Slovenski glasnik.
77
Tujec in berač pride nekdanji kanonik ljubljanski Pavi Wiener na tuje Erdeljsko, kjer so takrat divjali divji boji med Ferdinandovimi privrženci in Zapoljanci. Mestni zbor v Sibinji je dal staremu možu najprej učiteljsko službo z letno plačo 25 gld., katero je že drugo leto povišal na 80 in tretje leto na 90 gld. In ko 1. 1552. umrje mestni župnik, izvolijo AVienerja za njegovega naslednika. Deželni stanovi kranjski sicer nujno prosijo 1. 1554. kralja Ferdinanda L, naj dovoli Wienerju povrniti se v domovino, a kralj jim ne vsliši prošnje. In tako Wiener ostane še na Erdeljskem ter se udomači v tuji zemlji. In kakor je bil nekdaj v svoji domovini češčen in spoštovan, tako se tudi v Sibinji kmalu vsem priljubi. In ko se 1. 1553. zbere v Sibinji protestantovska sinoda, da si izvoli cerkvenega poglavarja, bili so vsi te misli, da nihče temu poslu ni tako zmožen, nego li prognanec Pavi Wiener, župnik sibinjski, katerega potem soglasno izbero za prvega evangeljskega škofa na Erdeljskem. A le malo let mu je bilo dano služiti novi šoli in cerkvi erdeljski. Kmalu potem začne po Erdeljskem razsajati kuga, katera 16,  avgusta 1554. 1. konec stori življenju Wienerjevemu.
Gospod Elze, ki nam je z mnogovrstnimi zgodovinskimi razpravami
svojimi   razbistril   že   marsikatero   temno    stran   zgodovine   Kranjske v
16. stoletji ter priobčil nam v njih mnogo čisto novih in interesantnih
podatkov o početkih književnosti novoslovenske,   pokazal   nam   je   s   to
lepo razpravo iz nova svojo ljubezen do zgodovine in   dežele   Kranjske.
Oprt na bogate vire deželnega arhiva kranjskega in   na   mnoge    druge
pripomočke zgodovinske spisal nam je tukaj  apologetično monografijo  o
Pavlu Wienerji,   prijatelji in  somišljeniku Trubarjevem;   a tudi kdor  se
ne more ogrevati za novoverca Wienerja,   našel   bode v knjižici   mnogo
obče zanimljivih zgodovinskih črtic iz one dobe, v kateri se je porodila
književnost novoslovenska.
F r. Leveč.
Slovenski glasnik.
Slovenski koledarji za leto 1883.    Razen koledarja  družbe  sv. Mohorja so prišli na svetlo še ti koledarji slovenski:
1. Koledar in dnevnih za leto 1883. Novo Mesto. Tiskal in založil J. Krajec. Ta koledar v obliki žepnih zapisnih knjižic obseza poleg navadnih koledarskih stvarij še rodopis cesarske rodovme in „dnevnik", kjer je za vsak dan odmerjen prostor raznovrstnim noticam. Cena temu jako prikladnemu in jako elegantno v platno vezanemu koledarju je samo 70 kr.
78
Slovenski glasnik.
2.  Žepni koledar za navadno leto 1883. Novo Mesto. Založil J. Krajec. Ta priročni koledarček, katerega vsak lehko v listnici s seboj nosi, stoji 20 kr.
3.   Viseča pratika za leto 1883. prilepljena z obešalom od kovine. Novo Mesto. Založil J. Krajec. Cena po pošti 35 kr.
4.   Velika pratika za navadno leto 1883. Na svetlo dala c. kr. kmetijska družba. V Ljubljani. Natisnili in založili J. Blaznikovi nasledniki. Cena 15 kr. Razen koledarja obseza velika pratika še spisek sejmov na Kranjskem, Štajar-skem, Koroškem in Primorskem. Zabavni del prinaša podobe Rudolfa L, Albrehta I. in cesarja Franca Josipa T. s kratkimi zgodovinskimi črticami in podobo dr. Janeza vit. Bleiweisa Trsteniškega s kratkim životopisom; dalje „Mnogovrstne gospodarske skušnje", „Pogovor pod  lipo"   in   ^Naznanila".
5.  Mala pratika je samo ponatis koledarskih stvarij iz „ Velike pratike". Cena 13 kr.
6.  Slovenska pratika za navadno leto 1883. V Ljubljani natisnila in založila Kleinmavr et Bamberg. Obseza razen koledarja še spisek sejmov po slovenskih pokrajinah. Cena 13 kr.
Narodna bihlijoteka. Podjetni g. tiskar J. Krajec v Novem Mestu bode pod tem ngslovom začel na svetlo dajati zbirko raznovrstnih spisov slovenskih po primeri srbske, hrvatske in znane nemške univerzalne biblijoteke. Vsak zvezek po 4—5 tiskanih pol obsežen bode po nizki ceni prinašal originalnega in preloženega zabavnega in poučnega berila.
„Škrat" bode ime novemu šaljivemu in satiričnemu listu, ki bode po novem letu izhajal po dvakrat na mesec v Ljubljani v Narodni Tiskarni. Zabavljati bode imel v našem političnem, literarnem in socijalnem življenji marsičemu. Želimo mu mnogo vspeha.
Odlikovanje. Sovrstnik Preširnov in iz „Kranjske Čebelice" znani pesnik slovenski dr. Jarnej Levičnik, dekan v sv. Mohorji na Koroškem, je od presvetlega cesarja prejel viteški križ Fran-Josipovega reda.
Prehajanje Venerino mimo solnca dne 6. dec. 1882. opazovalo se je povsod z največjo pozornostjo; poročila iz Amerike in Avstralije govore o dobrem vspehu, ki so ga sploh imela tamošnja opazovanja. Menj se sliši o evropejskih opazovanjih, pa ta tudi niso važna ta pot, ker se časi zunanjega in notranjega dotikanja ob vstopu, ki je bil v Evropi viden, ne razločujejo veliko od onih iz središča Zemljinega opazovanih. Ti razločki vender morajo biti kolikor mogoče veliki, ako se hoče zemljina daljava od solnca z nekako gotovostjo zračuniti. Ce koga izmed čestitih bralcev matematikov zanima teorija teh računov, naj pregleda spis v letniku 1879. ljubljanske gimnazijo, kjer je na kratko vsa stvar, razložena; toda treba je k temu malo potrpežljivosti, ker navadno vržemo take in jednake spise hitro v kot, ko naletimo na kako točko, ki je na prvi mah ne umemo. — Tu v Ljubljani se je na več krajih prehajanje Venerino opozovalo; na opazovalnici tukajšnje realke, ki ima dva velika daljnogleda, j eden reflektor in j eden refraktor, zbralo se je nekoliko radovednih opazovalcev. Točno ob treh popo-ludne poznala se je že mala zareza na solčnem robu, tako da se ceni vstop lahko za dve minuti pred tremi. Ob 3. uri 20. min. plavala je vsa Venera na solnci ter se potem pomikala zelo počasi dalje na solnčni plošči kot črna pika. Nebo, ki se pri nas v Ljubljani in morda tudi drugod kuj a že delj časa, razjasnilo se