marec 2015, št. 3, let. XXI Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 3 / letnik XXI / 2015 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavna urednica: mag. Ana T. Selan Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Jure Brložnik; Janez Dodič; Lejla Fajić; mag. Marjan Hafner; Matevž Hribernik; Slavica Jurančič; Mojca Koprivnikar Šušteršič; dr. Tanja Kosi Antolič; Janez Kušar; dr. Jože Markič; Helena Mervic; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; mag. Ana T. Selan; Dragica Šuc, MSc Uredniški odbor: mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: SURS Naklada: 120 izvodov © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje ........................................................................................................................................................... 7 Gospodarska gibanja v Sloveniji ........................................................................................................................................................8 Trg dela ....................................................................................................................................................................................................... 13 Cene ............................................................................................................................................................................................................. 14 Plačilna bilanca ....................................................................................................................................................................................... 16 Finančni trgi.............................................................................................................................................................................................. 17 Javne finance ........................................................................................................................................................................................... 19 Okvirji Okvir 1: Trg nepremičnin – 4. četrtletje 2014.............................................................................................................. 11 Okvir 2: Primanjkljaj in dolg sektorja država – ESR 2010 ......................................................................................... 21 Statistična priloga .........................................................................................................................................23 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 7. aprila 2015. S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno Vrednosti kazalnikov zaupanja v evrskem območju se v začetku letošnjega leta nadalje postopno izboljšujejo, ob boljših obetih sta napovedi gospodarske rasti izboljšali tudi ECB in OECD. Januarja se je v evrskem območju aktivnost v gradbeništvu in trgovini na drobno povečala, v predelovalnih dejavnostih pa po rasti v lanskem zadnjem četrtletju nekoliko zmanjšala (desez.). Kazalniki razpoloženja PMI in ESI so se v prvih treh mesecih leta še izboljšali in kažejo na nadaljnjo krepitev aktivnosti. ECB in OECD sta marca nekoliko zvišali napovedi gospodarske rasti za evrsko območje za letošnje in prihodnje leto. Za letos predvidevata 1,5 oz. 1,4-odstotno rast, prihodnje leto pa naj bi se ta okrepila na 1,9 % oz. 2,0 %. Večina kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji se je v začetku leta izboljšala. Po visoki rasti v lanskem letu se je januarja znižal le realni izvoz blaga, ki se je vrnil na raven pred decembrskim povečanjem. Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih se je nadalje zvišal, po zmanjšanju v lanskem drugem polletju pa se na začetku letošnjega leta znova višajo tudi vrednosti opravljenih gradbenih del, prihodek v trgovini na drobno in debelo ter v storitvenih dejavnostih (desez.). Razmere na trgu dela so se na začetku leta še nekoliko izboljšale, povprečna bruto plača na zaposlenega je ostala nespremenjena (desez.). Naraščanje števila delovno aktivnih se je v zadnjih mesecih nekoliko upočasnilo (desez.), število registriranih brezposelnih pa se še naprej zmanjšuje (desez.), zlasti zaradi okrepljenega zaposlovanja in manjšega priliva med brezposelne. Konec marca je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 118.099 oseb oz. 6,8 % manj kot marca lani. Bruto plača na zaposlenega se je januarja v zasebnem sektorju nekoliko znižala, v javnem pa zvišala predvsem zaradi rasti v javnih družbah (desez.). Na začetku leta je prišlo do uskladitve minimalne plače z lansko inflacijo (0,2 %), ki je bila najnižja doslej. Cene življenjskih potrebščin so tudi marca ostale medletno nižje (-0,3 %). K deflaciji so največ prispevale nižje cene energentov, nekoliko pa jo je omilila zlasti medletna rast cen storitev. Osnovna inflacija ostaja nizka in se giblje okoli 1 %. Ob podobnih dejavnikih kot v domačem okolju so se deflacijska gibanja marca nadaljevala tudi na ravni evrskega območja (-0,1 %). Na začetku leta 2015 se v bančnem sistemu nadaljujejo pozitivni trendi iz lanskega leta. Zmanjševanje obveznosti bank do tujine se umirja, banke se še naprej razdolžujejo pri ECB, vloge države in gospodinjstev pa se povečujejo. Tudi kakovost bančnih terjatev se nadalje postopoma izboljšuje, oblikovanje dodatnih rezervacij in oslabitev pa se umirja. Krčenje kreditne aktivnosti bank se nadaljuje tudi v letu 2015, vendar manj izrazito kot v preteklem letu. Obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem je bil sicer višji za približno 70 mio EUR, kar pa je po naši oceni v veliki meri posledica januarske krepitve vrednosti švicarskega franka v primerjavi z evrom. Po podatkih konsolidirane bilance po metodologiji denarnega toka je javnofinančni primanjkljaj januarja znašal 110,7 mio EUR in bil zaradi višjih prihodkov in nižjih izdatkov za 97,3 mio EUR manjši kot januarja lani. Medletno znižanje je povezano tako z višjimi prihodki, predvsem od davka na dodano vrednost, trošarin in socialnih prispevkov, kot tudi z nižjimi odhodki, kot posledica nižjih subvencij in začasnega zadržanja izvrševanja posameznih izdatkov državnega proračuna. tekoča gospodarska gibanja Mednarodno okolje Slika 2: Napovedi Consensus za leto 2015 EMU Nemčija Italija Francija Avstrija Vrednosti kazalnikov zaupanja v evrskem območju se na 2,5 začetku letošnjega leta nadalje postopno izboljšujejo. Januarja sta se povečala obseg opravljenih gradbenih del in prihodek v trgovini na drobno, obseg proizvodnje 2,0 v predelovalnih dejavnostih pa se je, po povečanju v zadnjem četrtletju lani, nekoliko zmanjšal. Nadaljuje se tudi izboljševanje različnih kazalnikov zaupanja, saj se je marca povečala vrednost kazalnika gospodarske klime ESI, tretji mesec zapored pa tudi vrednost kazalnika zaupanja PMI. Kljub temu slednji še naprej nakazuje krčenje aktivnosti v predelovalnih dejavnostih v Franciji in Avstriji, ki sta med našimi najpomembnejšimi trgovinskimi partnericami. Realna rast BDP v 2015, v % 1,5 1,0 0,5 Slika 1: Vrednost dejavnostih kazalnika PMI v predelovalnih 0,0 EMU Nemčija Avstrija jan.14feb.14mar.14apr.14 maj.14 jun.14jul.14avg.14sep.14 okt.14nov.14dec.14 jan.15feb.15 mar.15 Italija Francija 65 60 55 50 45 40 Vir: Consensus Forecasts. odkupom obveznic držav evrskega območja in obveznic podjetij,1 s čimer bo nadaljevala predvidoma do konca septembra 2016 oz. dokler se inflacija ne bo približala srednjeročnemu cilju ECB, ki je pod vendar blizu 2 %. Ukrepi denarne politike naj bi tako povečali likvidnost v bančnem sistemu, kar bi ob izboljševanju zaupanja podjetij in potrošnikov okrepilo ugodnejša gospodarska gibanja evrskega območja, posledično pa inflacijo v srednjeročnem obdobju vrnilo na raven blizu 2 %. Začetek izvajanja odkupa obveznic držav evrskega območja ECB je v marcu občutno znižal donosnosti obveznic večine evrskih držav. Tako se je znižala tudi donosnost do Vrednost jan. 11apr. 11jul. 11okt. 11jan. 12apr. 12jul. 12okt. 12jan. 13apr. 13jul. 13okt. 13jan. 14apr. 14jul. 14okt. 14jan. 15 Slika 3: Donosnosti 10-letnih državnih obveznic Vir: Markit Economics. Opomba: Vrednost več kot 50 Slovenija Portugalska Španija nakazuje rast proizvodnje, manj kot 50 pa krčenje. Italija Irska Nemčija Avstrija 18 ECB in OECD sta marca, podobno kot v preteklih mesecih 16 nekatere druge mednarodne institucije, zvišali napovedi gospodarske rasti v evrskem območju. Po napovedi ECB naj bi se letos BDP realno zvišal za 1,5 %, prihodnje leto pa za Donosnost 10-letne državne obveznice, v % 14 12 10 8 6 4 1,9 %, k približno pol odstotne točke višji rasti od jeseni predvidene pa bosta v obeh letih prispevala predvsem zasebna potrošnja in izvoz. Ob tem ECB opozarja, da napovedi temeljijo na predpostavki celovitega izvajanja ukrepov denarne politike. Nizka bo ostala tudi inflacija v evrskem območju, ki naj bi letos znašala 0,0 %, v naslednjem letu pa 1,5 %. Zaradi nizkih cen nafte in morebitnih pozitivnih učinkov ukrepov denarne politike višjo gospodarsko rast kot jeseni za letos in prihodnje 2 leto napoveduje tudi OECD (1,4 % v letu 2015, 2,0 % v letu 2016). Marca so bile višje tudi napovedi Consesus za 0 evrsko območje. jan.11 jul.11 jan.12 jul.12 jan.13 jul.13 jan.14 jul.14 jan.15 Vir: Bloomberg, preračuni UMAR. ECB je marca začela z izvajanjem ukrepov, ki naj bi še 1 Razširjeni program odkupa obveznic držav evrskega območja in obveznic dodatno spodbudili kreditiranje gospodarstva in stabilizirali podjetij v skupni višini 1.140 mrd EUR. Za odkupe državnih obveznic in inflacijska pričakovanja. V začetku meseca je pričela z obveznic podjetij bo ECB mesečno skupno namenila 60 mrd EUR. dospetja slovenske evrske obveznice, ki je marca dosegla najnižjo raven od vstopa v EMU (0,8 %). Proti koncu meseca se je sicer nekoliko zvišala, podobno kot v ostalih članicah, vendar ostaja nizka (1,2 %). Tabela 1: Kazalniki mednarodnega okolja Gospodarska gibanja v Sloveniji Večina kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti se je v začetku leta izboljšala. Po visoki rasti v lanskem letu se je januarja znižal le realni izvoz blaga, ki se je vrnil na raven pred decembrskim povečanjem. Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih se je nadalje zvišal, po zmanjšanju v lanskem drugem polletju pa se na začetku letošnjega leta znova višajo tudi vrednosti opravljenih gradbenih del, prihodek v trgovini na drobno in debelo ter v storitvenih dejavnostih. Slika 5: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji Izvoz blaga Ind. proiz. predel. dej. povprečje sprememba, v %* 2014 II 15 III 15 III 15/ II 15 III 15/ III 14 Brent USD, na sod 98,93 58,10 55,95 -3,7 -47,9 Brent EUR, na sod 74,47 51,96 52,37 0,8 -32,7 EUR/USD 1,239 1,135 1,084 -4,5 -21,6 3-mesečni EURIBOR, v % 0,209 0,048 0,027 -2,1 -27,8 Vir: EIA, ECB Euribor, preračuni UMAR. Opomba: * pri Euribor sprememba v b. t. Vred. oprav. del v gradb. Prih. v trgovini na drobno Marca se je nadaljevala velika volatilnost cen nafte, vrednost evra v primerjavi z ameriškim dolarjem pa se je še znižala. Po februarskem visokem zvišanju se je dolarska cena nafte marca znova znižala. Zaradi sočasnega znižanja vrednosti evra v primerjavi z ameriškim dolarjem pa se je evrska cena zvišala drugi mesec zapored in se tako približala cenam konec lanskega leta. Vrednost evra v primerjavi z ameriškim dolarjem se je marca znova znižala (-4,5 %) in dosegla najnižjo vrednost v zadnjih dvanajstih letih. V primerjavi z junijem lani, ko so bile dosežene najvišje vrednosti cen nafte v letu 2014, je bila dolarska cena nižja za okoli 50 %, evrska pa za 37 %. Po zadnjih podatkih IMF so se februarja nadalje znižale dolarske cene neenergetskih surovin (za 2,2 %), predvsem hrane (za 3,9 %). Desezoniran realni indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina 120 110 100 90 80 70 60 50 40 30 jan. 08jul. 08jan. 09jul. 09jan. 10jul. 10jan. 11jul. 11jan. 12jul. 12jan. 13jul. 13jan. 14jul. 14jan. 15 Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 4: Cena soda nafte Brent in menjalni tečaj USD/EUR Cena v EUR (leva os) Cena v USD (leva os) Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti Menjalni tečaj USD za EUR (desna os) 1,50 v Sloveniji v % 2014 I 15/XII 14 I 15/I 14 Izvoz blaga, realno1 7,1 -2,13 -0,4 Uvoz blaga, realno1 4,0 2,33 1,6 Izvoz storitev, nominalno2 4,1 -3,63 0,9 Uvoz storitev, nominalno2 7,4 -3,43 -14,4 Industrijska proizvodnja, realno 2,0 3,03 8,94 v predelovalnih dejavnostih 4,1 1,53 8,94 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del, realno 19,5 11,23 3,5 Trgovina na drobno – realni prihodek 0,0 1,43 0,1 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) – nominalni prihodek 2,8 2,03 4,1 1,45 1,40 1,35 USD za 1 EUR 1,30 1,25 1,20 1,15 1,10 1,05 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. 1,00 Opombe: 1zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, 2plačilnobilančna statistika, 3desezonirani podatki, 4delovnim dnem prilagojeni podatki. jan.11jul.11jan.12jul.12jan.13jul.13jan.14jul.14jan.15 Vir: ECB, EIA, preračun UMAR. Realni izvoz blaga se je januarja zmanjšal in vrnil na raven pred decembrskim povečanjem, uvoz se je povečal (desez.).2 2 Ocena realnega izvoza blaga je narejena na podlagi nominalnega izvoza po zunanjetrgovinski statistiki in cen industrijskih proizvodov proizvajalcev na tujem trgu, ocena realnega uvoza blaga pa na podlagi nominalnega uvoza po zunanjetrgovinski statistiki in indeksa uvoznih cen. predelovalnih dejavnosti večji. Najbolj so ravni iz januarja lani presegle tehnološko zahtevnejši proizvodnja vozil in plovil, proizvodnja IKT opreme in električnih naprav ter srednje nizko tehnološko zahtevna dejavnost popravila in montaža strojev in naprav. Za ravnjo izpred leta pa je znova najbolj zaostala proizvodnja v tekstilni industriji. Slika 9: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih po tehnološki zahtevnosti panog Nizko teh. zaht. panoge Sr. nizko teh. zaht. panoge Sr. vis. in visoko teh. zaht. panoge Predelovalne dejavnosti, skupaj 105 100 95 90 85 80 75 70 65 60 v lanskih poletnih mesecih proti koncu leta zniževala. Aktivnost v gradnji stanovanjskih stavb, ki se je v zadnjih letih močno znižala, se je v zadnjih mesecih povečala, a ostala medletno nižja. Zaloga pogodb in vrednost novih pogodb v gradbeništvu ne kažeta enoznačnih obetov za prihodnje. Zaloga pogodb v gradbeništvu se od sredine lanskega leta povečuje, kar je predvsem posledica višjih zalog pogodb v gradnji nestanovanjskih stavb, medtem ko so se te v drugih dveh segmentih znižale. Vrednost novih pogodb v gradbeništvu pa se nasprotno še nadalje znižuje. Po 13,3-odstotnem zmanjšanju v lanskem letu se je januarja še dodatno znižala. Pri tem se je pri nestanovanjskih stavbah – podobno kot pri zalogi pogodb – proti koncu lanskega leta okrepila, januarja pa znova močno znižala. Po precejšnjem zmanjšanju ob koncu lanskega leta se je prihodek v trgovini na drobno in debelo januarja povečal, nadalje se je povečal v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili (desez.). Nadaljnjo rast slednjega je spodbudila večja prodaja avtov fizičnim osebam, medtem ko se je lani zvišala le prodaja avtov pravnim osebam.6 Po zmanjšanju v lanskem zadnjem četrtletju sta se januarja povečala tudi prihodka v trgovini na drobno in na debelo, ki pa sta bila medletno nižja. Znotraj trgovine na drobno se je nadaljevala rast Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 prihodka v trgovini z živili, pijačami in tobačnimi izdelki, po prekinitvi ob koncu leta pa tudi v trgovini z neživili. Nadalje se je zmanjšal prihodek v trgovini z motornimi gorivi, ki je ob manjši prodaji motornih goriv močno Vir: SURS, preračuni UMAR Vrednost opravljenih gradbenih del se je po znižanju v lanskem drugem polletju januarja povečala za 11,2 % (desez.) in bila višja kot pred letom. Aktivnost v gradnji inženirskih objektov se je po padcu v lanskem drugem polletju januarja letos znova močno povečala (za 16,6 %). Prav tako se je povečala vrednost opravljenih del v zaostal za lanskoletno ravnjo. Slika 11: Prihodek v trgovinskih panogah Trgovina na drobno, real. Mot. vozila in popravila, real. Trgovina na debelo, nom. gradnji nestanovanjskih stavb, ki se je po zmerni krepitvi Slika 10: Vrednost opravljenih gradbenih del Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina 105 100 80 70 Vir: SURS, preračuni UMAR 10 6 V letu 2014 je bilo število prvih registracij novih osebnih avtomobilov 0 95 Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina 90 50 40 30 85 80 jan. 11jul. 11jan. 12jul. 12jan. 13jul. 13jan. 14jul. 14jan. 15 jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14jul. 14 jan. 15 medletno večje za 5,0 %, od tega prodaja pravnim osebam za 10,7 %, prodaja fizičnim osebam pa je bila nižja za 10,5 %. Januarja se je prodaja fizičnim osebam povečala za 1,8 % (desez.), močno (za desetino) pa se je Vir: SURS, preračuni UMAR. povečala tudi prodaja fizičnim osebam preko lizingov. Okvir 1: Trg nepremičnin – 4. četrtletje 2014 Cene stanovanjskih nepremičnin so se v letu 2014 nadalje znižale, po treh letih zmanjševanja se je povečala prodaja. Zniževanje cen stanovanjskih nepremičnin iz preteklih dveh let se je nadaljevalo tudi lani, tako da so bile cene v povprečju leta za skoraj četrtino nižje od vrha v letu 2008. Večja ponudba po nižjih cenah je ob relativno nizkih efektivnih obrestnih merah za stanovanjske kredite, manjši negotovosti po začetku sanacije bančnega sistema in okrevanju gospodarstva ter razmer na trgu dela za več kot četrtino povečala število prodaj stanovanjskih nepremičnin. Poleg tega je prodajo ob koncu leta dodatno pospešilo tudi približevanje roka za uvedbo energetskih izkaznic. Za skoraj tretjino je bila večja prodaja rabljenih stanovanjskih nepremičnin, ob visokem povečanju ob koncu leta pa za skoraj desetino tudi prodaja novih stanovanjskih nepremičnin. Po zmanjševanju v preteklih četrtletjih se cene rabljenih stanovanjskih nepremičnin ob koncu leta 2014 niso spremenile, močneje se je povečalo število prodaj. Največ prodaj se je kot običajno opravilo z rabljenimi stanovanji,1 katerih cene so bile v povprečju leta medletno nižje za 8,3 % oz. za okoli petino nižje od najvišje vrednosti v letu 2008. Število njihovih prodaj je bilo v letu 2014 s skoraj 5.000 transakcijami najvišje po začetku krize in za skoraj tretjino višje kot v letu prej. V zadnjem četrtletju se je nadalje krepila prodaja v Ljubljani,2 kjer so cene v povprečju leta 2014 glede na najvišje ravni cen izgubile največ vrednosti (-28,6 %). Povečala se je tudi prodaja rabljenih stanovanj v preostali Sloveniji, kjer so se cene po stagnaciji v letu 2013 v povprečju lanskega leta zmanjšale za 8,7 %. Po zmanjševanju v preteklih dveh četrtletjih so se cene novih stanovanjskih nepremičnin v zadnjem četrtletju 2014 povišale, močno se je povečalo tudi število prodaj. Kljub povišanju so bile cene novih stanovanjskih nepremičnin v povprečju leta 2014 medletno nižje za 5,8 % oz. za okoli četrtino nižje kot leta 2008. Število transakcij se je po zelo nizkih vrednostih v prvih treh četrtletjih v zadnjem močno povečalo3 in bilo zato v celem letu medletno višje za skoraj desetino. Po podatkih SURS se je število ob koncu leta povečalo predvsem zaradi prodaje novih stanovanj, ki jih je v Ljubljani zgradil Stanovanjski sklad RS, visoka pa je bila tudi prodaja novih stanovanj, ki so izhajala iz stečajnih postopkov. Slika 12: Transakcije in cene rabljenih nepremičnin Slika 13: Transakcije in cene novih nepremičnin Transakcije rabljenih stanovanj Transakcije novih stanovanj Cene novih stanovanj Cene rabljenih stanovanj Transakcije rabljenih hiš Transakcije novih hiš Cene novih hiš Cene rabljenih hiš 120 Indeks 2008=100, 4-četrtletna drseča sredina 125 120 115 110 105 100 95 90 110 100 90 80 70 60 5080 75 40 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Vir: SURS, preračuni UMAR. Vir: SURS, preračuni UMAR. 1 Tri četrtine transakcij rabljenih nepremičnin oz. 66,9 % vseh transakcij v letu 2014. 2 Po treh letih zmanjševanja je bilo v letu 2014 skupaj prodano 1.492 rabljenih stanovanj v Ljubljani, kar je bilo enako kot v rekordnem letu 2007. 3 Glede na tretje četrtletje za 141,2 % oz. medletno za 114,5 %. Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine),7 zaposlovalnih storitvah medletno skoraj podvojil.8 Po ki se je od septembra lani zmanjševal, se je januarja upadanju v lanskih zadnjih mesecih se je januarja v drugič zapored močno povečal (desez.) in bil v večini 8 Poleg povečanega poslovanja podjetij je zvišanje prihodka predvsem glavnih dejavnosti medletno višji. Najbolj se je zvišal v posledica spremembe Zakona o urejanju trga dela, ko dejavnost drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, kjer se je v posredovanja začasne delovne sile vse več družb registrira kot svojo glavno dejavnost (SURS; Prva objava, Prihodek od prodaje v storitvenih dejavnostih, 31.3.2015). Podobno, a z nekoliko drugačno dinamiko, se 7 Gre za dejavnosti H-N po SKD 2008, za katere velja Uredba Sveta (ES) št. je v zadnjem letu povečalo tudi število delovno aktivnih v zaposlovalnih 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalnikih. storitvah, z več kot šest na skoraj trinajst tisoč. okviru strokovno–tehničnih dejavnosti močno povečal prihodek arhitekturno–projektantskih storitev, ob ugodnih zimskih razmerah pa se je nadalje zvišal tudi prihodek v gostinstvu. K prekinitvi rahlega zmanjševanja prihodka v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih je največ prispeval januarski dvig prihodka telekomunikacijskih storitev. Po deležu najpomembnejše prometne storitve so v Slika 15: Izbrani kazalniki dohodka in potrošnje gospodinjstev Prihodek v trg. s pohištvom in gospodinjskimi napravami (leva os) Štev. prvih reg. os. avtom. uporabnik fiz. oseb (leva os) Prihodek v trgovini na drobno brez motornih goriv (desna os) Masa izplačanih neto plač (desna os) 85 80 Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina začetku letošnjega leta edine beležile skromno zmanjšanje prihodka, predvsem zaradi znižanja v kopenskem prometu, ki pa se ohranja na eni najvišjih ravni. Slika 14: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine) Skupaj Promet in skladiščenje (H) Komunikacijske (J) Strokovno-tehnične (M) 75 70 110 65 105 60 100 55 50 Druge poslovne (N) Gostinstvo (I) 115 Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes.drseča sredina 45 110 105 100 40 80 35 75 jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14jan. 15 Vir: MZIP, SURS, preračuni UMAR. 95 vozil fizičnih oseb (14,9 %). Razpoloženje potrošnikov je 90 marca ostalo na najvišji ravni po letu 2008. 85 Razpoloženje v gospodarstvu se nadalje izboljšuje. Vrednosti kazalnikov zaupanja so se od začetka leta 80 večinoma še povečale. Najbolj se je izboljšalo zaupanje v predelovalnih in v storitvenih dejavnostih, nekoliko pa jan. 11jul. 11jan. 12jul. 12jan. 13jul. 13jan. 14jul. 14jan. 15 tudi med potrošniki in v gradbeništvu. Zmanjšuje se le zaupanje v trgovini na drobno, ki pa po rasti v lanskem Vir: SURS, preračuni UMAR. letu ostaja na visoki ravni. Masa neto plač kot ključni kazalnik dohodka gospodinjstev Slika 16: Poslovne tendence se je februarja nekoliko znižala, a ostaja na najvišji ravni Gospodarska klima Predelovalne dej. zadnjih treh let (desez.). Zaradi izboljšanja razmer na trgu Trg. na drobno Storitvene dej. dela je bila v prvih dveh mesecih medletno realno višja Gradbeništvo Potrošniki za 2,7 %, višji so bili tudi transferji posameznikom in gospodinjstvom (1,6 %),9 zlasti zaradi rasti izdatkov za pokojnine in transferjev za zagotavljanje socialne varnosti. Februarja se je nadaljevalo skromno razdolževanje slovenskih gospodinjstev pri domačih bankah. Pri tem je bil obseg stanovanjskih posojil gospodinjstev nekoliko višji kot v enakem obdobju lani (2,7 %), nižji pa je ostal obseg potrošniških in ostalih posojil (-5,4 %). Medletno precej višji ostaja s skoraj 15,6 mrd EUR tudi obseg vlog gospodinjstev v bankah, ki je presegel najvišje ravni iz leta 2012. Kazalniki potrošnje gospodinjstev so se v začetku leta nekoliko povečali. Poleg višjega prihodka v trgovini z 20 Desezonirana vrednost kazalnika, 3-mes. drseča sredina 10 0 -10 -20 -30 -40 -50 -60 živili (glej trgovino), se je nadalje povečal tudi prihodek v trgovini s pohištvom in gospodinjskimi aparati (desez.), ki je bil tudi medletno precej višji (5,1 %). V prvih dveh jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14jan. 15 Vir: SURS, preračuni UMAR. mesecih letos je bilo višje tudi število prvih registracij 9 Po konsolidirani bilanci javnega financiranja MF, brez štipendij. Od maja 2013 se namreč sredstva za štipendije izplačujejo tudi iz sredstev za namenske odhodke oz. rezerv. Trg dela Tabela 4: Kazalniki gibanj na trgu dela Povečevanje števila delovno aktivnih10 se je v zadnjih mesecih nekoliko upočasnilo (desez.). Njihovo število je ostalo januarja nespremenjeno, medletno pa je bilo večje za 1,6 %. V tem obdobju se je povečalo v večini dejavnosti zasebnega sektorja, še posebej v predelovalnih dejavnostih, prometu in skladiščenju ter gostinstvu, nekoliko tudi v trgovini, skladno z višjimi kazalniki aktivnosti v teh dejavnostih. Najbolj se je sicer povečalo v zaposlovalnih dejavnostih, ki delovno silo posredujejo v druge dejavnosti, po naši oceni najpogosteje v predelovalne dejavnosti in gradbeništvo. Število delovno aktivnih je bilo medletno večje tudi v javnih storitvah, pri tem pa je ostalo manjše le v dejavnosti javne uprave, obrambe in obvezne socialne varnosti. Zaradi rasti števila Slika 17: Delovno aktivni po registru in registrirani brezposelni v % 2013 2014 I 15/ XII 14 I 15/ I 14 Delovno aktivni2 -2,0 0,5 -0,11 1,6 Registrirani brezposelni 8,8 0,2 -0,41 -4,3 Povprečna nominalna bruto plača -0,2 1,1 0,01 0,2 zasebni sektor 0,6 1,4 -0,61 -0,8 javni sektor -1,3 0,9 0,51 2,1 v tem: sektor država -2,5 0,6 0,21 1,3 2014 I 14 XII 14 I 15 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 13,1 13,5 12,8 12,7 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.540,25 1.534,54 1.566,09 1.538,01 zasebni sektor (v EUR) javni sektor (v EUR) 1.424,32 1.757,29 1.421,34 1.741,94 1.451,55 1.783,46 1.410,311.777,89 v tem: sektor država (v EUR) 1.726,43 1.709,94 1.739,65 1.732,86 Delovno aktivni po SRDAP (leva os) Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opomba: 1 desezonirani podatki, 2 Zaposleni, samozaposleni in kmetje. Registrirani brezposelni (desna os) samozaposlenih je bilo večje še v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih ter drugih dejavnostih. Število registriranih brezposelnih se je v prvih treh mesecih letos nadalje zmanjšalo (desez.). Zmanjšuje se od aprila lani, na kar vpliva zlasti okrepljeno zaposlovanje in zmanjšan priliv med brezposelne. Konec marca je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 118.099 oseb oz. 6,8 % manj kot marca lani. V prvih treh mesecih letos je bil priliv oseb v evidenco glede na enako obdobje lani manjši, zlasti zaradi manj izgub zaposlitev iz poslovnih razlogov in stečajev podjetij. Večji pa je bil odliv iz evidence, pri čemer je bil medletno nekoliko večji tudi odliv v zaposlitev. jan. 11jul. 11jan. 12jul. 12jan. 13jul. 13jan. 14jul. 14jan. 15 Po zmerni rasti v letu 2014 je povprečna bruto plača na Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. zaposlenega januarja ostala nespremenjena (desez.). Pri tem se je v zasebnem sektorju nekoliko znižala (-0,6 %), 10 Po statističnem registru delovno aktivnega prebivalstva; to so zaposlene v javnem pa zvišala (0,5 %) predvsem zaradi rasti v in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov. Tabela 3: Delovno aktivni po področjih dejavnosti Število v 1.000 Sprememba števila 2014 I 14 XII 14 I 15 2014/2013 I 15/ XII 14 I 15 / I 14 Predelovalne dejavnosti 178,3 177,1 178,6 178,5 650 -42 1.480 Gradbeništvo 54,0 51,1 51,9 50,9 -268 -990 -172 Tržne storitve 339,0 331,9 343,1 341,9 5.901 -1.132 10.011 -od tega Zaposlovalne dejavnosti 10,6 6,2 12,6 12,8 3.971 137 6.561 Javne storitve 171,0 169,7 171,4 170,6 885 -830 895 Dej. javne uprave in obrambe, dej. obvezne socialne varnosti 48,8 48,6 48,3 48,0 -325 -316 -618 Izobraževanje 66,0 65,7 66,5 66,3 597 -117 640 Zdravstvo in socialno varstvo 56,2 55,4 56,7 56,3 613 -397 873 Drugo1 55,5 51,8 55,0 52,3 -2.973 -2.710 479 Skupaj 797,8 781,6 800,0 794,3 4.196 -5.704 12.693 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: 1Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo; rudarstvo; oskrba z električno energijo, plinom in paro; oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja. 14 javnih družbah11 (0,9 %). V teh se plača zadnje leto ves Slika 19: Minimalna plača in število njenih prejemnikov čas postopoma zvišuje, in sicer hitreje kot v zasebnem Povprečna izplačana minimalna plača Minimalna plača - zakonski znesek sektorju, od katere je tudi višja za skoraj 30 %. Januarja Minimalna plača - prehodni znesek* Prejemniki min.plače (3m drs.sredina, desna os) se je nekoliko zvišala tudi plača v sektorju država (0,2 % 900 60 desez.), na medletni ravni pa podobno kot v javnih družbah ostaja višja, medtem ko je bila v zasebnem 850 sektorju plača po daljšem obdobju znova medletno Število prejemnikov minimalne plače, v 1000 800 nižja. Minimalna bruto plača, v EUR 750 Slika 18: Povprečna bruto plača na zaposlenega 700 30 Bruto plača na zaposlenega Zasebni sektor Javni sektor 650 20 – v tem sektor država – v tem javne družbe 1.900 Bruto plača, desezonirano, v EUR, 3-mes.drseča sredina 600 10 550 1.500 1.400 Cene 1.300 Cene življenjskih potrebščin so tudi marca ostale medletno nižje (-0,3 %), predvsem zaradi medletno nižjih cen 1.200 1.800 1.700 1.600 500 jan. 08 jul. 08 jan. 09jul. 09jan. 10jul. 10 jan. 11 jul. 11jan. 12jul. 12jan. 13 jul. 13 jan. 14jul. 14 jan. 15 Vir: AJPES, preračuni UMAR. Opomba: *najnižji z zakonom določen znesek. energentov. Te so se odrazile zlasti v nižjih cenah tekočih goriv, ki so se ob medletno nižjih evrskih cenah nafte (-34 %) marca občutno pocenila in k deflaciji prispevala -0,7 o. t. Ob nižjih cenah energetskih surovin, katerih vpliv se posredno odraža tudi na gibanju cen uvoženih proizvodov, ostajajo medletno nižje tudi cene trajnih in poltrajnih dobrin14 (-0,4 o. t.). Deflacijo je nekoliko omilila medletna rast cen storitev (0,5 o. t.), na katero so vplivale Slika 20: Struktura medletne inflacije Ostalo Storitve Goriva in energija Hrana ICŽP (desna os) 3,5 3,5 3,0 3,0 jan. 11jul. 11jan. 12jul. 12jan. 13jul. 13jan. 14jul. 14jan. 15 Vir: SURS, preračuni UMAR. Po visokih rasteh v obdobju 2010–2013 je bila januarska uskladitev minimalne plače12 (0,2 %) najnižja od uvedbe instituta minimalne plače v Sloveniji. Po uskladitvi znaša za delo s polnim delovnim časom 791 EUR bruto (prej 789 EUR). Po podatkih AJPES jo je januarja prejelo 37.189 zaposlenih pri pravnih osebah oz. 6,3 % vseh zaposlenih. V primerjavi z enakim mesecem lani je to okoli petino manj, kar je po naši oceni povezano tudi z okrevanjem gospodarstva ter višjimi izrednimi in nadurnimi izplačili plač, glede na obdobje pred uveljavitvijo novega zakona o minimalni plači pa je bilo število približno dvakrat večje. Največ prejemnikov ostaja v predelovalnih dejavnostih (januarja 23,1 % vseh prejemnikov minimalne plače), trgovini (20,9 %) in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (15,4 %). V slednjih prejema minimalno plačo približno četrtina vseh zaposlenih, med višjimi pa je delež še v gostinstvu, trgovini, gradbeništvu in drugih dejavnostih,13 kjer se je januarja gibal med 7 % in 13 %, v povprečju leta 2014 pa je bil še za okoli pol odstotne Prispevek k medletni rasti, v o.t. 2,5 2,5 2,0 2,0 Medletna rast, v % 1,5 1,5 1,0 1,0 0,5 0,5 0,0 točke višji. 0,0 -0,5 -0,5 -1,0 -1,0 -1,5 -1,5 11 Javne družbe so družbe, nad katerimi ima država nadzor, osnovno merilo tega pa je večinski lastniški delež. Mednje sodijo javne gospodarske družbe, jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 banke, zavarovalnice, domovi za ostarele, lekarne ipd. Vir: SURS, preračuni UMAR. 12 Z medletno rastjo cen življenjskih potrebščin decembra 2014 glede na december 2013, kot izhaja iz Zakona o minimalni plači (UL RS št. 13/2010). 14 V marcu so bile nižje predvsem cene obleke in obutve (-0,2 o. t.), 13 Po SKD2008 dejavnost S. pohištva (-0,1 o. t.) ter osebnih avtomobilov (-0,1 o. t.). kakovosti bank. rezultat visoke lanske osnove, povezane s plačili pregleda storitev strokovnega in poslovnega svetovanja, kot Vir: ECB, preračuni UMAR. Plačilna bilanca Tekoči račun plačilne bilance je bil januarja znova v presežku, ki je bil medletno višji zaradi višjega presežka v menjavi blaga in storitev s tujino. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil višji, medtem ko je primanjkljaj sekundarnih dohodkov medletno ostal na podobni ravni. Presežek v menjavi s tujino je bil januarja znova medletno višji zaradi višjega blagovnega in storitvenega presežka. Blagovni presežek je bil posledica medletno večjega izvoza v države članice EU. K višjemu presežku so prispevali tudi boljši pogoji menjave, kot posledica nižjih evrskih uvoznih cen proizvodov predelovalnih dejavnosti, surovin in energentov. Na medletno višji presežek storitvene menjave je januarja najboj vplivala menjava skupine ostalih storitev (vse storitve razen transporta in potovanj). Pri tem je močno upadel uvoz naše zunanje menjave19 pozitivni učinki znižanja Slika 24: Komponente tekočega računa plačilne bilance vrednosti evra na cenovno konkurenčnost Slovenije Blagovna menjava Storitvena menjava Primarni dohodki Sekundarni dohodki relativno manjši. Tekoči račun NEER HICP REER HICP Vir : BS, preračuni UMAR. Finančne transakcije s tujino20 so bile januarja znova neto odlivne, in sicer v višini 333,3 mio EUR (januarja lani 41,7 mio EUR). Skupni neto odliv je bil predvsem -500 -1.000 Primanjkljaj primarnih dohodkov nadalje narašča zaradi neto plačil obresti na zunanji dolg, kar je povezano -1.500 z večjim zadolževanjem državnega sektorja. Zasebni -2.000 sektor se še naprej razdolžuje v tujini, od oktobra lani pa -2.500 prejema več obresti, kot jih plača v tujino. Skupna neto -3.000 plačila tujini so januarja znašala 62,9 mio EUR (januarja lani 49,0 mio EUR). posledica neto odliva vrednostnih papirjev in ostalih naložb, tokovi neposrednih naložb so bili skromni. Naložbe v vrednostne papirje so bile januarja neto odlivne, saj so država in poslovne banke odplačale del dolgoročnih obveznosti do tujih portfeljskih vlagateljev. Neto odliv na segmentu ostalih naložb je bil večinoma posledica finančnih transakcij centralne banke in podjetij. BS je povečala imetja gotovine in vlog na računih v tujini, podjetja pa so odplačala del kratkoročnih komercialnih kreditov in predujmov, kar je običajno v januarju. Neposredne naložbe so bile skromne, prevladovalo pa je medpodjetniško financiranje neposrednih vlagateljev. Neposredne naložbe Naložbe v vredn. papirje Finančni derivativi Ostale naložbe Neto finančni tok 3.000 2.500 2.000 1.500 1.000 V mio EUR 0 500 jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 Vir : BS. 19 Nadpovprečno velikega deleža menjav Slovenije z evrskim območjem. 20 Finančni račun brez rezervnih imetij. jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14jan. 15 Tabela 6: Plačilna bilanca nebančnih sektorjev. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position). Finančni trgi Na začetku leta 2015 se v slovenskem bančnem sistemu nadaljujejo pozitivni trendi iz lanskega leta. Zmanjševanje obveznosti bank do tujine se umirja, banke se še naprej razdolžujejo pri ECB, vloge države in gospodinjstev pa se povečujejo. Tudi kakovost bančnih terjatev se še naprej postopoma izboljšuje, oblikovanje dodatnih rezervacij in oslabitev pa se umirja. Krčenje kreditne aktivnosti bank se nadaljuje tudi v letu 2015, vendar manj izrazito kot v preteklem letu. Obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem je bil sicer višji za približno 70 mio EUR,21 kar pa je po naši oceni predvsem posledica januarske krepitve vrednosti švicarskega franka v primerjavi z evrom. Brez upoštevanja spremembe vrednosti tečaja bi se obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem v prvih dveh mesecih letos zmanjšal za približno 40 mio EUR, kar sicer še vedno kaže na umirjanje razdolževanja domačih I 15, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Saldo I 14 Tekoči račun 2.364,8 2.229,2 135,6 68,1 Blago 1.828,7 1.715,4 113,2 80,3 Storitve 391,4 251,2 140,1 94,4 Primarni dohodki 93,7 168,8 -75,2 -62,9 Sekundarni dohodki 51,1 93,7 -42,6 -43,6 Kapitalski račun 31,1 39,3 8,2 1,2 Bruto pridobitve/odtujitve neproizved. nefinančnih imetij 12,2 15,0 2,8 3,4 Kapitalski transferi 18,9 24,3 5,4 -2,2 Finančni račun 182,1 539,0 356,9 103,7 Neposredne naložbe 93,0 41,2 -51,9 11,7 Naložbe v vrednostne papirje -164,1 3,2 167,3 -408,3 Finančni derivativi -3,3 -10,6 -7,3 -1,1 Ostale naložbe 256,4 481,5 225,1 439,4 Imetja 0,0 481,5 481,5 539,8 Obveznosti 256,4 0,0 -256,4 100,4 Rezervna imetja 0,0 23,7 23,7 62,0 Statistična napaka 0,0 213,1 213,1 34,4 Vir: BS. podjetjem in NFI ter državi Podjetja in NFI Gospodinjstva Država Skupaj Vir: BS, preračuni UMAR. evrske kredite. Gospodinjstva so nadalje odplačevala potrošniške kredite in kredite za ostale namene, v dveh Obseg kreditov gospodinjstvom se je v prvih dveh mesecih letos povečal za približno 40 mio EUR. Rast je bila posledica januarske apreciacije švicarskega franka, saj se je februarja -600 obseg kreditov gospodinjstvom znova zmanjšal. Glede na izrazito znižanje obsega deviznih kreditov (50 mio EUR) -800 ocenjujemo, da so gospodinjstva februarja pospešeno konvertirala kredite, nominirane v švicarskih frankih, v -1.000 21 Pri gibanjih v prvih dveh mesecih letos je prikazana sprememba obsega mesecih letos skupno za 49 mio EUR oz. za okoli desetino manj kot leto prej. Razdolževanje podjetij in NFI pri domačih bankah se letos umirja. Po januarski rasti se je obseg kreditov februarja zmanjšal, a je bilo zmanjšanje manj izrazito kot v primerljivem obdobju lani. V prvih dveh mesecih letos se je obseg kreditov podjetjem nekoliko povečal, medtem ko se obseg kreditov NFI še naprej zmanjšuje. Po intenzivnejšem razdolževanju v drugi polovici preteklega leta so se podjetja in NFI v začetku leta v tujini ponovno neto zadolžila. Neto tokovi so znašali nekoliko manj kot 30 mio EUR in so bili posledica dolgoročnega in Obveznice Vloge Krediti Skupaj 400 200 0 V mio EUR -400 -200 jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 na dan 28. 2. 2015 glede na dan 31. 12. 2014. Vir: BS, preračuni UMAR. jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 Tabela 7: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. XII 14 28. II 15 28. II 15/31. I 15 28. II 15/31. XII 14 28. II 15/28. II 14 Krediti skupaj 22.860,9 22.932,5 -0,5 0,3 -11,7 Krediti podjetjem in DFO 12.278,2 12.279,4 -0,7 0,0 -20,5 Krediti državi 1.820,3 1.851,5 0,1 1,7 11,0 Krediti gospodinjstvom 8.762,4 8.801,5 -0,5 0,4 -0,5 Potrošniški 2.104,1 2.082,4 -0,7 -1,0 -5,9 Stanovanjski 5.348,0 5.435,6 -0,3 1,6 2,7 Ostalo 1.310,4 1.283,5 -0,7 -2,0 -4,6 Bančne vloge gospodinjstev skupaj 15.355,6 15.570,7 0,6 1,4 4,5 Čez noč 7.373,6 7.706,1 2,4 4,5 16,3 Kratkoročno vezane 3.272,5 3.203,2 -1,4 -2,1 -13,5 Dolgoročno vezane 4.704,9 4.655,3 -0,8 -1,1 1,9 Vloge na odpoklic 4,6 6,2 9,1 35,2 59,7 Vzajemni skladi 2.150,7 2.383,3 5,0 10,8 27,8 Bančne vloge države skupaj 1.909,4 2.255,3 4,0 18,1 31,2 Čez noč 24,6 511,5 3,7 1.979,7 44,9 Kratkoročno vezane 860,6 630,4 -8,4 -26,8 -13,1 Dolgoročno vezane 955,2 1.068,2 12,0 11,8 68,0 Vloge na odpoklic 69,0 45,2 40,9 -34,5 934,6 Vir: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. Opomba: NFI – nedenarne finančne institucije. kratkoročnega zadolževanja. Trend zniževanja razlik med domačimi in tujimi obrestnimi merami se je nadaljeval tudi v januarju, ko so bile na ravni 145 b. t., kar je najnižja vrednost po oktobru 2008. Kljub temu se finančno stabilnejša podjetja v tujini še vedno lahko zadolžujejo pod precej ugodnejšimi pogoji kot v Sloveniji. Razdolževanje bank v tujini se na začetku letošnjega leta nadalje umirja. Neto odplačila tujih obveznosti so januarja znašala nekoliko več kot 120 mio EUR. Celotno razdolževanje je povezano z odplačevanjem dolgoročnejših virov financiranja (predvsem dolgoročnih kreditov), medtem ko so kratkoročni viri (pretežno vloge) tokrat beležili neto priliv. Obseg vlog gospodinjstev in države se nadalje povečuje. Obseg vlog gospodinjstev se je v prvih dveh mesecih letos povečal za 215 mio EUR. Vsa rast je posledica večjega obsega vlog čez noč, minimalno se je povečal še obseg vlog na odpoklic, obseg kratkoročnih in dolgoročnih vlog pa se je zmanjšal za okrog 120 mio EUR. To je po naši oceni posledica nadaljnjega zniževanja pasivnih obrestnih mer, ki so na tako nizki ravni, da varčevalci niso več pripravljeni sprejeti manjše likvidnosti finančnih sredstev. Pozitivna gibanja na trgu kapitala so vplivala tudi na razmeroma visoke neto prilive v vzajemne sklade, ki so v prvih dveh mesecih letos znašali 34,5 mio EUR, kar je le za 12,5 % manj kot v celem lanskem letu. Obseg vlog države se je v letošnjem letu povečal za skoraj 350 mio EUR, za razliko od gospodinjstev pa so poleg vlog čez noč k rasti v manjši meri prispevale tudi dolgoročne vloge. Zniževanje obsega nedonosnih terjatev se nadaljuje tudi v letu 2015. Tovrstne terjatve so s 4,4 mrd EUR januarja predstavljale 11,6 % celotne izpostavljenosti bančnega sistema in so bile glede na konec leta 2014 nižje za približno 60 mio EUR. Znižanje je bilo tokrat v pretežni meri posledica manjšega obsega nedonosnih terjatev do tujcev, medtem ko se obseg nedonosnih terjatev do domačih subjektov ni bistveno spremenil. Na umirjanje slabšanja kakovosti bančnih terjatev kaže tudi dodatno Rezervacije in oslabitve Delež zamud nad 90 dni (desna os) jan. 11jul. 11jan. 12jul. 12jan. 13jul. 13jan. 14jul. 14jan. 15 Vir: BS, preračuni UMAR. oblikovanje rezervacij in oslabitev v slovenskem bančnem Slika 30: Prispevki kategorij prihodkov k medletni rasti sistemu, ki je januarja znašalo 10 mio EUR. prihodkov Davčni prihodki Prispevki za socialno varnost Nedavčni prihodki Prejeta sredstva iz EU Kapit. in transferni prih.,donacije SKUPAJ PRIHODKI Javne finance 8 Javnofinančni primanjkljaj22 je januarja 2015 znašal 110,7 mio EUR, kar je 97,3 mio EUR manj kot januarja lani. Nižji 6 -2 -4 2011 2012 2013 2014 20142015Vir: MF, preračuni UMAR. (jan.) (jan.) Javnofinančni odhodki so bili januarja medletno nižji za 1,2 %. Največji padec so zabeležili subvencije (-34,5 %) ter izdatki za blago in storitve (-12,8 %), nižja pa so bila še vplačila v proračun EU (-28,0 %). Vrednosti ostalih večjih kategorij odhodkov so bile višje ali na podobnih ravneh kot januarja lani. Poleg tekočih transferov v sklade socialnega zavarovanja25 so se najbolj povečale rezerve in masa plač. 2,5-kratno povečanje rezerv izhaja predvsem Plače in dr. izd. zapos. s soc. prisp. Izdatki za blago in storitve Plačila obresti Rezerve primanjkljaj je povezan tako z višjimi prihodki, predvsem od davka na dodano vrednost (DDV), trošarin in socialnih prispevkov, kot tudi z nižjimi odhodki, kot posledica nižjih subvencij in začasnega zadržanja izvrševanja posameznih izdatkov državnega proračuna. Prispevek k rasti, v o.t. 4 2 jan. 11jul. 11jan. 12jul. 12jan. 13jul. 13jan. 14jul. 14jan. 15 Vir: MF, preračuni UMAR. Tekoči transferi Investicijski odhodki in transferi Plačila sredstev v proračun EU SKUPAJ ODHODKI 4 Javnofinančni prihodki so bili januarja zaradi rasti davčnih prihodkov in socialnih prispevkov medletno višji 3 za 6,5 %. Davčni prihodki23 so bili višji (8,7 %) predvsem 2 zaradi višjega priliva DDV, trošarin24 in davkov, ki še niso bili razporejeni. Ob medletno večjem številu delovno aktivnih so bili višji tudi prihodki od dohodnine, zaradi zamika pri pobiranju nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč za leto 2014 (ki se je zavleklo v leto 2015) pa tudi premoženjski davki. Med večjimi kategorijami davčnih prihodkov so bile višje še plačane carine, prihodek od davka od dohodkov pravnih oseb pa je bil nižji. Prispevki za socialno varnost so bili višji za 5,6 %, zaradi višjih prilivov iz kohezijskega sklada je bilo višje tudi črpanje sredstev iz proračuna EU (16,7 %). Nedavčni prihodki (-14,6 %) so bili zaradi nižjih prejetih obresti in drugih nedavčnih prihodkov medletno nižji. 22 Po podatkih konsolidirane globalne bilance javnega financiranja (po metodologiji denarnega toka). 23 Drugače kot v konsolidirani bilanci javnega financiranja med davčne prihodke tukaj niso všteti socialni prispevki. 24 Večji del rasti trošarin izhaja iz medletno višjih trošarinskih dajatev na energente, alkohol in cigarete. -2 -3 -4 -5 2011 2012 2013 2014 20142015Vir: MF, preračuni UMAR. (jan.) (jan.) 25 Visoka medletna rast transferov v sklade socialnega zavarovanja (271 %) izhaja iz neusklajenosti virov, uporabljenih pri konsolidaciji štirih bilanc javnega financiranja, glede razporeditve denarnih tokov po kontih. V januarski bilanci ZZZS prispevki za zdravstveno zavarovanje upokojencev, ki jih plačuje ZPIZ, niso zabeleženi kot prejeta sredstva iz skladov socialnih zavarovanj, ampak kot drugi davki. V mesecu februarju je sledila ustrezna korekcijska postavka. Prispevek k rasti, v o.t. 1 0 -1 Tabela 8: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2014 2014 (jan.) 2015 (jan.) I 15, v mio EUR I 15/I 14, rast v % v mio EUR Delež v BDP*, % Struktura v % PRIHODKI (konsolidirani) - skupaj 15.492,0 41,6 100,0 1.231,9 1.311,6 6,5 DAVČNI PRIHODKI 13.191,6 35,4 85,2 1.135,8 1.221,6 7,6 Dohodnina 1.915,5 5,1 12,4 166,5 173,7 4,3 Davek od dohodkov pravnih oseb 468,4 1,3 3,0 40,7 34,0 -16,5 Davki na premoženje 244,2 0,7 1,6 6,8 11,1 63,8 Davek na dodano vrednost 3.153,3 8,5 20,4 309,3 326,1 5,4 Trošarine (akcize) 1.491,3 4,0 9,6 120,2 132,8 10,4 Carine 77,7 0,2 0,5 5,0 5,9 18,3 Prispevki za socialno varnost 5.272,5 14,2 34,0 430,5 454,6 5,6 NEDAVČNI PRIHODKI 1.185,4 3,2 7,7 63,5 54,2 -14,6 KAPITALSKI PRIH., PREJETE DONACIJE IN TRANSFERNI PRIH. 74,8 0,2 0,5 5,1 3,8 -26,6 PREJETA SREDSTVA IZ EU 1.040,3 2,8 6,7 27,4 32,0 16,7 ODHODKI (konsolidirani) - skupaj 16.751,2 45,0 100,0 1.439,9 1.422,4 -1,2 TEKOČI ODHODKI 7.042,1 18,9 42,0 624,9 637,5 2,0 Plače in drugi izdatki zaposlenim s socialnimi prispevki 3.610,4 9,7 21,6 299,6 316,3 5,6 Izdatki za blago in storitve 2.232,3 6,0 13,3 176,4 153,8 -12,8 Plačila domačih in tujih obresti 1.097,4 2,9 6,6 141,9 142,8 0,6 Rezerve 102,1 0,3 0,6 7,0 24,7 254,4 TEKOČI TRANSFERI 7.591,9 20,4 45,3 697,0 676,2 -3,0 Subvencije 467,4 1,3 2,8 119,7 78,3 -34,5 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.335,0 17,0 37,8 514,9 515,9 0,2 Transferi nepridob. organiz., drugi tekoči domači transferi 714,3 1,9 4,3 56,5 75,7 34,1 Tekoči transferi v tujino 75,2 0,2 0,4 6,0 6,3 5,0 INVESTICIJSKI ODHODKI IN TRANSFERI 1.714,4 4,6 10,2 70,3 74,3 5,7 PLAČILA SREDSTEV V PRORAČUN EU 402,9 1,1 2,4 47,7 34,3 -28,0 PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) -1.259,2 -3,4 -208,0 -110,7 Vir: MF – Bilten javnih financ, preračuni UMAR. Opomba: * Deleži v BDP v letu 2014 so izračunani na osnovi vrednosti BDP po ESA-2010 (37.246,4 mio EUR). iz oblikovanja vodnega sklada in sklada za podnebne spremembe, večji del 5,6-odstotne rasti mase plač (vključno s socialnimi prispevki delodajalcev) pa se nanaša na drugi del odprave tretje četrtine plačnih nesorazmerij javnih uslužbencev.26 Javni izdatki za investicije so bili medletno višji za 5,7 %, nekoliko višja so bila tudi plačila obresti ter transferi posameznikom in gospodinjstvom. Pri slednjih se nadaljuje medletno naraščanje izdatkov za pokojnine in transfere za zagotavljanje socialne varnosti; medletno nižje pa so bile boleznine. Neto položaj državnega proračuna RS do proračuna EU je bil februarja podobno kot lani negativen (-31,2 mio EUR). V državni proračun RS je bilo prejetih 71,6 mio EUR, v proračun EU pa vplačanih 102,8 mio EUR. Nadpovprečno visoka vplačila so bila posledica februarskega vpoklicala EK v višini skoraj trimesečnega povprečnega zneska plačil iz naslova bruto nacionalnega 26 Skladno z Zakonom o načinu izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev je bila tretja četrtina razlike v plači izplačana v dveh obrokih – prvem najkasneje februarja 2014, drugem pa najkasneje januarja 2015. dohodka27 (73,6 mio EUR), davka na dodano vrednost (15,0 mio EUR), popravka v korist Združenega kraljestva (9,5 mio EUR) ter plačil tradicionalnih lastnih virov (4,7 mio EUR). Prihodnje mesece bodo vplačila v proračun EU sorazmerno nižja od predvidene dvanajstine, saj je bila s plačilom obveznosti za prva dva meseca pokrita več kot četrtina letošnjih obveznosti proračuna RS do proračuna EU. V prvih dveh mesecih letos je bil neto položaj državnega proračuna do proračuna EU negativen (-33,6 mio EUR, lani -50,4 mio EUR). Vanj je Slovenija vplačala 137,2 mio EUR, iz njega pa prejela 103,5 mio EUR. Največji del prejetih povračil so predstavljala sredstva Kohezijskega sklada (43,3 mio EUR), kar je bilo pričakovano glede na nadaljnje črpanje sredstev iz stare finančne perspektive (2007–2013) ter stopnjevanje aktivnosti na področju infrastrukture in okolja ob koncu leta. Iz naslova strukturnih skladov je bilo v državni proračun vplačanih 41,5 mio EUR. 27 Zaradi povečanih izdatkov za Jamstveni oddelek Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada ima EK v začetku leta pravico vpoklicati do trikratnik povprečnega mesečnega zneska vplačil držav članic. Okvir 2: Primanjkljaj in dolg sektorja država – ESR 2010 V letu 2014 se je primanjkljaj sektorja država1 ob bistveno nižjih izdatkih za dokapitalizacije bank znatno znižal (-4,9 % BDP), prav tako primanjkljaj, ki ne vključuje enkratnih dejavnikov (-3,3 % BDP). Izdatki za dokapitalizacije bank, ki so v letu 2013 znašali 10,1 % BDP, so v letu 2014 znašali le 0,9 % BDP, ostali enkratni dejavniki z vključitvijo obračuna izplačil varčevalcem LB na Hrvaškem in v BiH pa 0,7 % BDP. Primanjkljaj, ki ne vključuje enkratnih dejavnikov, je bil najnižji po letu 2008. Na njegovo znižanje so vplivali obnovljena gospodarska rast ter ukrepi za povečanje prihodkov in znižanje izdatkov. Ob rasti prihodkov in znižanju izdatkov brez enkratnih dejavnikov in obresti je bil v letu 2014 primarni saldo izravnan (0,0 % BDP), Slika 32: Prihodki in izdatki sektorja država Skupaj prihodki sektorja država Skupaj izdatki sektorja država Izdatki sektorja država brez enkratnih dejavnikov* Izdatki sekt. država brez enkratnih dej. in brez obresti 22000 20000 18000 V mio EUR 16000 Ob obnovljeni gospodarski rasti in ukrepih za povečanje prihodkov se je njihova rast lani okrepila (z 0,9 % na 3,4 %).2 12000 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Med davki so se najbolj povišali davki na proizvodnjo in uvoz, Vir: SURS. Opomba: *Vključeni so izdatki države za sanacijo zlasti pod vplivom rasti prihodkov od DDV po dvigu davčnih bank in nefinančnih družb, prevzemi dolga nekaterih družb, obračun izplačila razlike v plači zaradi odprave 3. četrtine stopenj sredi leta 2013. Po petih letih zniževanja je prišlo nesorazmerij osnovnih plač javnih uslužbencev, obračun tudi do skromne rasti davkov na dohodek in premoženje. odškodnin izbrisanim Izboljšane razmere na trgu dela so v povezavi z razširitvijo prispevnih osnov obnovile tudi rast prihodkov iz socialnih prispevkov, ki so pred tem dve leti upadli. Med prihodki, ki ne izhajajo iz davkov in prispevkov, so se leta 2014 najbolj povečali prihodki sredstev EU iz kohezijskih skladov. Medletno nižji so bili le prihodki od lastnine, vendar pa je bila raven teh prihodkov po predhodnem dvoletnem povišanju še vedno relativno visoka. Rast izdatkov brez enkratnih dejavnikov se je v primerjavi s predhodnim letom nekoliko upočasnila (z 1,7 % na 1,4 %). Konsolidacija javnih financ je na strani izdatkov podobno kot v letih 2012 in 2013 tudi lani temeljila na ukrepih, ki so znižali subvencije, sredstva za zaposlene ter izdatke za socialna nadomestila in podpore (z izjemo pokojnin), znižanje slednjih pa je bilo povezano tudi z izboljšanjem razmer na trgu dela. Poraba države za blago in storitve, ki se je v predhodnih dveh letih prav tako znižala, se je v letu 2014 nekoliko povečala. Po povečanju, ki je bilo še precej višje kot v predhodnem letu, so znova izstopale obresti. Povečali so se tudi izdatki za pokojnine, vendar manj kot v letu 2013. Pomemben obrat, do katerega je prišlo že v letu 2013 in je pozitivno vplival na gospodarsko aktivnost, pa ob pospešitvi črpanja sredstev EU predstavlja povečanje državnih investicij, ki se je v letu 2014 znatno pospešilo. Po visoki rasti v letu 2013 pod vplivom dokapitalizacije bank se je javni dolg v letu 2014 znova precej povečal, na kar je vplivalo tudi zadolževanje države za pokritje obveznosti po letu 2014. Dolg sektorja država se je lani povečal za 4,7 mrd EUR in dosegel 80,9 % BDP, potem ko se je že v letu 2013 povečal za 6,1 mrd EUR, kar je bilo največ doslej. Del povečanega dolga je bil namenjen pokritju primanjkljaja (1,8 mrd), preostali del (2,9 mrd EUR) pa, v izboljšanih razmerah na mednarodnih finančnih trgih, večinoma predfinanciranju obveznosti v prihodnjih letih. Tabela 9: Prihodki, izdatki, saldo in dolg sektorja država po metodologiji ESR–2010, Povečanje dolga v Sloveniji v Slovenija, v % od BDP kar predstavlja bistveno izboljšanje položaja glede na leto 2013 (-1,7 % BDP). 14000 zadnjih šestih letih, ko se je delež glede na BDP povečal za 59 o. t., je bilo med najvišjimi v EU (višje je bilo le na Irskem in Cipru ter v Grčiji), Slovenija pa se je s tem v relativno kratkem času iz skupine nizko zadolženih držav EU pomaknila v sredino držav EU 2010 2011 2012 2013 2014 Prihodki 43,7 43,3 44,6 45,0 45,0 Izdatki 49,3 50,0 48,6 59,9 49,9 Primanjkljaj sektorja država -5,6 -6,6 -4,0 -14,9 -4,9 Primanjkljaj sektorja država brez enkratnih dejavnikov* -5,4 -5,5 -3,8 -4,2 -3,3 Primarni saldo, brez enkratnih dejavnikov* -3,8 -3,6 -1,8 -1,7 0,0 Konsolidirani bruto dolg 38,2 46,5 53,7 70,3 80,9 po višini javnega dolga glede na Vir: SURS. Opomba: * Med enkratne dejavnike so vključeni izdatki države za sanacijo bank in nefinančnih družb, prevzemi dolga BDP. nekaterih družb, neto učinek obračuna izplačila razlike v plači zaradi odprave 3. četrtine nesorazmerij plač v javnem sektorju, obračun odškodnin izbrisanim iz registra stalnega prebivalstva RS in obračun izplačil varčevalcem LB na Hrvaškem in v BIH. 1 Primanjkljaj ter vsi prihodki in odhodki v Okvirju so po metodologiji ESR-2010. 2 Rast prihodkov, očiščena enkratnih dejavnikov v letu 2013, v povezavi z izplačilom razlike v plači zaradi odprave 3. četrtine nesorazmerij plač v javnem sektorju in s tem povezanimi obračunanimi prihodki (iz dohodnine in socialnih prispevkov). Slika 33: Prejeta sredstva iz proračuna EU v državni proračun RS Skupaj prejeta sredstva (jan-feb 2015) Skupaj prejeta sredstva (jan-feb 2014) Strukturni skladi Kohezijski sklad Skupna kmetijska politika Drugo V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. statistična priloga Proizvodnja 2012 2013 2014 2012 2013 2014 2013 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 2 3 4 5 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D -1,1 -0,9 2,0 -2,3 -2,6 -1,7 -1,1 1,6 0,3 2,2 3,0 2,6 -0,7 -6,5 2,8 -2,5 B Rudarstvo -7,4 1,3 -2,9 -13,3 6,7 -9,6 -7,1 16,8 -1,2 34,2 -8,9 -26,9 9,9 23,2 -4,0 -11,0 C Predelovalne dejavnosti -2,3 -1,5 4,1 -3,1 -3,9 -2,0 -1,4 1,2 2,7 3,0 5,0 5,5 -0,9 -8,7 2,5 -2,7 D Oskrba z elektriko, plinom, paro 10,5 3,9 -14,2 6,1 7,0 1,9 3,2 3,1 -18,3 -10,0 -11,5 -16,1 0,0 10,2 6,1 0,7 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj -16,8 -2,5 19,5 -21,6 -24,5 -10,5 -3,4 22,8 36,8 40,0 19,8 -3,3 -14,0 -31,7 -18,7 -11,6 Stavbe -17,3 -20,4 3,8 -30,0 -40,9 -25,1 -16,6 5,1 6,7 6,5 8,0 -4,5 -28,0 -50,1 -36,2 -24,2 Gradbeni inženirski objekti -16,6 6,3 26,5 -16,2 -8,5 -2,6 1,7 27,1 52,5 55,7 25,1 -1,9 -0,6 -13,6 -6,3 -5,9 TRŽNE STORITVE, medletna rast v % Storitve skupaj -2,8 -0,3 2,8 -4,9 -2,8 -0,1 0,5 1,1 3,5 2,0 4,4 1,3 -2,7 -5,0 3,2 -3,1 Promet in skladiščenje 0,0 -0,1 6,2 -1,6 -2,4 -0,2 0,6 1,6 7,2 6,1 7,0 4,5 -1,8 -6,0 5,4 -3,1 Informacijske in komunikacijske dejavnosti -2,9 0,4 1,0 -4,5 -1,8 0,9 1,7 0,6 5,0 -0,3 0,6 -0,7 -2,2 -2,9 0,0 -0,3 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti -7,6 -2,1 -1,7 -10,3 -4,0 -1,2 -3,1 -0,6 -4,7 -2,5 6,6 -5,4 -6,4 -5,3 4,7 -8,2 Druge raznovrstne poslovne dejavnosti -4,5 3,7 2,5 -6,8 -0,4 5,5 3,7 5,4 0,2 -1,4 3,0 8,4 0,4 -1,8 7,2 3,2 TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* -3,6 -1,0 2,4 -5,6 -7,1 2,1 -2,2 3,2 2,4 -1,2 5,7 2,6 -8,6 -7,7 2,7 1,2 Realni prihodek v trgovini na drobno -2,2 -3,7 0,0 -5,8 -7,0 -2,6 -4,6 -0,7 -0,7 -1,0 2,3 -0,8 -9,4 -7,2 -1,8 -2,0 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil -6,3 4,7 7,2 -5,3 -7,2 11,1 3,4 11,6 8,6 -1,7 12,8 9,0 -7,4 -8,5 11,3 6,8 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 0,8 -0,2 3,8 -1,3 -5,1 1,1 -1,4 4,7 6,2 3,0 6,0 0,0 -5,6 -10,9 5,8 -0,9 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve 1,2 0,3 -0,5 1,9 -3,4 -1,5 2,9 0,6 -2,0 -14,0 -3,4 3,9 0,2 0,6 -11,6 9,2 Domači gostje, prenočitve -4,9 -3,4 -3,5 -5,2 -6,1 -5,3 -2,4 0,5 -3,4 -8,1 -7,7 1,6 -1,3 -8,2 -6,0 2,0 Tuji gostje, prenočitve 5,6 2,8 1,4 8,1 -0,6 0,9 5,6 0,7 -0,6 -17,4 -1,4 5,6 2,5 9,3 -15,0 13,3 Nominalni prihodek v gostinstvu -1,1 -1,4 2,1 -3,7 -6,1 -3,0 0,5 2,9 2,8 3,3 1,2 1,2 -3,5 -7,3 -2,7 -3,1 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 480.4 478.4 506.9 134.5 104.4 111.1 123.2 139.6 113.6 122.8 132.5 138.0 32.2 38.4 37.5 38.7 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime -17 -13 -2 -19 -15 -14 -12 -11 -8 -2 0 2 -15 -15 -14 -16 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih -11 -5 2 -12 -9 -6 -4 -2 -1 3 3 3 -7 -8 -9 -5 v gradbeništvu -41 -22 -11 -38 -30 -24 -18 -16 -13 -10 -10 -10 -30 -31 -27 -24 v storitvenih dejavnostih -12 -12 5 -16 -13 -13 -12 -10 -5 6 6 11 -13 -12 -10 -15 v trgovini na drobno 2 2 9 -2 -5 0 8 3 2 7 10 18 -10 -6 -7 -7 potrošnikov -35 -33 -22 -36 -30 -34 -33 -34 -30 -26 -17 -17 -32 -28 -28 -38 Vir podatkov: SURS. Opombe: 1Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi; **desezonirani podatki SURS. 2013 2014 2015 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 -5,1 1,2 -5,7 0,8 -1,6 -0,4 8,0 -0,7 -1,9 3,3 0,8 -0,1 6,0 5,1 -1,4 4,6 2,9 1,5 3,5 6,7 - - -13,7 2,4 -1,1 -21,7 -8,0 6,0 74,1 30,3 0,1 -26,6 70,6 18,9 11,4 -17,5 -25,1 21,0 -3,4 -23,6 -50,6 -14,4 - - -5,5 1,1 -6,7 0,6 -2,2 -0,4 7,7 1,7 0,4 5,9 0,9 -0,1 8,3 6,8 1,1 6,3 5,1 3,7 8,2 6,5 - - -0,9 1,9 1,7 6,2 5,1 -1,3 5,5 -21,6 -19,4 -13,8 -9,7 -4,7 -15,3 -6,0 -15,7 -13,0 -16,2 -13,7 -18,2 10,2 - - -2,0 1,8 -5,3 -5,9 28,2 31,4 6,8 34,5 28,8 44,6 47,2 45,0 30,4 27,7 27,5 6,7 -1,8 -10,5 4,6 3,5 - - -14,1 -19,1 -19,6 -11,4 10,8 3,1 0,8 6,2 4,7 8,5 9,8 11,3 -0,2 13,6 15,9 -4,0 -5,1 -12,6 7,0 5,2 - - 3,5 11,0 2,2 -5,5 31,8 41,5 6,3 49,1 41,1 63,0 65,1 60,4 44,6 34,1 32,5 11,6 0,4 -8,7 4,5 2,3 - - -0,1 -1,4 -2,1 5,0 1,3 0,3 1,9 2,8 2,9 4,7 2,3 2,5 1,3 7,1 3,4 2,7 1,8 -0,5 2,4 2,2 - - -2,3 0,4 -1,5 2,8 0,8 1,3 2,8 6,5 5,9 8,9 4,6 6,1 7,6 7,3 3,6 9,8 2,5 2,4 8,8 -0,4 2,8 -0,2 1,0 4,4 1,2 -1,9 2,3 5,3 6,0 3,8 1,1 0,2 -2,1 3,4 -0,4 -1,0 -0,3 -0,6 -1,2 -0,7 0,3 -10,1 -11,2 11,1 -0,7 0,5 -1,4 -7,2 -6,3 -1,2 -0,6 -1,4 -5,1 17,6 9,7 -4,0 -0,4 -8,1 -7,1 3,1 6,2 1,7 2,0 7,5 6,2 3,6 6,4 0,5 0,6 -0,6 -0,7 0,3 -3,6 5,3 0,9 2,7 8,8 6,4 9,8 20,2 - - 2,5 -4,3 -3,4 1,4 2,2 2,7 4,8 2,2 1,9 3,2 2,5 -3,2 -2,9 8,4 1,1 7,9 2,9 0,7 4,2 2,1 - - -4,0 -5,2 -4,6 -3,9 -0,9 -1,4 0,1 -1,1 -0,6 -0,5 3,0 -3,2 -2,8 3,0 -0,8 4,8 -0,7 -1,3 -0,3 -1,0 - - 15,4 -2,7 -0,2 14,0 8,4 10,4 16,3 8,8 6,9 10,1 1,5 -3,4 -3,0 19,4 5,7 13,6 9,4 4,0 13,9 7,8 - - -1,3 0,7 -4,6 -0,2 2,3 1,8 10,2 5,1 5,2 8,4 5,8 -0,1 3,3 6,3 2,3 9,4 1,6 0,0 -1,6 -6,2 - - -2,4 3,4 2,2 3,2 4,0 -3,2 0,1 -0,4 -3,4 -2,1 7,8 -2,9 4,8 -5,1 -1,3 -4,7 6,0 -0,7 5,6 6,2 - - -10,0 0,7 -4,6 -3,5 4,3 -2,3 -0,9 -6,9 -5,7 2,4 -3,6 1,0 -1,3 -7,7 -8,7 -5,8 8,2 -0,7 -3,6 9,6 - - 2,6 4,8 5,8 6,4 3,8 -4,0 1,1 4,3 -0,2 -5,8 15,5 -4,9 8,3 -3,8 2,1 -4,2 4,5 -0,7 13,9 4,0 - - -3,3 0,9 -0,6 1,3 3,9 0,7 4,1 1,4 2,0 5,1 4,2 2,7 2,9 0,7 4,6 -1,5 3,7 0,3 -0,4 8,5 - - 34,9 45,1 37,1 41,0 49,3 41,7 48,5 38,4 36,0 39,2 42,6 39,4 40,7 48,0 38,8 45,7 47,4 40,9 49,7 34,1 - - -14 -13 -12 -11 -12 -10 -11 -9 -9 -7 -5 0 -1 1 -2 0 2 1 2 3 4 6 -4 -5 -4 -3 -4 -1 -2 -3 0 1 1 3 5 6 2 2 3 2 4 4 5 9 -21 -22 -16 -16 -17 -15 -17 -15 -16 -9 -17 -6 -8 -7 -12 -11 -9 -11 -10 -11 -8 -9 -14 -12 -10 -13 -12 -7 -10 -5 -6 -4 3 9 7 6 5 7 11 12 11 12 16 17 15 12 4 7 16 -5 -2 9 0 -3 1 18 1 10 9 10 18 22 13 24 19 9 -37 -36 -33 -31 -37 -34 -32 -29 -31 -29 -31 -25 -22 -17 -21 -13 -13 -20 -17 -14 -17 -14 Trg dela 2012 2013 2014 2012 2013 2014 2013 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 1 2 3 4 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 920,2 913,4 917,9 915,2 912,9 913,8 910,5 916,5 912,9 919,8 917,5 921,3 913,0 912,9 912,7 914,3 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 810,0 793,6 797,8 801,7 789,2 795,0 794,4 795,8 784,2 799,6 803,0 804,4 788,7 788,9 790,1 793,0 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 37,0 38,2 35,4 37,4 37,4 38,9 38,1 38,4 31,7 37,1 37,5 35,1 37,5 37,3 37,4 38,7 V industriji in gradbeništvu 263,1 252,2 252,4 257,5 249,9 252,5 253,5 252,9 249,0 252,9 254,1 253,8 249,8 249,5 250,3 251,6 - v predelovalnih dejavnostih 182,9 177,7 178,3 180,4 177,8 177,6 177,5 177,8 177,3 178,2 178,6 179,2 177,8 177,8 177,9 177,5 - v gradbeništvu 59,8 54,3 54,0 56,9 52,0 54,6 55,7 54,6 51,5 54,6 55,4 54,5 52,0 51,8 52,4 54,0 V storitvah 510,0 503,2 510,0 506,8 502,0 503,6 502,8 504,6 503,5 509,7 511,4 515,5 501,4 502,1 502,4 502,6 - v javni upravi 50,7 49,1 48,8 50,0 49,3 49,3 49,1 48,9 48,7 49,0 49,0 48,5 49,2 49,4 49,2 49,3 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 120,9 121,0 122,2 121,0 120,7 121,1 120,5 121,6 121,6 122,4 121,6 123,1 120,4 120,8 121,0 120,9 ZAPOSLENI (C)1 717,0 698,7 703,0 708,4 696,1 700,0 699,6 699,2 693,8 703,5 706,1 708,8 695,5 695,8 696,9 698,2 V podjetjih in organizacijah 662,6 647,6 652,6 655,1 645,8 648,5 647,9 648,1 645,2 653,1 654,7 657,2 645,3 645,8 646,4 647,0 Pri fizičnih osebah 54,5 51,1 50,5 53,3 50,2 51,5 51,7 51,1 48,6 50,4 51,3 51,6 50,3 50,0 50,5 51,1 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 93,0 94,9 94,8 93,3 93,1 95,0 94,7 96,6 90,4 96,1 97,0 95,6 93,2 93,0 93,2 94,8 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 110,2 119,8 120,1 113,5 123,7 118,8 116,1 120,7 128,8 120,2 114,5 116,9 124,3 124,1 122,6 121,3 Ženske 52,2 57,4 59,6 53,8 57,0 56,7 57,0 58,9 61,2 59,4 58,4 59,6 57,2 56,9 56,9 57,3 Mladi (15 do 29 let) 24,9 28,8 30,4 27,7 29,2 27,7 26,7 31,6 33,6 30,5 27,4 30,2 29,4 29,3 28,9 28,6 Starejši od 50 let 38,2 38,9 37,3 38,1 40,7 39,3 38,1 37,3 39,0 37,7 36,5 36,0 41,2 40,9 40,1 39,5 Osnovnošolska izobrazba ali manj 33,3 34,2 33,8 33,2 36,5 34,1 32,6 33,6 36,4 33,8 32,1 32,8 36,7 36,8 35,9 35,1 Brezposelni več kot 1 leto 55,2 55,4 59,9 53,9 54,4 54,3 55,0 57,7 60,7 59,9 59,1 59,7 54,7 54,4 54,2 54,6 Prejemniki nadomestil in pomoči 33,9 33,0 26,6 33,0 39,3 33,7 30,3 28,7 32,7 26,2 23,9 23,7 40,3 39,2 38,4 35,8 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 12,0 13,1 13,1 12,4 13,5 13,0 12,8 13,2 14,1 13,1 12,5 12,7 13,6 13,6 13,4 13,3 Moški 11,5 12,5 12,0 11,9 13,4 12,5 11,9 12,4 13,5 12,1 11,1 11,4 13,4 13,5 13,2 12,8 Ženske 12,6 13,8 14,3 13,0 13,8 13,7 13,8 14,1 14,8 14,2 14,1 14,2 13,8 13,8 13,7 13,8 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI 5,3 6,0 -4,6 12,6 4,6 -6,0 -1,9 9,3 2,7 -9,4 -4,8 6,9 6,2 -0,2 -1,4 -1,3 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 16,3 19,1 18,5 9,0 3,7 2,6 3,4 9,4 4,2 2,7 3,3 8,4 1,5 1,1 1,1 1,1 Izgubili delo 90,3 88,7 83,9 28,9 27,1 18,5 19,6 23,5 25,9 17,3 17,7 23,1 14,2 6,3 6,6 7,1 Brezposelni dobili delo 58,3 65,1 74,0 13,5 17,2 18,1 15,8 14,1 20,7 21,4 16,6 15,3 6,2 4,8 6,2 6,3 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 43,1 37,3 33,2 11,8 9,2 9,1 9,2 9,9 6,8 7,9 9,2 9,3 3,4 2,8 3,0 3,1 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 33,9 30,5 25,1 33,2 32,6 31,7 29,8 27,8 26,3 25,7 24,8 23,6 32,9 32,8 32,2 32,3 Od vseh formalno aktivnih, v % 3,7 3,3 2,7 3,6 3,6 3,5 3,3 3,0 2,9 2,8 2,7 2,6 3,6 3,6 3,5 3,5 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. Po novi metodologiji so preračunani tudi podatki za pretekla leta do januarja 2000. 2013 2014 2015 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 914,0 913,1 911,5 909,8 910,2 916,7 917,5 915,3 911,4 913,0 914,4 920,2 919,8 919,4 918,0 916,5 918,1 922,3 922,2 919,4 918,5 795,4 796,5 794,4 793,2 795,5 798,0 798,2 791,3 781,6 783,3 787,7 796,6 800,1 802,1 801,8 801,7 805,5 806,4 806,8 800,0 794,3 39,0 39,1 38,1 38,1 38,1 38,5 38,4 38,4 31,6 31,7 32,0 36,8 37,0 37,3 37,5 37,5 37,6 35,2 35,1 35,1 32,6 252,6 253,1 253,4 253,1 254,0 254,8 254,6 249,3 248,3 248,5 250,0 252,0 253,3 253,4 253,9 253,7 254,7 255,5 255,5 250,4 249,1 177,7 177,7 177,6 177,3 177,6 178,1 178,3 177,0 177,1 177,4 177,5 178,1 178,4 178,1 178,4 178,5 179,0 179,4 179,6 178,6 178,5 54,8 55,2 55,5 55,5 56,0 56,1 55,8 52,0 51,1 50,7 52,6 53,9 54,8 55,0 55,4 55,1 55,7 55,9 55,8 51,9 50,9 503,8 504,3 502,9 502,0 503,4 504,7 505,3 503,7 501,7 503,1 505,7 507,8 509,7 511,4 510,4 510,5 513,2 515,7 516,2 514,5 512,6 49,3 49,4 49,1 49,2 48,9 48,8 49,0 48,9 48,6 48,7 48,9 48,9 49,0 49,1 49,1 48,9 48,9 48,7 48,5 48,3 48,0 121,2 121,3 120,3 120,0 121,2 121,6 121,8 121,3 121,1 121,7 122,1 122,3 122,5 122,5 121,3 121,1 122,4 122,9 123,3 123,1 122,6 700,3 701,5 699,8 698,6 700,5 701,7 701,5 694,4 691,5 693,0 696,9 700,8 704,0 705,6 705,1 704,9 708,2 710,9 711,2 704,4 701,0 648,7 649,7 648,0 647,0 648,6 649,7 649,9 644,8 643,1 644,8 647,8 651,0 653,6 654,7 654,1 653,6 656,4 658,6 659,0 654,0 651,8 51,5 51,8 51,8 51,6 51,9 52,0 51,7 49,6 48,5 48,2 49,1 49,8 50,4 51,0 51,0 51,3 51,7 52,3 52,2 50,4 49,1 95,1 95,0 94,6 94,6 95,0 96,3 96,7 97,0 90,1 90,3 90,7 95,8 96,1 96,5 96,7 96,9 97,4 95,5 95,6 95,5 93,3 118,6 116,6 117,1 116,6 114,7 118,7 119,3 124,0 129,8 129,8 126,7 123,6 119,7 117,4 116,2 114,8 112,6 115,9 115,4 119,5 124,3 56,7 56,2 57,3 57,4 56,5 58,5 58,7 59,4 61,4 61,2 61,0 60,3 59,1 58,6 58,9 58,6 57,7 59,9 59,6 59,5 60,9 27,6 26,8 27,0 26,7 26,3 30,8 31,5 32,5 33,9 33,9 33,1 31,9 30,3 29,2 28,1 27,4 26,7 30,4 30,1 30,2 30,8 39,5 38,9 38,6 38,3 37,5 37,0 36,8 37,9 39,2 39,1 38,8 38,4 37,6 37,1 36,9 36,6 35,9 35,7 35,6 36,7 38,1 34,0 33,2 32,9 32,7 32,3 32,7 33,0 35,2 36,5 36,9 35,7 34,7 33,7 33,2 32,5 32,0 31,7 32,0 32,1 34,4 36,1 54,4 53,9 54,7 54,5 55,7 56,6 57,1 59,4 61,0 60,6 60,5 60,7 59,9 59,2 59,0 58,9 59,2 59,5 59,6 60,1 61,5 33,9 31,4 31,0 30,5 29,4 28,2 28,0 29,9 33,8 33,0 31,3 27,4 26,0 25,2 24,7 23,8 23,2 23,2 22,4 25,5 29,4 13,0 12,8 12,9 12,8 12,6 13,0 13,0 13,5 14,2 14,2 13,9 13,4 13,0 12,8 12,7 12,5 12,3 12,6 12,5 13,0 13,5 12,4 12,1 12,0 11,9 11,7 12,1 12,1 13,0 13,7 13,7 13,2 12,6 12,1 11,7 11,4 11,2 10,9 11,1 11,1 12,0 12,6 13,6 13,5 13,8 13,9 13,6 14,0 14,1 14,2 14,9 14,8 14,7 14,4 14,2 14,0 14,2 14,2 13,9 14,3 14,2 14,2 14,6 -2,8 -2,0 0,5 -0,5 -1,9 4,1 0,6 4,7 5,8 -0,1 -3,0 -3,1 -4,0 -2,3 -1,2 -1,4 -2,2 3,3 -0,5 4,0 4,8 0,8 0,8 1,0 0,9 1,5 6,0 2,0 1,4 1,7 1,4 1,2 1,0 0,8 0,9 0,8 0,8 1,7 5,9 1,5 1,0 1,3 6,1 5,3 7,7 5,5 6,4 7,2 7,0 9,3 13,1 6,6 6,2 6,1 5,3 5,8 6,6 4,8 6,3 7,1 6,2 9,8 12,5 6,5 5,3 5,3 4,1 6,4 5,4 5,2 3,5 6,2 6,0 8,5 7,6 7,6 6,3 5,6 4,3 6,7 6,3 5,0 4,0 6,2 3,2 2,7 2,9 2,9 3,4 3,8 3,3 2,8 2,8 2,1 1,9 2,6 2,5 2,8 3,0 2,7 3,5 3,4 3,2 2,7 2,8 32,0 31,0 30,4 29,8 29,3 28,5 27,9 27,1 26,4 26,3 26,2 26,0 25,7 25,4 25,0 24,7 24,6 24,6 23,4 22,8 22,6 3,5 3,4 3,3 3,3 3,2 3,1 3,0 3,0 2,9 2,9 2,9 2,8 2,8 2,8 2,7 2,7 2,7 2,7 2,5 2,5 2,5 Plače v EUR 2012 2013 2014 2012 2013 2014 2014 Q4 14 jan. 15 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , nominalno v € medletna rast v % SKUPAJ 1540 1581 1538 0,1 -0,2 1,1 -1,0 -1,0 -0,5 0,3 0,6 0,9 1,1 1,3 1,2 Dej. zaseb. sektorja (A-N; R-S) 1495 1546 1491 0,8 0,7 1,5 -0,1 0,0 0,5 1,0 1,2 1,7 1,4 1,4 1,3 Dej. javnih storitev (OPQ) 1675 1687 1678 -2,2 -2,3 0,3 -3,5 -3,6 -3,0 -1,6 -1,1 -1,1 0,3 1,1 0,8 Industrija (B-E) 1529 1598 1524 2,5 2,6 3,2 1,8 1,9 2,6 2,9 3,1 3,7 2,7 3,4 2,9 Trad. tržne stor. (GHI) 1369 1423 1359 0,3 0,1 1,0 -0,9 -0,6 -0,1 0,1 1,1 1,2 0,7 0,9 1,3 Ost. tržne stor. (J-N; R-S) 1686 1719 1694 -0,3 -1,3 -0,3 -1,3 -1,9 -1,5 -0,6 -1,1 -0,4 0,5 -0,5 -0,8 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1311 1381 1278 -1,1 0,8 0,7 -2,0 -0,8 1,1 0,0 3,0 0,4 -0,3 2,3 0,5 B Rudarstvo 2128 2117 1984 3,6 -2,0 5,9 -5,2 4,1 -6,8 -2,9 -2,4 2,9 8,3 10,7 2,0 C Predelovalne dejavnosti 1483 1552 1486 2,5 2,8 3,3 2,3 1,6 2,9 3,0 3,6 3,9 2,8 3,1 3,2 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2340 2419 2233 3,3 3,0 2,6 -0,5 6,2 2,8 3,6 -0,1 5,2 -1,1 6,5 -0,1 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1475 1555 1466 0,1 0,7 1,4 -1,4 0,3 0,1 1,0 1,3 -0,2 2,2 1,5 2,2 F Gradbeništvo 1192 1210 1172 -2,5 -1,4 0,3 -3,8 -2,4 -2,1 0,1 -1,4 -0,1 0,7 -0,2 0,9 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1395 1451 1383 0,8 0,4 1,2 -0,3 -0,2 0,0 0,6 1,2 1,3 1,0 1,1 1,3 H Promet in skladiščenje 1466 1544 1469 -0,4 -0,2 1,1 -2,3 -1,1 0,2 -0,9 0,8 0,9 0,0 0,3 3,0 I Gostinstvo 1081 1078 1055 -0,8 -0,4 -0,2 -1,1 -1,3 -0,7 -0,6 0,9 0,6 0,1 0,6 -2,0 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2074 2135 2073 -0,4 -1,4 0,1 -2,0 -0,6 -2,7 -1,1 -1,4 -2,8 1,7 0,8 0,8 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 2212 2292 2359 1,1 0,1 1,2 -0,3 -2,1 1,2 1,2 0,3 -0,2 2,7 -0,2 2,3 L Poslovanje z nepremičninami 1489 1540 1452 -0,6 -0,3 -1,2 -1,3 -1,1 0,2 -0,6 0,2 -0,8 -1,1 -0,5 -2,4 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1715 1781 1725 -1,1 -2,4 1,1 -1,3 -2,2 -3,4 -1,5 -2,6 0,1 0,5 1,5 2,2 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1016 1032 1015 0,7 0,0 2,4 0,2 -2,4 0,7 0,7 0,9 3,3 2,7 2,6 1,2 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 1744 1755 1756 -1,8 -1,4 1,0 -2,4 -2,4 -2,1 -0,6 -0,6 -0,9 1,2 2,1 1,5 P Izobraževanje 1622 1632 1625 -3,3 -3,3 0,0 -5,6 -5,4 -4,2 -2,0 -1,3 -1,2 -0,1 0,7 0,7 Q Zdravstvo in socialno varstvo 1676 1689 1671 -1,3 -2,0 -0,1 -2,1 -2,3 -2,3 -2,2 -1,4 -1,2 -0,2 0,7 0,4 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1614 1637 1609 -2,8 -3,0 -0,5 -4,6 -5,7 -3,8 -1,4 -1,0 -0,4 -0,5 0,2 -1,1 S Druge dejavnosti 1376 1388 1345 -0,9 -0,4 -1,1 -2,4 -0,6 -0,7 -1,1 0,9 -1,4 -0,7 -0,3 -2,2 Viri podatkov: SURS, preračuni UMAR. 2013 2014 2015 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 -0,8 -0,4 0,8 -0,4 0,4 0,7 0,3 0,7 0,7 1,6 0,4 1,0 0,5 1,7 1,7 0,7 1,6 1,1 1,0 1,4 0,2 0,4 0,1 1,8 0,1 1,1 1,3 0,8 1,5 1,4 2,7 0,9 1,5 0,8 2,0 2,0 0,5 1,8 1,3 1,0 1,7 0,0 -3,9 -1,8 -1,7 -1,7 -1,5 -0,9 -1,0 -1,5 -1,2 -1,2 -0,9 -0,2 -0,1 1,0 0,9 1,2 1,2 0,8 1,0 0,6 0,9 1,9 1,7 3,6 2,0 3,2 2,7 3,5 3,1 3,3 5,8 2,1 2,2 1,8 4,0 4,3 1,8 4,2 2,2 2,2 4,1 0,2 0,3 -0,5 1,0 -0,3 -0,5 1,2 0,1 2,0 0,9 0,9 1,7 0,8 -0,1 1,4 1,0 0,2 1,4 0,6 2,4 0,9 -0,1 -1,2 -1,6 0,0 -1,9 -0,1 -0,4 -1,9 -1,0 -0,3 0,4 -1,4 1,1 0,1 0,4 0,2 -0,8 -0,9 0,8 -2,2 -0,8 -0,1 1,5 1,1 2,2 -3,6 1,5 0,9 1,9 6,2 -1,7 2,3 0,9 2,1 -2,3 -0,8 1,8 1,5 3,6 2,3 -2,1 1,5 -0,9 -10,3 -4,8 -1,8 -4,9 -1,8 5,1 -13,0 3,3 -8,1 19,1 -0,9 7,2 10,4 7,3 10,1 12,2 9,9 -0,2 0,9 5,5 -4,0 2,3 2,0 3,4 2,0 3,7 2,4 4,4 3,9 4,0 5,3 2,4 2,5 1,8 4,3 4,6 1,1 3,7 2,7 2,5 4,4 0,3 0,7 1,3 10,0 3,1 -2,1 7,4 -0,9 -5,9 1,8 11,9 2,3 -1,2 -0,9 -1,0 -0,1 10,3 9,5 -3,0 -0,1 2,9 -0,4 -0,2 -1,1 -0,5 1,7 1,7 0,9 0,8 2,2 0,2 0,5 -1,3 1,1 0,8 4,8 2,7 -2,0 3,8 2,3 1,6 2,7 -0,2 -3,2 -0,9 1,1 -1,7 0,9 -1,1 -2,5 -0,5 -1,4 0,5 0,6 1,0 0,8 0,3 0,2 -1,4 0,7 0,1 1,4 1,1 -0,9 0,6 -0,1 1,1 -0,4 1,1 0,8 1,3 1,5 0,8 0,8 2,2 1,1 0,2 1,6 0,9 0,7 1,7 1,0 1,5 1,2 0,6 0,3 -0,4 1,7 0,3 -4,7 2,5 -2,7 3,0 1,3 0,8 0,5 -0,1 -0,5 0,6 0,9 -0,8 0,9 0,4 7,1 1,5 -0,5 -0,6 -1,7 -0,7 -1,0 -0,1 0,8 -0,6 2,4 -0,1 1,4 0,5 0,0 -1,3 1,7 1,6 -0,5 0,6 -1,2 -2,7 -2,0 -2,4 -1,9 -1,9 -0,8 -1,8 -0,6 -1,1 -2,3 -0,9 -0,8 -0,5 -6,9 3,6 0,2 1,5 0,9 -0,2 1,7 1,7 0,7 0,1 0,8 3,5 -0,1 4,0 -1,4 1,0 2,7 -3,0 1,5 0,3 0,3 -1,1 2,8 4,3 0,8 0,3 1,0 -1,7 7,5 -1,0 0,5 8,5 0,6 0,2 -0,3 -1,4 0,0 0,5 0,4 -0,4 -1,1 -0,9 -0,5 -1,6 -1,6 -0,3 -0,1 -1,0 -0,4 -1,8 -2,7 -2,6 -1,1 -4,1 -3,0 -2,3 -2,4 0,3 -2,1 -2,6 -3,0 -1,6 -0,3 2,3 -0,2 -1,7 3,4 2,9 -0,3 2,1 2,4 0,7 3,7 1,0 0,0 0,9 0,8 0,2 1,3 1,0 2,1 -0,3 3,2 3,8 2,8 2,2 3,2 2,5 3,6 2,1 2,1 0,7 1,1 1,9 0,4 -3,0 -1,0 -0,4 -0,8 -0,6 0,8 -1,0 -1,5 -1,5 -0,8 -0,3 0,8 0,9 1,9 1,6 1,9 2,8 0,8 1,8 1,9 1,7 -5,8 -2,5 -2,4 -2,2 -1,3 -1,5 -1,4 -1,1 -0,8 -1,5 -1,2 -0,5 -0,4 0,6 0,7 0,8 0,6 0,6 0,8 0,5 0,5 -2,1 -1,7 -2,2 -1,8 -2,4 -1,8 -0,4 -1,8 -1,3 -1,4 -1,1 -0,8 -0,6 0,7 0,3 1,2 0,4 1,1 0,5 -0,4 0,6 -3,2 -4,2 -0,7 -2,6 -0,9 -1,4 -0,5 -1,1 -0,4 0,8 -1,6 -0,7 -1,7 0,8 -1,0 1,5 0,0 -1,4 -2,6 0,7 -0,5 -1,2 -1,9 -0,8 -1,2 -1,2 0,9 -0,5 2,3 -1,6 -1,0 -1,7 -2,1 -0,7 0,8 0,3 -0,8 -0,3 -1,8 -1,7 -3,0 -2,8 Cene in indikatorji konkurenčnosti 2012 2013 2014 2012 2013 2014 2013 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 2 3 4 5 CPI, medletna rast v % 2,6 1,8 0,2 2,6 2,3 1,5 2,1 1,1 0,5 0,6 -0,2 -0,1 2,7 2,0 1,5 1,2 Hrana in brezalkoholne pijače 4,1 3,6 -0,3 4,4 4,4 3,6 4,1 2,3 1,0 -0,6 -1,0 -0,7 4,1 3,9 3,3 3,1 Alkoholne pijače in tobak 6,5 7,0 3,6 9,5 10,6 7,5 7,4 3,0 2,7 4,4 3,6 3,7 10,7 10,0 7,8 7,4 Obleka in obutev -0,2 0,2 -0,9 -0,8 2,1 -1,2 1,0 -0,8 -0,9 -1,0 -0,1 -1,6 6,5 -1,3 0,0 -3,1 Stanovanje 3,8 3,1 0,1 1,8 2,1 2,9 2,8 4,6 1,4 0,3 -0,3 -0,8 2,8 2,9 3,3 2,8 Stanovanjska oprema 0,1 -1,2 -1,2 -0,9 -1,1 -1,8 -1,2 -0,6 -0,9 -0,2 -2,0 -1,6 -1,5 -1,1 -2,2 -1,9 Zdravje 0,4 -0,5 -0,1 0,3 -0,2 -2,1 0,4 0,1 -0,1 0,7 -0,9 -0,4 0,2 -0,7 -2,0 -2,1 Prevoz 3,3 0,3 0,2 3,5 1,5 -0,5 0,5 -0,4 -0,2 1,9 -0,1 -0,9 1,9 0,6 -0,9 -0,9 Komunikacije -2,4 -1,2 -1,9 -2,0 -3,8 -1,9 1,2 -0,1 -1,4 -0,5 -2,8 -2,8 -4,6 -3,2 -2,2 -2,3 Rekreacija in kultura 1,4 0,1 0,7 0,4 -0,3 -0,5 0,6 0,4 0,4 -0,1 -0,2 3,0 -0,4 -0,1 -0,4 -0,5 Izobraževanje 2,9 2,6 0,1 4,8 4,6 4,6 1,4 -0,1 -0,1 -0,2 0,0 0,8 4,7 4,7 4,6 4,6 Gostinske in nastanitvene storitve 4,5 6,5 1,1 9,4 9,2 8,8 7,0 1,6 0,9 1,7 1,0 0,7 9,2 9,0 8,6 8,6 Raznovrstno blago in storitve 2,4 1,3 1,6 2,8 2,4 2,7 0,5 -0,5 1,8 1,9 1,6 1,2 2,5 2,4 2,1 2,9 HICP 2,8 1,9 0,4 3,0 2,7 1,8 2,2 1,1 0,6 0,8 0,1 0,0 2,9 2,2 1,6 1,6 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 2,0 1,6 1,0 1,9 1,9 1,4 1,9 1,2 1,3 1,3 0,6 0,7 2,2 1,6 1,4 1,3 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 0,9 0,0 -0,6 0,6 0,8 0,2 -0,2 -0,6 -0,8 -1,1 -0,5 -0,1 1,1 0,8 0,5 0,2 Domači trg 1,0 0,3 -1,1 1,2 1,1 0,3 0,1 -0,3 -1,0 -1,4 -1,1 -0,8 1,1 1,1 0,6 0,1 Tuji trg 0,7 -0,2 -0,1 0,1 0,4 0,2 -0,6 -0,9 -0,6 -0,8 0,1 0,7 1,0 0,5 0,5 0,3 Na evrskem območju 0,1 -0,4 -0,7 -0,5 0,4 0,0 -0,7 -1,3 -1,4 -1,5 -0,6 0,8 1,2 0,7 0,3 0,0 Izven evrskega območja 2,0 0,3 1,1 1,5 0,6 0,7 -0,3 0,0 1,1 0,8 1,8 0,6 0,6 0,2 0,8 1,1 Indeks uvoznih cen 1,9 -0,4 -1,4 3,2 0,8 -0,5 -0,3 -1,5 -2,1 -1,4 -1,0 -1,2 0,6 -0,3 -0,6 -1,3 REGULIRANE CENE1 , medletna rast v % Energetika 12,7 0,2 -1,9 11,6 5,6 0,1 -0,7 -4,1 -4,6 -0,2 -1,5 -1,0 6,4 2,9 -0,6 -0,7 Naftni derivati 13,0 1,7 0,7 12,6 6,4 0,4 0,4 -0,4 -0,9 4,2 1,7 -2,0 7,7 3,6 -0,8 -0,9 Promet 1,6 11,3 11,1 5,7 8,6 8,6 17,3 10,9 14,6 15,8 7,3 7,3 8,6 8,6 8,6 8,6 Ostale regulirane cene2 -0,6 -1,5 3,6 -1,8 -3,9 -2,9 -0,8 1,5 2,2 5,7 3,2 3,2 -3,9 -3,9 -3,8 -3,8 Regulirane cene skupaj 9,2 1,2 0,5 8,9 4,3 0,5 1,0 -0,8 -1,0 2,6 0,4 -0,1 4,9 2,4 -0,1 -0,3 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI3 , medletna rast v % Efektivni tečaj4 nominalno -1,2 1,0 0,2 -1,4 0,2 0,6 1,6 1,4 1,0 0,8 0,0 -0,8 0,4 0,1 0,2 0,4 Realni (deflator HICP) -1,1 1,3 -0,1 -0,9 0,9 0,8 2,2 1,3 0,6 0,8 -0,7 -1,2 1,3 0,6 0,3 0,5 Realni (deflator ULC) -3,1 0,3 -2,7 -1,4 0,0 0,5 2,1 -1,1 -2,2 -2,7 USD za EUR 1,2856 1,3282 1,3288 1,2974 1,3204 1,3066 1,3246 1,3611 1,3697 1,3712 1,3252 1,2492 1,3359 1,2964 1,3026 1,2982 Vir podatkov: SURS, ECB, izračuni, ocene UMAR. Opomba: 1sestava skupin se spreminja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Trg električne energije je od 1.7. 2007 liberaliziran. 2Po daljšem obdobju ohranjanja nespremenjenih cen je bila v začetku leta 2013 z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012) pristojnost za potrjevanje sprememb cen prenesena v pristojnost lokalnih skupnosti. 3 Sprememba vira za serije efektivnih tečajev z aprilom 2012: novi vir ECB. 4 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 20 držav partneric in 17 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. 2013 2014 2015 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 1,9 2,6 2,2 1,4 1,3 1,3 0,7 0,8 0,1 0,6 0,4 0,7 0,8 0,0 -0,3 -0,3 -0,1 -0,2 0,2 -0,5 -0,4 4,4 4,4 4,3 3,5 2,4 2,2 2,2 1,6 0,9 0,4 0,0 -0,9 -1,0 -1,1 -1,5 -0,4 -0,5 -0,3 -1,2 -1,3 -0,3 7,5 7,5 7,5 7,1 3,0 3,0 3,0 2,6 2,7 2,6 2,4 4,9 6,0 3,5 3,5 3,8 3,7 3,4 4 4,1 4,2 -0,5 1,1 0,1 1,7 0,3 0,1 -2,9 -2,2 -3,2 2,5 -0,6 -1,1 -1,3 -0,5 1,7 -1,2 -1,7 -2,6 -0,5 1,4 -0,6 2,5 3,4 2,7 2,1 3,9 4,8 5,2 3,6 0,4 0,1 -0,9 0,4 1,3 0,2 -0,5 -0,7 -0,6 -0,5 -1,3 -1,5 -1,9 -1,4 -1,3 -0,8 -1,5 -0,4 -0,4 -0,9 -1,4 -0,5 -0,7 -0,1 0,4 -0,7 -1,6 -2,3 -2,1 -2,3 -1,1 -1,3 -1,4 -1,9 -2,2 0,0 0,3 0,7 0,0 0,0 0,2 -0,2 -0,4 0,4 0,7 0,8 0,6 -0,7 -1,0 -0,9 -0,5 -0,4 -0,3 0,4 -0,3 0,2 2,0 0,0 -0,4 -0,6 -0,3 -0,3 0,1 -0,9 0,2 1,3 2,3 2,1 0,8 -0,2 -0,9 -0,4 -0,1 -2,2 -4,8 -4,6 -1,3 0,0 2,5 1,1 1,6 -0,5 -1,5 -1,6 -1,3 -1,4 -1,2 -0,9 0,6 -2,0 -3,1 -3,4 -3,5 -2,4 -2,5 -2,6 1,2 -0,6 0,7 0,9 0,2 0,9 0,4 -0,1 0,7 0,3 0,0 0,5 -0,4 -0,3 -0,3 -0,5 0,1 1,8 3,0 4,2 4,1 4,1 4,6 4,6 0,1 -0,5 0,1 -0,3 0,0 0,0 -0,2 -0,2 -0,2 -0,2 -0,3 -0,3 -0,3 0,7 0,6 0,9 0,7 0,6 0,7 9,1 9,6 9,9 2,0 2,0 1,5 1,4 0,6 0,9 1,3 1,4 2,0 1,7 1,1 1,2 0,7 0,6 0,7 0,8 1,2 1,0 3,1 1,2 0,2 0,1 0,7 1,0 -3,2 1,7 1,7 1,9 1,9 1,9 1,7 1,6 1,5 1,7 1,5 -3,6 5,8 0,9 1,0 2,2 2,8 2,2 1,5 1,1 1,2 0,9 0,9 0,2 0,6 0,5 1,0 1,0 0,3 0,0 -0,1 0,1 0,1 -0,1 -0,7 0,3 1,5 2,0 2,1 1,7 1,6 1,4 0,7 1,2 1,1 1,6 1,3 1,4 1,4 0,8 0,7 0,5 0,4 0,4 1,3 1,1 1,0 0,0 -0,3 0,0 -0,4 -0,5 -0,7 -0,5 -0,5 -1,0 -0,9 -1,4 -1,1 -0,9 -0,6 -0,6 -0,3 0,0 0,0 -0,2 -0,1 0,1 0,1 0,1 0,2 0,1 -0,2 -0,4 -0,3 -0,3 -1,1 -1,5 -1,5 -1,5 -1,2 -1,0 -1,2 -1,1 -1,0 -0,9 -0,6 -0,6 -0,4 -0,2 -0,6 -0,2 -0,9 -0,9 -1,1 -0,7 -0,6 -0,9 -0,4 -1,2 -0,7 -0,5 -0,2 0,0 0,6 1,1 0,8 0,3 0,3 0,5 -0,4 -0,8 -0,3 -1,0 -1,0 -1,5 -1,4 -1,2 -1,8 -1,2 -2,0 -1,4 -1,2 -1,2 -0,5 -0,1 0,8 0,8 0,8 0,8 0,9 0,3 -0,3 0,0 -0,6 -0,4 -0,3 0,8 0,8 1,1 1,3 0,6 0,9 0,9 1,9 1,3 2,2 1,8 0,9 -0,8 -0,6 -0,2 0,5 1,2 -0,4 -1,6 -1,5 -2,0 -0,9 -1,5 -2,0 -2,7 -1,9 -1,1 -1,2 -1,1 -0,8 -1,1 -0,5 -0,9 -2,3 -1,5 -0,9 1,8 3,8 -1,3 -4,2 -5,9 -3,8 -2,5 -3,4 -5,7 -4,6 -2,9 0,9 1,3 0,2 -1,9 -2,9 0,5 0,7 -4,0 -9,8 -9,4 3,1 5,5 -0,3 -3,5 -2,4 -0,2 1,6 0,8 -2,5 -0,9 1,5 6,0 5,2 4,1 1,4 -0,3 -0,2 -0,1 -5,7 -13,2 -12,3 8,6 17,3 17,3 17,3 17,3 8,0 8,0 14,6 14,6 14,6 15,8 15,8 15,8 7,3 7,3 7,3 7,3 7,3 7,3 1,1 1,1 -1,1 -0,8 -0,8 -0,8 2,7 0,8 0,8 3,7 1,4 1,4 6,4 6,4 4,2 3,6 2,3 3,6 3,4 3,1 3,1 3,1 5,4 2,0 4,3 0,5 -1,6 -1,4 -1,0 -0,1 0,1 -2,0 -1,2 0,6 3,6 3,6 1,9 0,0 -0,7 1,2 1,2 -2,6 -8,7 -8,1 1,1 1,6 2,0 1,3 1,3 1,5 1,5 0,9 0,7 1,3 1,1 1,0 0,3 0,3 0,0 -0,3 -0,7 -0,7 -1,0 -1,9 1,6 2,7 2,7 1,3 1,3 1,6 1,2 0,8 0,0 1,1 0,8 1,0 0,5 -0,2 -0,8 -1,1 -1,4 -1,2 -1,2 -2,4 1,3189 1,3080 1,3310 1,3348 1,3635 1,3493 1,3704 1,361 1,3659 1,3823 1,3813 1,3732 1,3592 1,3539 1,3316 1,2901 1,2673 1,2472 1,2331 1,1621 Plačilna bilanca 2012 2013 2014 2012 2013 2014 2013 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 1 2 3 4 PLAČILNA BILANCA, metodologija BPM, mio EUR Tekoči račun 954 2.027 2.150 463 482 587 477 480 338 559 620 634 85 93 304 263 Blago -36 763 1.307 82 206 262 247 48 298 311 328 370 -22 69 159 138 Izvoz 21.256 21.692 23.119 5.347 5.323 5.540 5.330 5.499 5.581 5.742 5.750 6.045 1.695 1.704 1.925 1.921 Uvoz 21.292 20.929 21.812 5.265 5.116 5.279 5.083 5.451 5.284 5.431 5.422 5.675 1.716 1.635 1.765 1.782 Storitve 1.509 1.755 1.707 332 400 485 532 339 320 432 565 389 138 100 162 152 Izvoz 5.106 5.308 5.523 1.290 1.141 1.304 1.550 1.313 1.177 1.372 1.584 1.391 373 343 425 424 Uvoz 3.597 3.553 3.816 958 741 819 1.018 974 856 939 1.019 1.001 235 243 263 272 Primarni dohodki -292 -243 -612 16 28 -76 -192 -2 -115 -115 -203 -179 -6 17 17 18 Prejemki 1.138 1.015 1.219 314 256 270 219 270 307 359 250 303 49 70 137 120 Izdatki 1.430 1.258 1.830 299 228 346 411 272 422 474 453 482 54 53 120 102 Sekundarni dohodki -227 -249 -252 34 -152 -83 -110 95 -165 -69 -71 53 -26 -92 -34 -45 Prejemki 931 923 934 293 196 191 201 334 180 239 193 321 74 63 59 53 Izdatki 1.157 1.172 1.186 260 348 274 310 239 345 308 264 268 100 155 93 97 Kapitalski račun 41 109 79 -16 31 -4 5 76 0 -39 12 106 12 7 12 12 Finančni račun 1.028 2.887 2.148 404 892 646 712 637 333 443 613 759 420 104 367 295 Neposredne naložbe -466 -60 -1.186 15 47 177 -101 -182 -81 -664 -445 5 -41 51 38 272 Imetja -439 5 -53 -45 69 28 -125 32 101 2 -115 -41 5 44 20 128 Obveznosti 27 64 1.134 -59 22 -149 -23 214 182 666 331 -46 47 -7 -18 -144 Naložbe v vrednost. papirje 220 -3.976 -3.967 -1.566 -131 -2.095 423 -2.174 -3.097 -1.220 80 269 154 -16 -269 145 Finančni derivativi 89 32 1 15 20 -13 10 15 -2 -9 2 10 15 2 4 -18 Ostale naložbe 1.215 6.886 7.212 1.959 1.022 2.558 297 3.009 3.356 2.328 1.050 479 315 78 628 -88 Imetja 1.634 2.241 4.896 258 1.209 772 -26 286 1.713 2.031 299 854 341 282 587 161 Ostali lastniški kapital 155 152 84 145 14 69 2 68 14 70 1 0 0 1 12 70 Gotovina in vloge 1.216 2.069 5.066 126 865 546 119 538 1.516 1.964 469 1.116 286 225 353 72 Posojila 371 -1 -260 298 -29 171 -96 -47 -78 -48 -98 -37 -3 -9 -18 67 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme 28 -10 10 16 12 -18 0 -4 17 -3 -4 0 4 4 4 -6 Komercialni krediti in predujmi -49 24 6 -312 342 1 -43 -277 204 83 -50 -230 48 60 233 -42 Ostale terjatve -88 7 -10 -17 5 3 -8 7 40 -35 -19 4 4 0 1 1 Obveznosti 418 -4.645 -2.316 -1.702 187 -1.786 -323 -2.723 -1.643 -297 -751 375 26 203 -42 250 Ostali lastniški kapital 0 0 -6 0 0 0 0 0 0 0 -1 -5 0 0 0 0 Gotovina in vloge 1.026 -4.246 -831 -1.503 188 -1.981 429 -2.883 -1.075 -54 21 278 274 234 -319 68 Posojila -938 -269 -1.401 -310 317 63 -558 -91 -366 -297 -705 -34 17 -149 448 193 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme 41 39 -44 17 21 31 -10 -2 -1 -40 -2 0 7 7 7 10 Komercialni krediti in predujmi 285 -184 -163 73 -333 73 -163 238 -214 81 -46 16 -260 108 -180 -12 Ostale obveznosti 5 15 128 21 -6 28 -21 14 14 13 -19 120 -12 4 2 -10 Posebne pravice črpanja (SDR) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Rezervna imetja -31 5 89 -19 -67 19 83 -30 157 8 -74 -3 -22 -11 -33 -17 Neto napake in izpustitve 33 752 -81 -42 378 63 230 81 -5 -77 -19 20 323 4 51 19 Izvoz investicijskega blaga 2.112 2.163 2.341 552 521 533 531 579 551 590 572 628 157 160 203 182 Blaga za vmesno porabo 12.138 12.425 13.032 2.955 3.051 3.159 3.115 3.100 3.261 3.270 3.261 3.241 998 980 1.073 1.102 Blaga za široko porabo 6.811 6.960 7.676 1.788 1.673 1.824 1.672 1.791 1.776 1.875 1.889 2.136 508 555 611 632 Uvoz investicijskega blaga 2.402 2.573 2.760 687 646 667 564 696 645 698 632 786 197 195 254 219 Blaga za vmesno porabo 14.005 13.635 13.541 3.382 3.457 3.448 3.282 3.448 3.317 3.386 3.398 3.440 1.218 1.104 1.136 1.195 Blaga za široko porabo 5.671 5.906 6.382 1.486 1.392 1.485 1.475 1.554 1.519 1.608 1.600 1.655 444 465 482 491 Vira podatkov: BS, SURS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position). 2013 2014 2015 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 108 215 142 144 191 180 91 209 68 -14 283 254 121 185 207 96 316 293 96 244 136 -15 138 154 -1 94 68 -1 -20 80 48 169 141 19 150 138 -21 211 194 60 115 113 1.809 1.810 1.925 1.511 1.894 1.994 1.866 1.639 1.807 1.769 2.005 1.954 1.850 1.938 2.039 1.557 2.153 2.185 2.019 1.841 1.829 1.824 1.672 1.772 1.512 1.800 1.926 1.867 1.658 1.726 1.722 1.836 1.813 1.830 1.788 1.901 1.579 1.942 1.991 1.959 1.725 1.715 168 165 188 199 145 132 116 92 94 88 138 148 138 146 184 221 160 130 129 131 140 432 448 531 541 478 447 413 453 388 354 435 457 445 470 546 540 498 476 416 499 391 264 283 343 342 333 315 297 362 294 266 297 309 306 324 362 319 338 346 287 368 251 -15 -80 -142 -18 -33 -19 -12 30 -63 -65 13 1 -32 -85 -60 -69 -74 -62 -87 -29 -75 92 58 80 76 62 60 67 142 70 78 159 156 111 92 91 75 84 83 75 144 94 107 137 222 94 95 80 80 112 133 143 147 154 143 177 151 144 158 146 162 174 169 -30 -8 -57 -36 -16 -1 -12 108 -44 -84 -37 -37 -5 -27 -55 -35 19 31 -6 27 -43 57 82 65 58 77 79 63 192 62 59 59 73 94 72 58 42 93 120 81 121 51 87 90 123 94 93 80 75 84 106 144 96 110 99 99 114 76 74 88 87 94 94 -14 -1 16 0 -11 22 9 45 1 0 -2 7 -29 -16 19 -17 10 20 52 34 8 102 250 129 293 290 468 126 44 104 -180 409 153 90 199 214 22 377 35 174 550 357 -43 -53 -101 51 -51 -195 35 -23 12 -98 4 -132 -161 -371 -18 -158 -270 -40 22 23 -52 -7 -92 -33 -48 -43 7 68 -43 74 -21 48 4 -25 23 48 -138 -25 117 -5 -153 41 36 -40 68 -99 8 202 33 -21 62 76 44 136 136 394 66 20 245 157 -27 -176 93 -2.589 349 130 89 204 24 -1.824 -374 -408 -2.738 50 -946 -219 -55 -312 106 286 424 -662 506 167 14 -9 6 2 2 5 1 9 -1 -3 2 -10 2 -1 4 -3 0 11 -3 3 -7 2.745 -99 12 154 131 634 1.908 467 439 2.543 373 1.248 458 622 541 97 412 -346 779 46 225 453 158 49 -130 55 475 156 -346 540 1.099 74 1.177 328 526 271 -98 126 -233 599 487 482 0 -1 0 1 0 70 -4 2 2 5 6 69 0 1 0 0 0 0 0 0 2 437 37 76 103 -60 342 98 99 460 1.049 7 1.028 410 527 411 -4 62 -369 690 796 459 71 33 -12 -82 -2 31 12 -90 7 -26 -59 24 -22 -50 -69 1 -30 3 -32 -7 -8 -6 -6 0 0 0 -1 -1 -1 6 6 6 -1 -1 -1 -1 -1 -1 0 0 0 0 -43 86 -16 -144 118 35 2 -314 24 105 75 87 -75 71 -55 -109 115 100 -30 -300 23 -6 9 1 -8 0 -1 48 -41 41 -39 38 -29 16 -22 -14 15 -19 33 -29 0 5 -2.292 257 37 -285 -76 -158 -1.752 -813 100 -1.444 -299 -70 -130 -96 -270 -196 -286 113 -179 442 256 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -1 0 0 -5 0 0 0 -2.299 251 524 -250 155 -259 -1.843 -780 311 -1.299 -88 -24 -6 -23 28 45 -52 16 -17 278 -76 -31 -99 -344 48 -262 10 -20 -81 14 -187 -192 39 -160 -176 -165 -255 -284 -105 -96 167 -50 10 10 -3 -3 -3 -1 -1 -1 0 0 0 -13 -13 -13 -1 -1 -1 0 0 0 0 15 69 -136 -63 37 89 107 43 -267 57 -4 -58 14 126 -107 -3 64 87 -31 -41 -339 12 26 -2 -16 -3 3 4 7 44 -14 -16 -14 36 -9 -24 18 -13 119 -36 37 722 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -25 61 82 -3 4 -1 6 -35 62 116 -21 -7 11 4 -2 -20 -52 -14 38 -27 24 8 36 -30 150 110 266 25 -211 34 -166 127 -107 -1 31 -12 -57 50 -278 26 272 213 178 173 204 149 178 197 197 185 168 179 204 202 183 205 207 161 205 226 202 200 n.p. 1.045 1.012 1.115 912 1.088 1.163 1.069 869 1.089 1.030 1.142 1.121 1.066 1.083 1.159 903 1.199 1.210 1.112 919 n.p. 577 614 604 449 619 623 599 569 559 570 646 634 584 657 663 476 750 728 710 698 n.p. 260 189 204 155 205 221 241 234 186 202 256 244 226 227 230 181 221 265 271 250 n.p. 1.196 1.057 1.165 987 1.130 1.237 1.208 1.003 1.124 1.064 1.130 1.115 1.146 1.125 1.198 981 1.218 1.212 1.209 1.019 n.p. 489 505 509 438 528 549 516 490 474 518 527 547 550 511 549 472 579 593 554 508 n.p. Denarna gibanja in obrestne mere 2012 2013 2014 2012 2013 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR BS do centralne države 221 233 263 226 224 221 232 233 229 233 233 233 233 232 Centralna država (S.1311) 5.057 6.563 7.240 5.138 5.144 5.057 5.036 5.111 5.048 5.451 5.361 4.999 5.108 5.024 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 610 581 685 583 580 610 609 613 609 610 600 600 601 601 Gospodinjstva (S.14, 15) 9.267 8.917 8.762 9.341 9.318 9.267 9.191 9.160 9.159 9.141 9.107 9.099 9.050 9.059 Nefinančne družbe (s.11) 19.470 14.902 11.730 20.294 20.044 19.470 19.425 19.265 19.152 19.022 18.889 18.832 18.639 18.633 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.135 1.763 1.485 2.204 2.186 2.135 2.116 2.102 2.028 2.000 1.990 1.999 1.992 1.983 Denarni sektor (S.121, 122) 5.194 5.020 3.684 4.930 5.012 5.194 5.085 5.300 5.389 4.957 5.423 5.255 5.190 5.320 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 34.558 29.620 25.155 35.131 34.943 34.558 34.349 34.342 34.336 33.765 34.040 33.902 33.612 33.754 V tuji valuti 1.309 1.097 950 1.354 1.348 1.309 1.263 1.277 1.264 1.236 1.235 1.223 1.203 1.192 Vrednostni papirji skupaj 5.862 7.026 7.469 6.004 5.990 5.862 5.846 5.927 5.780 6.177 6.091 5.657 5.762 5.669 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 29.582 27.051 25.843 29.460 30.062 29.582 29.575 29.961 30.070 29.665 30.497 29.943 30.228 30.184 Čez noč 8.678 8.558 10.157 8.651 8.763 8.678 8.726 9.185 8.997 8.919 8.806 8.923 9.124 9.055 Vezane vloge – kratkoročne 7.056 6.689 5.955 6.980 7.417 7.056 6.905 6.827 7.140 7.148 7.712 7.626 7.652 7.696 Vezane vloge – dolgoročne 13.780 11.569 9.267 13.755 13.763 13.780 13.863 13.829 13.775 13.424 13.787 13.189 13.203 13.159 Kratkoročne vloge na odpoklic 68 235 464 74 119 68 81 120 158 174 192 205 249 274 Vloge v tuji valuti skupaj 552 487 510 571 576 552 538 554 549 520 548 536 520 541 Čez noč 372 324 354 388 399 372 372 383 363 361 354 340 342 362 Vezane vloge – kratkoročne 123 91 84 126 119 123 109 114 128 103 103 113 97 95 Vezane vloge – dolgoročne 56 72 72 56 57 56 56 56 57 55 91 82 81 84 Kratkoročne vloge na odpoklic 1 0 0 1 1 1 1 1 1 1 0 1 0 0 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,20 0,11 0,07 0,17 0,17 0,17 0,14 0,13 0,13 0,13 0,12 0,11 0,10 0,10 Vezane vloge do 1 leta 2,31 1,86 0,98 2,28 2,28 2,24 2,28 2,18 2,10 2,01 2,01 1,97 1,89 1,78 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 5,48 5,40 5,06 5,53 6,00 5,31 5,46 6,40 5,03 5,49 5,39 5,30 5,34 5,31 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 5,32 3,86 4,41 6,51 5,48 5,57 3,75 3,76 3,70 3,48 5,68 ,, 3,03 2,66 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 0,88 0,54 0,16 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,50 0,50 0,50 0,50 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 0,570 0,221 0,210 0,208 0,192 0,186 0,204 0,223 0,206 0,209 0,201 0,210 0,221 0,226 6-mesečni 0,830 0,336 0,309 0,412 0,360 0,323 0,343 0,362 0,329 0,324 0,299 0,321 0,336 0,342 LIBOR za CHF 3-mesečni 0,066 0,021 0,013 0,037 0,031 0,015 0,018 0,024 0,022 0,020 0,018 0,018 0,020 0,018 6-mesečni 0,146 0,080 0,066 0,113 0,120 0,073 0,080 0,080 0,090 0,080 0,080 0,080 0,080 0,080 Viri podatkov: BS, EUROSTAT. 2013 2014 2015 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 231 232 233 233 239 239 245 209 227 228 229 230 230 237 246 263 265 282 4.995 4.965 4.881 6.563 6.448 6.437 6.476 6.154 6.262 6.296 6.459 6.512 6.581 6.936 7.010 7.240 7.443 7.502 604 610 570 581 585 585 584 582 577 582 594 596 606 611 618 685 654 631 9.052 9.031 8.996 8.917 8.879 8.849 8.853 8.850 8.835 8.810 8.808 8.814 8.813 8.807 8.791 8.762 8.842 8.802 18.501 18.102 17.918 14.902 14.691 14.599 14.544 14.531 14.429 14.039 13.867 13.764 13.586 12.603 12.511 11.730 11.806 11.728 1.978 1.962 1.966 1.763 1.993 1.968 1.962 1.945 1.929 1.921 1.881 1.858 1.873 1.665 1.654 1.485 1.463 1.455 5.311 5.198 4.752 5.020 5.014 5.294 4.818 5.012 4.863 3.896 4.347 4.108 3.732 4.037 3.915 3.684 3.657 3.696 33.705 33.198 32.569 29.620 29.594 29.706 29.154 29.298 29.017 27.756 28.005 27.645 27220 26425 26191 25155 25210 25176 1.177 1.152 1.144 1.097 1.090 1.075 1.046 1.036 1.025 1.019 1.010 1.011 994 986 973 950 1.059 1.006 5.554 5.513 5.366 7.026 6.921 6.944 7.028 6.731 6.845 6.763 6.933 6.987 6.968 7.240 7.326 7.469 7.581 7.618 30.194 30.091 29.645 27.051 27.255 27.501 27.034 27.187 27.067 26.577 27.060 26.869 26.318 26.492 26.309 25.843 25.930 25.801 8.812 8.861 8.729 8.558 8.779 9.066 8.979 9.278 9.390 9.582 10.236 10.138 9.870 10.329 10.398 10.157 10.731 10.947 8.260 8.222 8.110 6.689 6.730 6.888 6.893 7.215 7.088 6.768 6.876 6.928 6.720 6.477 6.250 5.955 5.708 5.608 12.843 12.688 12.495 11.569 11.422 11.264 10.852 10.389 10.252 9.875 9.585 9.368 9.265 9.172 9.155 9.267 9.078 8.841 279 320 311 235 324 283 310 305 337 352 363 435 463 514 506 464 413 405 521 506 511 487 493 488 490 496 496 508 510 516 538 528 535 510 566 604 333 324 334 324 328 324 333 335 336 350 345 354 354 348 353 354 401 447 109 104 98 91 93 93 90 94 92 90 96 92 115 110 110 84 86 77 79 78 79 72 72 71 67 67 68 68 69 70 69 70 72 72 79 80 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,10 0,10 0,09 0,09 0,09 0,08 0,08 0,08 0,08 0,08 0,07 0,07 0,07 0,07 0,06 0,06 0,05 0,05 1,65 1,56 1,48 1,46 1,36 1,22 1,15 1,07 1,04 1,00 0,93 0,89 0,85 0,81 0,74 0,66 0,58 0,51 5,11 5,49 5,17 5,36 5,38 5,42 5,26 5,58 5,23 4,84 5,2 5,01 5,09 4,65 4,72 4,38 4,17 4,67 3,37 3,73 4,71 4,59 6,58 3,96 4,21 6,63 5,51 1,53 5,05 2,82 ,, 4,66 3,07 4,50 3,89 2,48 0,50 0,50 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,15 0,15 0,15 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,223 0,226 0,223 0,275 0,292 0,288 0,305 0,330 0,325 0,241 0,205 0,192 0,097 0,083 0,081 0,081 0,063 0,048 0,340 0,342 0,327 0,373 0,396 0,387 0,407 0,430 0,417 0,333 0,305 0,292 0,200 0,184 0,182 0,176 0,152 0,126 0,020 0,020 0,020 0,020 0,022 0,018 0,021 0,017 0,016 0,012 0,013 0,020 0,008 0,008 0,006 -0,020 -0,466 -0,889 0,080 0,080 0,072 0,075 0,083 0,081 0,078 0,075 0,068 0,069 0,072 0,073 0,059 0,057 0,053 0,023 -0,403 -0,773 Javne finance 2012 2013 2014 2012 2013 2014 2013 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 2 3 4 5 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS – IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 14.999,1 14.728,2 15.492,0 4.091,3 3.419,9 3.495,0 3.733,1 4.080,2 3.634,1 3.905,1 3.686,5 4.266,2 1.143,6 1.093,2 1.187,0 1.133,7 Tekoči prihodki 14.030,6 13.637,4 14.377,0 3.766,5 3.184,6 3.293,1 3.510,9 3.648,8 3.409,9 3.695,2 3.501,4 3.770,4 1.072,7 981,5 1.107,7 1.060,8 Davčni prihodki 13.118,3 12.648,4 13.191,6 3.461,2 2.946,8 3.107,4 3.188,1 3.406,0 3.147,0 3.317,0 3.237,5 3.490,1 955,1 915,2 1.046,5 997,0 Davki na dohodek in dobiček 2.656,6 2.137,4 2.385,9 793,0 577,1 510,9 442,5 606,9 595,6 686,3 466,3 637,7 194,1 183,1 70,9 163,5 Prispevki za socialno varnost 5.244,1 5.127,2 5.272,5 1.262,4 1.264,9 1.283,4 1.261,3 1.317,6 1.303,9 1.302,5 1.300,7 1.365,3 418,9 421,4 432,4 426,3 Davki na plačilno listo in delovno silo 25,6 23,4 20,2 6,1 5,5 6,1 5,5 6,3 4,8 5,3 4,7 5,4 1,8 1,8 2,1 2,0 Davki na premoženje 233,9 254,1 244,2 63,1 24,2 67,8 91,3 70,8 19,2 29,3 100,3 95,4 9,0 9,0 17,3 30,4 Domači davki na blago in storitve 4.876,1 5.027,4 5.191,2 1.303,4 1.039,2 1.224,7 1.357,0 1.406,5 1.170,9 1.300,1 1.350,5 1.369,6 319,3 281,6 521,1 375,5 Davki na medn. trgov. in transaksije 82,5 77,5 77,7 20,5 19,4 22,9 18,2 17,0 19,1 19,0 18,5 21,1 6,3 7,9 8,3 7,6 Drugi davki -0,6 1,3 -0,2 12,6 16,5 -8,4 12,4 -19,2 33,5 -25,7 -3,5 -4,5 5,7 10,5 -5,7 -8,2 Nedavčni prihodki 912,3 989,0 1.185,4 305,3 237,8 185,7 322,8 242,7 262,9 378,2 264,0 280,3 117,5 66,2 61,2 63,9 Kapitalski prihodki 62,5 67,1 51,4 29,5 10,7 13,1 12,8 30,4 11,6 10,5 13,1 16,2 3,5 3,1 4,1 4,6 Prejete donacije 9,2 32,7 18,9 4,5 12,9 2,7 14,7 2,4 1,3 11,0 4,3 2,2 12,4 0,3 0,9 0,3 Transferni prihodki 51,7 52,7 4,5 1,1 0,5 0,4 50,9 0,9 1,4 0,4 0,5 2,3 0,0 0,1 0,0 0,0 Prejeta sredstva iz EU 845,1 938,4 1.040,3 289,7 211,2 185,6 143,8 397,7 209,9 188,0 167,2 475,2 55,1 108,2 74,1 67,9 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 16.125,7 16.286,4 16.751,2 4.105,7 4.137,4 4.011,6 3.846,2 4.291,2 4.290,2 3.957,1 4.009,3 4.494,6 1.348,6 1.327,9 1.452,2 1.260,2 Tekoči odhodki 6.813,5 6.838,4 7.042,1 1.596,6 1.842,8 1.819,0 1.496,7 1.679,8 1.923,6 1.692,4 1.581,3 1.844,8 568,6 609,9 727,3 519,2 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.727,7 3.616,7 3.610,4 884,7 908,5 936,6 871,2 900,4 919,5 908,4 883,3 899,2 269,0 312,4 294,5 280,7 Izdatki za blago in storitve 2.373,0 2.238,9 2.232,3 633,1 559,1 565,9 526,7 587,2 531,7 538,8 546,9 614,8 155,4 206,6 197,5 194,0 Plačila obresti 647,9 840,1 1.097,4 55,3 319,1 295,2 77,8 148,0 451,8 221,9 131,0 292,6 101,8 83,9 227,9 38,8 Sredstva, izločena v rezerve 64,9 142,6 102,1 23,4 56,2 21,3 20,8 44,2 20,5 23,3 20,1 38,2 42,4 7,0 7,3 5,7 Tekoči transferi 7.687,0 7.671,3 7.591,9 1.947,8 1.948,5 1.893,7 1.922,4 1.906,6 1.984,3 1.848,4 1.883,4 1.875,8 639,8 625,7 637,4 633,4 Subvencije 502,7 519,5 467,4 160,5 190,5 111,9 77,5 139,6 205,5 80,3 71,3 110,2 60,0 36,3 33,2 44,7 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.384,2 6.343,1 6.335,0 1.549,7 1.576,7 1.585,9 1.626,0 1.554,5 1.561,9 1.600,0 1.621,1 1.552,1 521,5 529,0 534,5 525,4 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 741,0 734,2 714,3 216,8 158,1 185,2 185,7 205,3 204,5 147,7 173,2 188,8 41,6 58,5 67,2 57,7 Tekoči transferi v tujino 59,0 74,4 75,2 20,8 23,3 10,7 33,2 7,2 12,3 20,4 17,8 24,7 16,8 1,9 2,6 5,6 Investicijski odhodki 915,0 1.031,8 1.444,4 347,2 141,6 146,3 259,7 484,2 188,1 269,8 414,6 572,0 50,8 41,4 38,1 50,6 Investicijski transferi 319,9 319,5 270,0 154,3 42,5 52,0 69,3 155,6 31,5 50,7 67,9 119,8 11,9 17,9 16,1 23,3 Plačila sredstev v proračun EU 390,3 425,5 402,9 59,9 161,8 100,5 98,0 65,0 162,7 95,9 62,2 82,1 77,5 33,0 33,2 33,7 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -1.126,6 -1.558,2 -1.259,2 -14,4 -717,5 -516,6 -113,1 -211,0 -656,1 -52,0 -322,8 -228,3 -204,9 -234,6 -265,2 -126,5 Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. * Podatki o prihodkih za mesec november 2012 vključujejo popravke v evidencah DURS za obdobje januar – oktober 2012, ki so bili posledica odprave tehničnih napak v novem informacijskem sistemu DURS. 2013 2014 2015 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 1.174,3 1.290,1 1.204,9 1.238,2 1.275,2 1.201,0 1.604,1 1.231,9 1.196,6 1.205,6 1.286,1 1.337,4 1.281,7 1.175,8 1.166,8 1.343,9 1.382,2 1.317,0 1.567,1 1.311,6 1.124,5 1.225,5 1.159,5 1.125,9 1.210,9 1.144,3 1.293,5 1.199,3 1.140,1 1.070,6 1.185,4 1.279,3 1.230,5 1.130,0 1.147,2 1.224,2 1.260,4 1.185,2 1.324,8 1.275,8 1.063,9 1.061,0 1.063,1 1.064,0 1.142,4 1.067,1 1.196,5 1.135,8 994,4 1.016,8 1.116,3 1.072,3 1.128,4 1.029,8 1.058,3 1.149,4 1.157,6 1.117,5 1.215,0 1.221,6 276,6 62,6 188,7 191,2 187,8 190,0 229,1 207,0 199,3 189,3 241,3 185,7 259,4 75,3 191,5 199,5 197,0 204,1 236,6 207,6 424,7 423,0 419,4 418,9 420,1 427,8 469,7 430,5 445,0 428,5 435,7 432,5 434,2 436,8 432,9 431,1 438,2 439,1 488,0 454,6 2,0 2,2 1,6 1,6 1,9 2,0 2,5 1,7 1,4 1,6 1,8 1,7 1,8 1,9 1,4 1,5 1,6 1,6 2,1 1,6 20,1 32,1 29,3 29,8 19,9 35,7 15,3 6,8 6,6 5,9 11,9 6,0 11,4 23,6 37,5 39,2 27,6 40,4 27,4 11,1 328,1 527,3 408,0 421,6 512,7 408,8 485,0 478,9 329,6 362,4 444,9 439,2 416,0 489,1 383,2 478,2 485,4 421,5 462,7 504,8 7,0 6,6 6,3 5,3 5,8 6,1 5,1 5,0 7,2 6,9 6,6 5,7 6,7 6,2 5,9 6,3 6,9 6,7 7,6 5,9 5,5 7,2 9,7 -4,5 -5,8 -3,2 -10,2 6,0 5,3 22,2 -25,9 1,4 -1,2 -3,0 5,9 -6,4 0,9 4,1 -9,4 36,0 60,6 164,5 96,4 61,9 68,5 77,2 97,0 63,5 145,7 53,8 69,1 207,0 102,2 100,3 88,9 74,8 102,8 67,7 109,8 54,2 4,4 5,8 2,7 4,4 4,7 5,5 20,2 3,8 4,4 3,4 3,0 3,5 4,0 4,7 3,9 4,4 4,1 4,0 8,1 3,3 1,4 10,4 0,2 4,0 0,3 0,5 1,6 0,6 0,1 0,6 1,0 0,5 9,5 0,3 0,2 3,8 0,8 1,1 0,3 0,4 0,3 0,3 0,4 50,2 0,3 0,5 0,2 0,7 0,1 0,6 0,1 0,2 0,2 0,1 0,2 0,1 1,3 0,4 0,5 0,1 43,6 48,0 42,0 53,8 59,0 50,2 288,5 27,4 52,0 130,5 96,6 53,8 37,5 40,6 15,3 111,3 115,6 126,3 233,3 32,0 1.299,3 1.373,0 1.179,8 1.293,4 1.332,4 1.367,6 1.591,3 1.439,9 1.474,7 1.375,6 1.335,2 1.326,2 1.295,8 1.411,8 1.279,4 1.318,2 1.500,5 1.389,9 1.604,2 1.422,4 572,5 503,8 460,8 532,1 532,6 565,1 582,1 624,9 672,0 626,6 622,5 536,0 533,9 516,5 524,0 540,7 686,6 568,3 589,9 637,5 361,5 295,0 290,5 285,7 285,1 295,5 319,8 299,6 345,1 274,9 287,5 290,5 330,4 299,5 294,0 289,8 294,6 293,1 311,5 316,3 174,3 198,3 161,0 167,4 173,1 183,1 231,1 176,4 184,2 171,1 183,3 165,5 190,0 207,9 169,9 169,1 179,6 182,4 252,8 153,8 28,5 3,9 1,7 72,2 66,8 78,8 2,3 141,9 135,9 173,9 143,0 73,3 5,7 3,4 53,2 74,4 204,6 84,5 3,6 142,8 8,3 6,5 7,6 6,8 7,6 7,7 28,9 7,0 6,8 6,7 8,8 6,8 7,7 5,8 6,9 7,4 7,8 8,3 22,0 24,7 622,9 731,8 582,5 608,2 617,1 628,6 660,9 697,0 652,4 634,9 590,1 644,3 614,0 717,7 580,1 585,6 599,7 618,5 657,7 676,2 34,1 28,4 21,2 27,9 34,4 48,5 56,6 119,7 65,7 20,2 31,9 33,2 15,1 31,0 18,1 22,2 23,9 43,8 42,5 78,3 526,0 610,4 503,5 512,1 516,7 513,9 523,9 514,9 524,3 522,8 531,0 543,8 525,1 613,3 502,8 505,0 513,3 517,6 521,2 515,9 60,3 67,1 53,7 64,8 63,2 63,3 78,8 56,5 57,4 90,7 25,1 55,8 66,8 59,3 56,7 57,1 59,2 54,3 75,3 75,7 2,5 25,8 4,0 3,4 2,7 2,9 1,6 6,0 5,0 1,3 2,0 11,4 7,0 14,0 2,4 1,3 3,3 2,7 18,7 6,3 57,5 80,9 83,2 95,5 122,6 125,2 236,4 68,6 59,1 60,4 75,0 92,5 102,3 129,7 131,4 153,4 151,2 141,8 279,0 64,0 12,7 23,0 21,3 25,1 41,5 29,6 84,5 1,7 9,4 20,4 14,8 20,3 15,6 22,6 22,8 22,4 44,3 31,0 44,5 10,3 33,6 33,5 32,0 32,5 18,6 19,1 27,3 47,7 81,7 33,3 32,7 33,1 30,0 25,2 21,0 16,0 18,7 30,3 33,1 34,3 -125,0 -82,9 25,0 -55,2 -57,2 -166,6 12,8 -208,0 -278,0 -170,0 -49,1 11,2 -14,1 -236,0 -112,6 25,7 -118,4 -72,8 -37,1 -110,7 Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu AJPES – Agencija za javnopravne evidence in storitve, BDP – bruto domači proizvod, BS – Banka Slovenije, DDV – davek na dodano vrednost, ECB – European Central Bank, EIA – Energy Information Administration, EK – Evropska Komisija, EMU – European Monetary Union, ESI – Economic Sentiment Indicator, ESR–2010 – Evropski sistem računov 2010, EU – Evropska unija, EUR – evro, EUROSTAT – Statistical Office of the European Union, HICP – Harmonized Index of Consumer Prices, ICŽP – indeks cen življenjskih potrebščin, IKT – informacijsko-komunikacijska tehnologija, MF – Ministrstvo za finance, NEER – Nominal Effective Exchange Rate, NFI – nedenarne finančne institucije, OECD – Organisation for Economic Co­operation and Development, OI – osnovna inflacija, PMI – Purchasing Managers Index, REER – Real Effective Exchange Rate, RS – Republika Slovenija, SKD – Standardna klasifikacija dejavnosti, SMTK – Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, SRDAP – Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS – Statistični urad RS, UL – Uradni list, UMAR – Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD – ameriški dolar, ZPIZ – Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ZRSZ – Zavod RS za zaposlovanje, ZZZS – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A – Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B – Rudarstvo, C – Predelovalne dejavnosti, 10 – Prz. živil, 11 – Prz. pijač, 12 – Prz. tobačnih izdelkov, 13 – Prz. tekstilij, 14 – Prz. oblačil, 15 – Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 – Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 – Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 – Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 – Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 – Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 – Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 – Prz. kovin, 25 – Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 – Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 – Prz. električnih naprav, 28 – Prz. dr. strojev in naprav, 29 – Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 – Prz. pohištva, 32 – Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 – Popravila in montaža strojev in naprav, D – Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E – Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F – Gradbeništvo, G -Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H – Promet in skladiščenje, I – Gostinstvo, J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K – Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L – Poslovanje z nepremičninami, M – Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N – Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O – Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P – Izobraževanje, Q – Zdravstvo in socialno varstvo, R – Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S – Druge storitvene dejavnosti, T – Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U – Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles. Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike. marec 2015, št. 3, let. XXI