: XIX. zborovanje slo- venskih zgodovinarjev v Mariboru od 27. sep- tembra do 1. oktobra 1978, Zgodovinski časo- pis, 1980, sitr. 491—497. — 2. Milan Zevart: Vo- jaški upor v Mariboru julija 1919, Dialogi, 1967, sAr. 561—570. — 3. Rudi Kyovsky: Upori sloven- iskih vojakov leta 1919, Dek), 1952, str. 47—93. — 4. Janko Gačnik: Na smrt obsojeni se je oglasu, TV 15, 1966, številke od 11. do 15. — 5. France Klopčdč: Zaton slovenske socialnodemokratske stranke 1919—20, Prispevki za zgodovino delav- skega gibanja, Ljubljana, 1960, str. 63. — 6. Ser- gej Vrišer: Uniforme borcev za severno sloven- sko mejo 1918—19, Kronika, 26/1978. — 7. Po- krajinski arhiv Maribor, Maistrov in prevratni fond, mapa XII. — 8. v Pokrajinskem arhivu Maribor. — 9. v arhivu Muzeja narodne osvobo- ditve v Mariboru. ,