Obseg: Razširjenje delokroga Slovenske kmetijske družbe v Ljubljani. — Kako je ravnati z gnojem in z gnojnico? — Sadni divjaki. — Naredbe Narodne vlade SHS v Ljubljani. — Uradne vesti Slovenske kmetijske družbe. — Inserati. — Tržno poročilo. — Družbene vesti. Razširjenje delokroga Slovenske kmetijske družbe v Ljubljani. Kakor je bilo v zadnji številki ...Kmetovalca" objavljeno, je bivša c. kr. kmet. družba kranjska izpre-menila svoj naslov v »Slovensko kmetijsko družbo" in istočasno tudi razširila svoj delokrog čez celo slovensko ozemlje Jugoslavije; torej tudi čez slovenske okraje Štajerske, Koroške, Primorske in ogrskega Medjimurja. Vsi izvenkranjski kmetovalci, ki so bili včlanjeni v c. kr. kmetijski družbi štajerski, kmetijski družbi koroški, goriški, tržaški, Gospodarski zadrugi v Podgradu v Istri in v drugih sličnih kmetijskih družbah, smejo torej pristopiti k Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani, ki jih bo odslej ravnotako upoštevala kakor svoje kranjske ude. Vse podružnice takih kmetijskih družb zamorejo korporativno pristopiti naši družbi in bodo imele iste pravice kakor kranjske. Oziralo se bo nanje ob dodelitvi semenskega žita, modre galice, žvepla in drugih kmetijskih potrebščin, ter je kmetijska družba že na tem, da se zagotovi zaenkrat potrebno modro galico za ves ta okoliš. Razmerje med novimi podružnicami in udi iz-venkranjskih kmet. družb se bode pozneje uredilo dogovorno z zastopniki teh kmetovalcev. Pravila slovenske kmetijske družbe ostanejo zaenkrat prejšnja, kakor jih je imela c. kr. kmetijska družba kranjska. Pri prvem občnem zboru pa se bodo ista izpremenila času primerno. Ker so Goriška, Trst in Istra zasedena po Italijanih in je ves železniški in poštni promet v te kraje sedaj ustavljen, ne bo zaenkrat možno pobrigati se za kmetovalce teh pokrajin, kakor bi bilo potreba, pač se to zgodi takoj, ko pridejo tudi te pokrajine v območje Narodne vlade SHS v Ljubljani. Uradno glasilo »Kmetovalec" se bo novim udom začel dopošiljati z novim letom 191^7ko bomo imeli na razpolago izkaze vseh teh udov. , Opozarja se posebno izvenkranjske ude, da se »Kmetovalec" pošilja le tistim udom, ki so plačali udnino 6 K za celo leto. Kdor do druge številke ni poravnal tega zneska, se mu list kratkomalo ustavi in tak preneha biti samoobsebi ud družbe. Podružnicam kranjskim se zaenkrat ustavi vsak prispevek od vplačane udnine, dokler se gmotne razmere pri izhajanju lista ne izpremene, kajti sedaj stane samo papir in tisek tega lista že čez 6 K. Torej družba ne more od pičlo odmerjene udnine odstopiti še kakega zneska podružnicam. Tudi glede tega bo prihodnji občni zbor določil primeren način, kako naj se podružnicam, ki so potrebne podpor, priskoči na pomoč. Kako je ravnati z gnojem in z gnojnico? Ker je pomanjkanje umetnih gnojil, posebno du-šičnatih, v zadnjih letih vedno večje.in brez zadostne množine dušika v zemlji nemogoč popolen'razvoj naših poljedeljskih rastlin, zato je prvi pogoj uspešnega kmetijstva, da ohranimo to redilno snov vsaj v gnoju in gnojnici, ki sta nam sedaj edina še na razpolago. V normalni dobi je pri dobri hranitvi obsegal gnoj goveje živine povprečjo 05 °/0, gnojnica pa 0 3°/o dušika. Nezadostna in malo beljakovin obsegajoča sedanja krma je povzročila, da se je tudi množina dušika v navedenih gnojilih primerno znižala. Ker se sveži TOVALEC. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo Slovenske kmetijske družbe. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 6 K na leto. Posamezna številka stane 40 h. Udje Slovenske kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaraiunjajo po nastopnih cenah« Inserat na vsi strani 240 K, na «/, strani 160 K, na «/3 strani 80 K, na i/e strani 40 K in na «/u strani 20 K. Družabnikom 10% popusta. Vsaka vrsta v .Malih naznanilih" stane 90 h. Urejuje inž. Rado Lah, založba Slovenske kmetijske družbe. Tisk J. Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. St. 22. V Ljubici, 30. novembra 1918. Letnik aaa V. gnoj ne more takoj uporabiti za gnojenje, zato je glavno, da ga na gnojišču dobro spravimo, tako Ma nam po-nepotrebnem zaradi razkroja organskih snovi, ne uhajajo v nemar rastlinam potrebne hranilne snovi. Direktni solnčni žarki zamore gnoju koristne bakterije, katere pretvarjajo gnojilne snovi v kemične spojine, ki so koreninam, zaradi večje raztopljivosti, lažje pristopne. Zato je gnojišče napraviti na senčni, najbolje severni strani hleva, kjer naj bo obenem tudi zavarovano pred osuševalnimi vplivi vetrov. Izkidani gnoj je na gnojišču enakomerno razgrniti, poravnati in stlačiti. Skrbeti je nadalje, da je v njem pogrebna vlaga, ki pospešuje gnitje, obenem pa omejuje pristop zraka in s tem razvoj gnoju le na gnojišču škodljivih bakterij. V to svrho je gnojišče od časa do časa škropiti z vodo in ne s scalnico, kakor splošno opažAmo pri naših kmetovalcih, kajti v tem slučaju se pospešuje razvoj škodljivih bakterij in stem razkroj organskih snovi. Pri tem se izločuje prosti dušik in tak v spojini amoniaka, smrdečega plina, ki se izgublja v zrak. Omenjene bakterije, kot pač vsako živo telo, dihajo in izločujejo plin ogljikov dvokis in vodo. Ker se te dve spojini tvorita iz organskih snovi (ogljikovih hy-dratov), nahajajočih se v gnoju, zato ni čuda, če pri nepravilnem ravnanju z gnojem ostane po 100 dneh le polovica tega, dočim pri pravilnem in rednem oskrbovanju izpuhteva le desetina tvarine. Iz gnojišča, ki ni pokrito s prstjo in je postavljeno pod milim nebom, izpira dež hranilne snovi, zato se toplo priporoča, da ga postavimo po možnosti pod streho, ker se drugače, posebno pri daljšem deževju, lehko zgodi, da namesto izbornega gnoja ostane le bora slama. Glavno je torej, da po možnosti preprečimo pristop zraka v gnoj. Zato ga je dobro stlačiti in med plasti raztrositi tanke vrste prsti. Gnojišče, nahajajoče se pod milim nebom, je pokriti s prstjo, da se s tem prepreči izpiranje hranilnih snovi potom deževnice. Iz gnojišča kakortudi iz hleva j>e izpeljati žleb v gnojnično jamo, v katero se steka scalnica. Dno in stene gnojnične jame naj bodo cementirane ali pa izdelane iz debele nepropustne ilovnate plasti. Jamo je imeti seveda vedno dobro pokrito. Kjer bi se zaradi pomanjkanja delovnih moči ne mogle zaenkrat izvesti navedene naprave za gnojnico, naj se ta vsaj vsrkava pomoči gozdne stelje, prsti ali pa šote. Te snovi nasipemo v hlevne žlebe. Kakorhitro je stelja zadostno napojena in ne more vsrkavati scalnice, jo je izpeljati na gnojišče in nadomestiti z drugo. Ne zadostuje pa samo, da gnojišče in gnojnico opravimo na naznačeni način, temveč skrbeti je, da spravimo ta gnojila, brez izgube na redilnih snoveh, v zemljo. Zato razvozimo v jeseni ali pa mirni zimi pri oblačnem vremenu gnoj na polje, kjer ga enakomerno raztrosimo in takoj zaorjemo.20—25cm globoko. V slučaju plitvejšega zaoranja, bi imel zrak popolen pristop in razvili bi se naznačeni bakterijeni pohodi. Glede gnojenja z gnojnico je pripomniti, da se to lehko vrši> k ozimnemu kakortudi jaremu žitu, ne le spomladi, temveč tudi jeseni in mirni zimi. Izvzete pa so seveda peščene zemlje, kajti na teh je škropiti gnojnico le spomladi, ker se drugače črez zimo izpere dušik v nižje koreninam nepristopne zemeljske plasti. Nadalje je skrbeti, da se poškropljeno polje takoj orje, in s tem prepreči izgubo dušika. Torej le dobro ravnanje z gnojem in gnojnico nam more zagotoviti dobičkanos.nost kmetijstva. Inž. A. Tavčar. Sadni divjaki: (M. Humek.) (Konec.) Dalje moramo upoštevati, da kalivost sadnega semena ni tako zanesljiva nego pri raznih kmetijskih semenih. Že samonasebi marsikatero sadno seme ni kalivo, dasi je na videz popolnoma razvito (n. pr. ko-ščice navadnih češpelj). Drugo je zopet le deloma kalivo. Večina sadnih semen kalivost kmalu izgubi, zlasti ako se preveč posuše ali pa predolgo hranijo morebiti celo na neprimernem prostoru. Vobče seme najbolj ohrani kalivost, ako pride v zemljo kmalu potem, ko dozori. Kjer pa to ni mogoče, posušimo seme na zraku samo toliko, da se ne kvari, potem ga shranimo na suhem, hladnem prostoru. Čim več ga je skupaj, tembolj ohrani kalivost. Majhne množine, shranjene na gorkem, se pa tako presuše, da navadno niso več kalive. Posebno občutljivo v tem oziru je vse seme koščičastega in lupinastega sadja. Tako seme ostane zdravo in kalivo, ako ga takoj vsejemo, ko dozori. Vse sadno seme je tudi težko kalivo, kar zopet močno ovira vzgojo divjakov. Vsa semena naših kmetijskih rastlin skale v nekaj dneh, najkesneje v par tednih. Sadne pečke, koščice itd. pa leže v zemlji včasih celo leto, preden izkale. Na vsak način pa morajo biti čez zimo v zemlji, ako hočemo da izkale zgodaj spomladi, ali bi jih morali pa po vrtnarsko siliti h kaljenju z veliko gorkoto na gnojnih gredah, kar pa za naš namen vobče nima posebne praktične vrednosti. Končno imajo vsa sadna semena to slabost, da so velika slaščica za glodavce, kakor pač vsa semena z oljnatim jedrom. To je zopet huda ovira, ki jo moramo upoštevati, kadar izbiramo prostor za sejalnico. Tudi kuram sadne pečke jako teknejo; ako večkrat zaidejo v sejalnico, kmalu in temeljito opravijo svoj posel. Oglejmo si sedaj še zahteve glede podnebja in zemlje. Kar se tiče prvega, moramo povdarjati, da kaže gojiti divjake le v toplejših krajih. Kjer traja zima predolgo in na jesen zopet kmalu nastopi mraz, je doba za raztlinsko rast kratka, in se mlade rastline ne utegnejo dovolj razviti takoj prvo leto. Glede lege ne trdimo sicer, da bi bile te rastline bolj občutljive in izbirčne nego druge kulturne rastline naših krajev. Vendar pa imajo rade odprto solnčno in kolikor mogoče zračno lego. V senci ali v kakem zaprtem kraju sicer izkale, potem pa počasi shirajo, ali pa samo životarijo, ne da bi se že prvo leto primerno razvile. Prav suhe lege tudi niso prida za sadno sejalnico. Glede zemlje je pa mlada sadna rastlina tako izbirčna, kakor najžlahtnejša povrtnina. Samo v globoki, srednje lahki, močno pregnojeni, rodovitni, humozni, ravno prav vlažni vrtni zemlji se razvijajo tako, da zrasejo že prvo leto sposobni za požlahtnjevanje. Težka zemlja je premrzla, lahka ter plitva puhlica pa presuha za take nežne in občutljive rastline. Svežega gnoja tudi ne marajo. Najboljša je dobra vrtna prst, ki je bila več let zapored močno gnojena in kjer je rasla zelenjad. Ako ni dovolj gnojna, jo izboljšamo z dobro predelanim kompostom ali s starim predelanim gnojem. Vsakoletne izkušnje nam kažejo, da so mlade sadne rastline sila muhaste. Kako leto sicer dobro izkale in izpočetka lepo kažejo: Toda pozneje poleti jamejo brez vidnega vzroka medleti in se nikamor ne ganejo več. Že poleti ali prav zgodaj na jesen jim odpade listje in tu imamo 20—30 cm visoke kot žveplenke debele starikave rastlitiiče, ki niso za nikako rabo. Največkrat je kriva takih neuspehov kaka bolezen (škrlup), ali slaba zemlja, neprikladno vreme in pomanjkljiva postrežba. Kadar se pa setev dobro spo-nese, zrasejo zlasti jabolčni divjaki takoj prvo leto do meter visoko in pri tleh za mezinec debeli. V naših razmerah bi kazalo izbrati za sadno se-jalnico kak košček zelenjadnega vrta, zelnika ali prav dobre zagnojene njive — sploh prostor z najboljšo zemljo, kjer še ni raslo sadno drevje. Kdor bi sejal na jesen, naj svet pripravi čimpreje pred setvijo. Za spomladno setev je pa takisto, treba zemljo globoko prekopati (preštihati) in pognojiti že v jeseni, ker tako prekopano in neporavnano zemljo zima bistveno izboljša. Jako napačno bi bilo, ko bi prekopano zemljo poravnali že v jeseni. Prav tako bi bilo narobe, ako bi svet pregloboko prekopavali in plasti obračali, da bi prišla na vrh spodnja mrtva zemlja. Jesenska setev je odločno najboljša, ker je naravna. Ves november je za to delo ugoden, ako je zemlja le toliko suha, da se ne prijemlje orodja. Ker pa vsled miši nikakor ne kaže, da bi sejali že v jeseni, moramo na jesen ali pozimi seme vložiti v zemljo v kak zaboj in ga postaviti čez zimo na piano ali zakopati v zemljo. Zgodaj spomladi — najkesneje do konci marca — sejemo potem seme z zemljo vred na pripravljen prostor. Posoda, kamor vložimo seme, mora biti tako zaprta, da ne morejo Vanjo miši, vendar pa mora imeti prost dostop in odtok deževnica.. Na dno posode denemo najprej za prst na debelo zemlje, po njej potresemo seme, zrno do zrna (ne na debelo!), na to zopet za prst zemlje itd. do vrha. Bolje je vzeti plitvo pa široko posodo, nego ozko in globoko. V kleti ni varno imeti čez zimo , tako napolnjene posode, ker je pregorko. Seme rado plesni in se lehko popolnoma pokvari. Sadne pečke sejemo prilično tako kakor zelenjad, in sicer v vrste po kakih 25 cm narazen ali pa kar navprek. Setev v vrste je pripravnejša, ker se lažje obdeluje. Kjer je veliko miši, je setev v vrste neugodna, ker v vrstah posejano seme miši še lažje najdejo in še bolj uničijo. Za sejalnico pripravljen prostor pred setvijo z grabljami poravnamo in razdelimo na gredice po 1 m 20 cm široke. Med gredicami prehodimo steze kakor na zelenjadnem vrtu. Na vsaki gredi naredimo po-dolgem po 5 jarkov po 25 cm narazen in približno 5 cm globokih. V te jarke sejemo tako, da pridejo pečke povprečno po 1 do 2 cm vsaksebi. Nakaljene koščice polagamo pa po 10 —15 cm drugo od druge. Ko je seme posejano, ga pokrijemo z drobnim kompostom. Pri spomladni setvi je dobro, da zemljo, potem ko smo seme pokrili, nekoliko pritisnemo in nazadnje gredice potrosimo za prst na debelo z drobnim pre-perelim gnojem ali kompostom. Ako prostor ni ograjen, pokrijemo setev s smrekovimi vejami; s tem jo zavarujemo, da se prehitro ne izsuši in da ne morejo blizu kokoši ali kake druge sladkosnede. Kdor seje spomladi, naj izvrši to delo, če mogoče, tako zgodaj, da pade po setvi še sneg in da morebiti zemlja še malo zmrzne. Omeniti moramo končno še en način setve, ki je primeren bolj za sadne koščice, a se tudi pri pečkah dobro obnese. Kdor bi namreč zamudil jesensko setev in bi imel seme shranjeno čez zimo na suhem prostoru, ne sme sejati spomladi Jcar suhega semena, ker bi taka setev ozelenela šele drugo spomlad, če je seme sploh še kalivo. Tako seme je treba meseca marca, ko je prostor za sejajnico že pripravljen, stratificirati, t. j. prisiliti ga moramo s pomočjo primerne topline k naglemu kalenju. V to svrho vložimo seme zrno do zrna v kako plitvo posodo med vlažno prst, šotni zdrob ali pesek, kakor je bilo že prej omenjeno, in posodo postavimo na prostor, kjer je stalna gorkota 25—30° C. Najpripravnejši vir toplote je pač gnojna greda, kamor zagrebemo posodo. Pri stanovitni toplini in ako skrbimo za zadostno vlago, skali seme v par tednih. Takoj, ko klica prodere zunanjo kožo ali raz-rine koščico in je komaj 2—3 mm dolga, moramo seme brez odloga prav previdno sejati na želo skrbno pripravljene gredice. Ko bi seme slučajno prej izkalilo, kakor moremo sejati, postavimo posodo iz gnojne grede v hladno klet, kjer se nadaljni razvoj nekoliko ustavi. Vsaka pozna .spomladna setev je bolj ali manj tvegana stvar, ker kalečim rastlinam kaj rado priman-kuje vlage, česar se pri jesenski setvi ni bati. Zato je treba pozne spomladne setve po potrebi zalivati. Tudi srež meseca aprila ali celo maja utegne včasih prizadejati veliko škodo, ker privzdigne male rastlinice, ki se potem posuše. Zato bi kazalo v slučaju, da je pričakovati hujšega mraza, grede nekaj noči primerno pokriti. Glede obdelovanja sejalnice velja vse isto, kakor za zelenjad. Ko rastlinice narede prve karakteristične lističe, jih je treba nemudoma prepuliti, da se med seboj ne duše. Ostale rastlinice naj stoje 5 do 10 cm narazen. (Na kvadratni meter pride potemtakem 50 do 100 rastlin.) Vse drugo obdelovanje obstoji v tem, da grede skozi celo leto po potrebi plevemo in previdno okopavamo, kakor zelenjad. Plitvo okopavanje je zlasti važno, kadar se naredi vsled dežja na površju zemlje trda skorja. To preprečimo in jako pospešimo rast divjakov, ako med vrstami natrosimo za dober prst na debelo drobnega predelanega gnoja ali komposta. Okopavati moramo previdno, da se rastlinice ne zvrnejo, ker potem dobimo grde krevljaste divjake. Zalivanje z gnojnico vobče ni potrebno, ako smo zemljo tako pripravili, kakor omenjeno. V bolj pustih tleh pa rast popešimo, ako maja in junija med dežjem zalijemo divjake z razredčeno gnojnico. Pozneje ne kaže več gnojiti z gnojnico, ker bi rastline utegnile preveč divjati in bi do jeseni vsled tega ne dozorele in pozimi lehko pozeble. Za presajanje v drevesnico so odločno najboljši dobro razviti ravni, okrog 80 cm visoki in 10 cm od tal najmanj kot svinčnik debeli divjaki. Kdor se natančno ravna po pričujočem navodilu, bo to tudi dosegel. Le spomladna slana, srež, prevelika suša, ogrci in bolezni na listju nam lehko prekrižajo račun. Proti tem nadlogam se skušamo zavarovati na ta način, da sejemo sadno seme le v gor-kejšem podnebju in v takih legah, kjer je redkokdaj spomladanska slana. Ogrcev se ubranimo, ako izberemo za sejalnico zemljišče, kjer navadno ni veliko tega mrčesa. Sušo preženemo z zalivanjem, bolezni na listju prpprečimo, ako škropimo divjake maja in junija z Vs— 1 °/o raztopino modre galice in apna. Najlažje vzgojimo jabolčne divjake. Veliko večjo pregl&vico nam delajo hruške, ker se težko dobi dobro seme in je še bolj neenakomerno kalivo nego jabolčno. Ravnoisto velja o koščic^h raznih koščičastih 6adnih plemen. Na prostoru, kjer smo enkrat vzgojili sadne divjake, jih ne sejmo več izlepa, ker zemljo jako izsesajo. Najbolje storimo, ako vzamemo za vsako setev drug prostor. Iz „Slov. Sadjarja". NAREDBE Narodne vlade SHS v Ljubljani. 0 zaposlovanju invalidov. 1.) Vojni invalidi imajo, če so sicer sposobni za dotično službo, prednost pri podelitvah služb v vseh javnih uradih in v vseh tistih podjetjih, zavodih, uradih (tudi občinah) in obratih, ki so pod državnim nadzorstvom, ali pa jih država podpira. Prav tako imajo tudi vojni invalidi in njih svojci prednost pri podeljevanju koncesij po državni upravi, takisto pri oddaji tobačnih zalog in tobakarn. V tem primeru daje država po potrebi tudi primeren kredit, ki ga odmeri in izplača finančna uprava ; le-ta določi tudi način in rok vrnitve dovoljenega kredita. 2.) Vrhutega so vojnim invalidom, če so za dotično službo sposobni, nekatera službena mesta izrecno pridržana, in sicer: a) Vsa mesta slug in paznikov (tudi vratarjev) v vseh javnih uradih, sodiščih, kaznilnicah, šolah, občinah, zavodih in obratih, katere država ali nadzoruje ali podpira. Nadalje so jim pridržana vsa mesta državnc-pravdniških funkcionarjev izvun sodišč pri sodnih dvorih. b) Dve tretjini vseh prostih službenih mest pisarniških uradnikov, poduradnikov in pomožnih pisarniških moči. Ta pridržek tudi velja, ako je služba samo začasna. 3.) Vsaka oblast, vsak urad, obrat in zavod, ki oddaja službe, pridržane vojnim invalidom, mora sestaviti seznamek teh pridržanih službenih mest, ga od časa do časa po potrebi dopolniti in v prepisu predložiti svojemu poverjeništvu, kakor tudi poverjeništvu za socialno skrbstvo. 4.) Kot pravoveljavna legitimacija invalidova velja listina, s katero je bil za takšnega spoznan. ' 5.) Vsak invalid je upravičen, prositi pristojno oblast za službeno mesto, ki je ali pa šele bo izpraznjeno. V tem zadnjem primeru je treba take prosilce vpisati v posebne seznamke; te mora sestavljati vsaka oblast, ki razpolaga s službenimi mesti, navedenimi pod točko 2. Prosilcu »naj se da potrdilo o izročeni prošnji s številko upravičenih prošnjikov, zaznamenovanih že pred njim. 6.) Kadar se oddaja službeno mesto, pridržano vojnim invalidom, se mora to javno razglasiti in določiti je treba primeren rok za vlaganje prošenj. To razglasilo se sme opustiti, kadar so upravičeni prosilci že predzaznamenovani in se izpraznjeno mesto podeli enemu izmed njih. 7.) Invalidi, ki so že pred svojo invalidnostjo imeli službena mesta, katera so sedaj njim pridržana, ali glede katerih imajo prednost, so upravičeni do zahtevka, da se jim ta ali enaka mesta zopet podele, če dokažejo z zdravniškim izpričevalom, da so vsaj delno že zmožni vršiti službo. . 8.) Vojni invalid, ki prosi za službo, mora priložiti svoji prošnji tudi eventualno potrebne dokaze, da ima vse pogoje* za zaprošeno službeno mesto, oziroma posvedočiti, da jih doseže v določenem roku. Dokazati mora tudi, da je državljan SHS. Glede fizičnih zmožnosti je merodajno zdravniško mnenje. 9.) Kadar je pri podelitvi služb izbirati med več invalidi, naj s§ po možnosti sprejema tisti, ki je bolj invaliden in potreben. 10.) Pridržane službe je upravičencem, ki doslej še niso služili, podeljevati le v prvi službeni stopnji. 11.) Ako se je pridržano službeno mesto oddalo nepravilno, poverjeništvo lehko podelitev razveljavi, razen če so od dne podelitve pa do časa vložitve pritožbe minili že trije meseci. 12.) Pravico prednosti vojni invalid izgubi: a) ako se ji prostovoljno odreče, b) ako je vsled kazenske obsodbe izgubil volilno pravico in pravico do javnih služb. 13.) Vsem zasebnim zavodom in obratom, zlasti bankam, denarnim za\ odom, akcijskim in delniškim družbam in zadrugam, se nujno priporoča, da trajna mesta slug, vratarjev, pisarniških in manipulacijskih uradnikov, kores-pondentov, stenografov, strojepiscev, poduradnikov, in pomožnih pisarniških moči razpisujejo v slovenskih dnevnikih in pri njih podelitvah dajo prednost vojnim invalidom. Država se bo na to ozirala pri oddaji koncesij in privolil, nadalje pri. državnih dobavah in drugih prilikah. Pri sleherni davčni napovedi imajo posamezniki, kakor tudi zasebni zavodi, obrati in podjetja navesti število invalidov, ki jih zaposlujejo. Vsi uradi se pozivljejo, da sistemizirana službena mesta, ki 'niso zasedena, v kolikor se sploh ne razpuste, nemudoma razpišejo, upoštevajoč določila te naredbe. Ta naredba dobi moč z dnem razglasitve. V Ljubljani, dne 15. novembra 1918. Naredba celokupne vlade SHS v Ljubljani o izplačilu službenih prejemkov slovenskih in tujerodnih uslužbencev v SHS za mesec december 1918. 1.) Dne 1. decembra prejmejo plače vsi slovenski uslužbenci, ki so se javili v službovanje pri Narodni vladi SHS na zasedenem ali nezasedenem ozemlju, brez ozira na to, ali so zaposleni ali ne. 2.) Izmed tujerodcev takisto prejmejo enomesečne normalne prejemke oni, ki so se javili po predpisani poti za j,trajno ali mimoidoče službovanje v SHS. Prejem teh izplačil morajo potrditi na tiskovinah, pripravljenih v to svrho, ki obsezajo pridržek prejudica za prihodnost in pravice do regresa proti Nemški Avstriji. 3.) Oni, ki se niso javili po predpisani poti ali pa so iz kateregakoli vzroka že prejeli plačilo od italijanske vlade, ne prejmejo nikakega plačila. V Ljubljani, dne 22. novembra 1918. Pogačnik s. r. predsednik. Dr. Brecelj s. r. Dr. Breje s. r. Prelat Kalan s. r. Kristan s. r. Dr. Kukovee s. r. Dr. Pestotnik s. r. Dr. Pogačnik s. r. Dr. Ravnihap s. r. Inž. Remec s. r. Dr. Tavčar s. r. Dr. Triller s. t. Dr. Verstovšek s. r. 0 odpravi nazivov. Nazivi kakor »visokorodje«, »blagorodje«, itd. so odpravljeni. V dopisih oblastev na osebe naj se rabijo samo nazivi »gospod«, »gospa«, »gospodična«. Naslovi na oblastva ali urade kakor „visoko„slavni'' itd. so odpravljeni. V Ljubljani, dne 21. novembra 1918. Pogačnik s. r. Plačevanje davščin na Slov. Štajerskem. Finančno deželno ravnateljstvo v Ljubljani je odredilo, da se davščine (direktni davki, pristojbine itd.) na Slovenskem Štajerskem nimajo več plačevati pri poštnih uradih s poštno-hranilničnimi položnicami, ampak do preklica v gotovini pri pristojnem davčnem uradu. Stranke se pozivljejo, naj svoje davščine poravnajo v redu in se pri tem točno drže pričujoče odredbe. V Ljubljani, dne 20. novembra 1918. Vodja: Dr. Rupnik s. r. Vojaške legitimacije. Vsemu civilnemu prebivalstvu se daje na znanje: Vsak vojak mora imeti pri sebi legitimacijo vojnega poveljništva, kateremu je dodeljen v službo. Vojaška oblast bo vsakogar, ki bi ga kdo od dne 24. t. m. dalje zalotil v vojaški opravi, pa brez pravilne legitimacije, aretirala in kaznovala. V Ljubljani, dne 22. novembra 1918. Rezervnim častnikom. Z demobilizacijo je postalo mnogo rezervnih častnikov začasno brezposelnih. Da se tem pomaga v prehodni dobi med vojaško službo in nastavitvijo v kakem civilnem poklicu, je sklenila Narodna vlada SHS v Ljubljani, da se ustanovi tečaj za poštne, železniške in druge uradnike, ki bo trajal približno tri mesece. Častniki, ki se jih hočejo udeležiti, dobe v tej dobi polno plačo; po dovršenem tečaju se sprejmejo v dotično državno službo. Častniki, ki ne reflektirajo na državno službo in dokažejo, da so začasno brez zaslužka, dobe odpravnino v znesku trime-mesečne plače. V Ljubljani, dne 22. novembra 1918. Narodna vlada SHS. Naredba poverjeništva za notranje zadeve in za finance, dogovorno s poverjeništvom za socialno skrbstvo. Z ozirom na sklenjeno premirje in priznano nevtralnost države SHS, dalje z ozirom na to, da se skoro spet otvori promet z Ameriko, se je vobče ustavilo izplačevanje podpor v zmislu zakona z dne 17. avgusta 1917., drž. zak. št. 376., onim rodbinam, katerih vzdrževatelji so v Ameriki. Izjemoma smejo davčni uradi izplačevati take podpore, ako je v Ameriki bivajoči vzdrževatelj oče ali mož podpirane osebe in ako je vrhutega izplačilo podpore v resnici tako nujno, da bi bila sicer podpirancu resno ogrožena prehrana, kar pa morata potrditi tako občinski kakor župni urad na bivališču upravičenčevem. Kdor bi se čutil po tem ukrepu po krivem prikrajšanega, se lehko pritoži na pristojno komisijo, ki bo morala izvesti potrebne poizvedbe in potem pritožbo predložiti. Davčni uradi naj seznamek tistih, katerim so po tej naredbi izjemoma izplačali podporo, v teku osmih dni po izplačilu dopošljejo poverjeništvu za socialno skrbstvo ter po okrajnih glavarstvih finančnemu deželnemu ravnateljstvu v Ljubljani. V Ljubljani, dne 18. novembra 1918. Predsednik Narodne vlade: Pogačnik s. r. Poverjenik za finance: Dr. KukOVeC s. r. Poverjenik za socialno skrbstvo: Kristan s. r. Naredbe poverjeništva za kmetijstvo: Uredba prometa z lesom domačega kostanja. Ukaz bivšega avstrijskega kmetijskega ministrstva z dne 13. maja 1918, o uredbi prometa z lesom domačega kostanja, razglašen v državnem zakoniku za leto 1918. pod štev. 179., se razveljavi. Odslej dalje veljajo glede sekanja domačega kostanja določbe gozdnega zakona kot poprej. V Ljubljani, dne 16. novembra 1918. 0 varovanju oreha. Ukaz bivšega avstrijskega kmetijskega ministrstva z dne 19. oktobra 1916, o varovanju oreha, razglašen v državnem zakoniku za leto 1916. pod štev. 364., se razveljavi. V Ljubljani, dne 16. novembra 1918. Razpust komisije za pogozdovanje Krasa. Komisija za pogozdovanje Krasa v političnih okrajih Postojna in Logatec, vpostavljena temeljem zakona z dne 9. marca 1885, drž. zak. štev. 12., se razpusti. Nadaljno vodstvo poslov, ki jih je imela doslej izvrševati ta komisija, se poveri do končne uredbe te zadeve gozdarskemu oddelku poverjeništva za kmetijstvo. V kolikor bi posamezne določbe imenovanega zakona in opravilnik z dne 11. maja 1886, drž. zak. št. 10., nasprotovali tej naredbi, se jih je zmiselno posluževati. V Ljubljani, dne 21. novembra 1918. 0 varstvu državnih in zakladnih gozdov. Ker dohajajo pritožbe, se ponovno razglaša: 1.) Prejšnji državni in zakladni gozdi so prešli v last Narodne vlade SHS v Ljubljani. 2.) V upravo teh gozdov se nima vtikati nihče, ako ga ni poverilo podpisano poverjeništvo. 3.) Državni in zakladni gozdi se ne razdele med kmetovalce, kakor je splošno razširjena vest, ampak ostanejo nerazdeljeni v upravi Narodne vlade SHS, ki potre- •buje velike dohodke za vladne namene; ti bi se morali drugače pokrivati z davki, ki bodo zaradi vojnih posledic itak ogromni. 4.) Če bi se razlastila veleposestva — seveda proti odkupu — ostanejo gozdi javna last narodne države SHS in se torej ne razdele; kvečjemu se bo ob potrebi kmetovalcem odprodal kak del teh gozdov. 5.) Vsako neveljavno ali neupravičeno izrabljanje državnih in zakladnih gozdov je tako kakor prej po še vedno veljavnih dosedanjih zakonih in naredbah strogo prepovedano. 6.) Vse poklicane oblasti (okrajna glavarstva, županstva, orožniki) se nujno pozivljejo, naj izvršujejo doslej veljavne zakone in naredbe v varstvo imenovanih gozdov, naj zasledujejo prestopke ter zoper krivce uvajajo predpisano postopanje. V Ljubljani, dne 18. novembra 1918. 0 varstvu loya na divjačino in o ribji lovi. Vsi dosedanji zakoni, vse naredbe in razsodbe najvišjega upravnega sodišča prejšnje avstrijske države, oziroma dežel, ostanejo v veljavi, dokler Narodna vlada SHS ne ukrene kaj drugega. Zakupi in pravice do lova na divjačino in do ribje lovi so v veljavi; zato se prebivalstvo nujno svari, naj v nobenem oziru ne poseza v dotične dejansko" obstoječe pravice. Vse poklicane oblasti (okrajna glavarstva, županstva, orožniki) se nujno pozivljejo, naj izvršujejo vse veljavne zakone, naredbe in predpise v varstvo lova na divjačino in ribje lovi, naj zasledujejo prestopke ter zoper krivce uvajajo predpisano postopanje. V Ljubljani, dne 18. novembra 1918. 0 varstvu poljščine in poljedelstva. Vsi dosedanji zakoni, vse naredbe in razsodbe najvišjega upravnega sodišča prejšnje avstrijske države, oziroma dežel, ostanejo za območje Narodne vlade SHS v veljavi, dokler ta vlada ne ukrene kaj drugega. V veljavi so zlasti vsi zakoni, ki se tičejo varstva poljščine, čuvalnih organov za deželno kulturo, lovstva in tatinskega lova, povračila škod, storjenih po lovu in divjačini, varstva poljedelstva zoper škodo po gosenicah, hroščih in drugem škodljivem mrčesu, zatiranja predenice, varstva ptičev itd. Podpisano poverjeništvo nujno pozivlje kmetovalce in vse prebivalstvo, naj se strogo ravnajo po predpisih, ki so veljavni za varstvo poljščine in poljedelstva. Vse poklicane oblasti (okrajna glavarstva, županstva, orožniki) se nujno pozivljejo, naj izvršujejo vse veljavne zakone, naredbe in predpise v varstvo poljščine in poljedelstva, naj zasledujejo prestopke ter zoper krivice uvajajo predpisano postopanje. V Ljubljani, dne 18. novembra 1918. * * ' * Oddaja plemenskih kobil zaenkrat vstavljena. Plemenskih kobil za oddajo konjerejcem ni sedaj na razpolaganje, zato naj se zanje ne priglašajo, ampak naj. čakajo pregleda in klasifikacije konj, kajti takrat bodo plemenske kobile zopet na razpolaganje ter bo priglasitev zanje posebej objavljena. # * * Skrb za vojaške konje. Ko se je bivša avstro-ogrska armada umikala, je skrb za njene konje, ki so prišli v ozemlje Narodne vlade SHS, v prvi sili prevzelo poverjeništvo za kmetijstvo. Ker pa to poverjeništvo po svoji organizaciji ne razpolaga s potrebnimi delovnimi močmi, je ta posel dne 12. novembra t. 1. izročilo poverjeništvu za narodno obrambo, dasi pomaga še nadalje, kolikor je v njegovi moči. O vseh zadevah, ki se tičejo vojaških konj, se je treba odslej obračati edinole na poverjeništvo za narodno obrambo v Ljubljani (dvorec). Skrb za plemenske konje in sploh za konjerejo ostane seveda v področju poverjeništva za kmetijstvo v Ljubljani (Slovenska kmetijska družba). V Ljubljani, dne 21. novembra 1918. * ♦ * Poziv zaradi priglasitve terjatev in povračil škode, ki bi jih bila dolžna poravnati prejšnja avstro-ogrska vojaška uprava. Ob gospodarskih pogajanjih med državami, ki so nastale iz bivše avstro-ogrske države, se morda tudi doseže sporazum glede plačila obveznosti na podstavi vojno-dajatvenega zakona prejšnje avstro-ogrske vojaške uprave. Narodna vlada SHS priglasi te terjatve za svoje območje, ne da bi obetala upravičencem ugodnega uspeha. Zaradi priglasitve teh terjatev pozivlje podpisano poverjeništvo vse posestnike-kmetovalce, naj priglase svoje terjatve, in sicer: v 1.) neplačane zakupnine ali najemščine za zemljišča ali poslopja, ki jih je vojaška uprava vzela v zakup, v najem, ali jih je neopravičeno zasedla; 2.) neizplačane kupnine za prodane kmetijske pridelke, če ima upnik v rokah kako potrdilo o zahtevani oddaji blaga vojaštvu; 3.) terjatve za škodo, storjeno po vojaščini na zemljiščih in kmetijskih stavbah s čini, ki so bili v zvezi z vojaškimi operacijami in ki jih gre povrniti po vojnodaja-tvenem zakonu. Škod, ki jih je naredila armada brez povelja pristojnih vojaških poveljništev v svojem razsulu potem, ko je bilo že sklenjeno premirje, nikakor ni priglašati, ker zanje ne bo hotel biti nitfče odgovoren. Terjatve v tem okviru naj se priglase do dne i. januarja ipip. pri Narodni vladi SHS, poverjeništvo za kmetijstvo (v poslopju Slovenske kmetijske družbe) v Ljubljani. Terjatve je treba utemeljiti s priloženimi prepisi obveznih ali pravnoveljavnih listin prejšnjih vojaških oblasti, oziroma s prepisi županskih zapisnikov o cenitvi škode (izvirnih listin ni prilagati, ker se lehko izgube, marveč jih je treba skrbno hraniti). S tem pozivom podpisano poverjeništvo ne pre-vzemlje nobenega poroštva in nobene obljube, da bi o svojem času resnično izposlovalo poplačevanje takih upravičenih terjatev; zato naj priglasilci rešitve svojih priglašenih terjatev sploh nikar ne drezajo, zakaj če se tudi doseže sporazum med vladami glede popolnega ali delnega izplačila teh terjatev, utegne to trajati vendarle zelo dolgo. V Ljubljani, dne 16. novembra 1918. * * * Prepoved živinskih sejmov. * Prepoved živinskih sejmov, odrejena po dosedanjih naredbah, je do preklica veljavna, ker drugače ni mogoče nadzirati prometa z živino, oziroma preprečiti nedopustnega premikanja klavne živine v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani. V Ljubljani, dne 23. novembra 1918. * * * Razdelitev državnih gozdov in domen. Gozdovi in domene prejšnje avstrijske države in verskega zaklada, kar jih je bilo v področju bivšega goriškega ravnateljstva gozdov in domen, ki so na ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani, so prešli v last te vlade. Za upravo teh gozdov in domen na Kranjskem, Goriškem, v Istri in južnem delu Koroške se je ustanovilo ravnateljstvo v Ljubljani kot gozdarski oddelek poverjeništva za kmetijstvo; za ravnatelja je imenovan višji gozdarski svetnik Josip R u s t i a. Temu se je obenem poverilo začasno načelništvo deželnega gozdnega nadzorstva. Uradi gozdarskega ravnateljstva in nadzorstva so začasno nastanjeni v palači Narodne vlade. V Ljubljani, dne 27. novembra 1918. * * * Priglasitev žrebcev. Na podstavi zakonitih predpisov se s tem splošno naznanja, da morajo lastniki žrebcev, ki hočejo v prihodnji spuščalni dobi spuščati svoje žrebce za plemenitev tujih kobil, priglasiti te žrebce najpozneje do dne 1. januarja 1919. pri onem okrajnem glavarstvu, v čigar okolišu je žrebčevo stališče. Žrebce je priglasiti pismeno ali ustno; obenem je treba naznaniti : d) ime, priimek in bivališče žrebčevega lastnika ; b) pleme, starost in barvo žr<%čevo, kakor tudi pasmo. Za žrebce pod štirimi leti in za mrzlokrvne (noriške) žrebce pod tremi leti se splošno n e dajo dopustila za opuščanj e. Kje in kdaj bo komisija priglašene žrebce pregledovala in zanje dajala dopustila, se razglasi ob svojem času. V Ljubljani, dne 29. novembra 1918. H* • * * Poslovalnica za krmila. Določila za promet s senom in slamo ostanejo v polnem obsegu v veljavi,- tako nasproti občinam in posestnikom, katerim se je predpisala dajatev, kakor tudi nasproti deželni poslovalnici za krmila v Ljubljani, ki ima prevzeti seno in slamo po svojih komisijonarjih. Seno in slama se imata uporabljati najprej za potrebe vojaštva in civilnih porabnikov. Cene ostanejo kakor doslej. Območje poslovalnice za krmila V Ljubljani se je razširilo na vse ozemlje Narodne vlade SHS v Ljubljani, torej tudi na slovenske okraje Spodnje Štajerske, .Koroške 'in na Primorje. V Ljubljani, dne 6. novembra 1918. Preložitev sedežev okr. gozd. tehnika iz Radovljice v Kranj. Sedež okrajnega gozdarskega tehnika za gozdnonad-zorni okraj radovljiški, ki obseza radovljiški, in kranjski in politični okraj, se dne 1. decembra t. 1. preloži iz Radovljice v Kranj. V Ljubljani, dne 25. novembra 1918. Poverjenik: Prelat Andrej Kalan s. r. Naredba poverjeništev za trgovino in industrijo in za kmetijstvo. Naredba bivšega avstrijskega ministrstva za poljedelstvo, izdana sporazumno z udeleženimi ministrstvi, z dne 11. decembra 1917., drž. zak. št. 478., ki se tiče prometa s semenom štajerske detelje, se razveljavlja. Maksimalne cene za to seme so odpravljene ter se načeloma dovoljuje prosti izvoz. V Ljubljani, dne 19. novembra 1918. Dr. Triller s. r. _____ Prelat Kalan s. r. Naredbe poverjeništva za prehrano: 0 uvažanju živine, žita in nekaterih drugih živil. § 1. V slovenskem ozemlju sme spravljati v promet žito, mlinske izdelke, fižol in krompir le žitni zavod v Ljubljani, govejo živino, prašiče, meso in mast (scvrto in nescvrto) pa le vnovčevalnica za živino in mast v Ljubljani. § 2. Kdor uvaža v § 1. našteto blago v slovensko ozemlje, ga mora ponuditi v nakup žitnemu zavodu, oziroma vnovčevalnici za živino in mast. Takoj, ko pride blago na slovensko ozemlje, mora naznaniti žitnemu zavodu, oziroma vnovčevalnici množino i ' in vrsto blaga, in kraj, kjer je shranjeno blago; blago mora, dokler ga ne prevzame žitni zavod, oziroma vnovčevalnica, dobro shraniti in paziti, da se ne pokvari. § 3. Žitni zavod, oziroma vnovčevalnica za živino in mast, prevzame blago za ceno, ki je za to blago na slovenskem ozemlju oblastveno določena. Ako blago po svoji kakovosti ne odgovarja trgovskemu običaju, se prevzemna cena primerno zniža. Ako glede izmere odbitka ne pride do sporazuma, razsodi o sporu pristojno sodišče. Za blago, ki zanj sploh še ni določena cena, določi ceno od primera do primera narodna vlada SHS. § 4. Ako se zavezanec brani oddati blago žitnemu zavodu, oziroma vnovčevalnici za živino in mast, razsodi politična okrajna oblast, da se mora blago oddati. Ako je treba, odredi, da se blago s silo odvzame. Tako razsodilo učinkuje zoper vsakogar, ki ima pravice do blaga. Ako se blago s silo odvzame, se od določene prevzetne cene odbije 10 odstotkov. § 5. Žitni zavod, oziroma vnovčevalnica za živino in mast, sta zavezana prevzeti blago v 14 dneh po naznanitvi, da je blago na slovenskem ozemlju. Hkrati, ko prevzame blago, mora žitni zavod, oziroma vnovčevalnica, plačati prevzemno ceno. Kadar prjde do spora glede cene, naj plača začasno žitni zavod, oziroma vnovčevalnica ceno, ki jo smatra za primerno. § 6. Železniška podjetja so zavezana vsako pošiljatev blaga, (§ 1.), ki je prišla po uveljavljenju te naredbe na slovensko ozemlje, po namembni postaji naznaniti žitnemu zavodu, oziroma vnovčevalnici za živino in mast, hkrati obvestiti adresata ter navesti adresatovo oddajno postajo, vrsto in težo pošiljatve. § 7. Prestopke tega ukaza kaznujejo politične okrajne oblasti do 5000 K ali z zaporom do šest mesecev. § 8. Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve. V Ljubljani, dne 15. novembra 1918. Prevzemne cene za žito, fižol in krompir. Naredba poverjeništva za prehrano z dne 7. novembra 1918, razglašena v uradnem listu pod št. 68., se razveljavlja, ker se je v besedilo te naredbe vrinilo več pomot. — Naredba naj se glasi: Za žitni zavod v Ljubljani se določajo naslednje oddajne cene: za 1 kg krušne moke........ K 1*— za 1 kg otrobov........... „—-20 za 1 kg ovsene oblode....... „;—'50 za 1 kg vseh drugih mlinskih izdelkov (kakor kaše in ješprenja) ... „ 2"— za 1 kg fižola............. „ 2'50 za 1 kg krompirja.......... „—'66 Pri nadrobni prodaji se smejo zaračunavati pri-bitki do 10 odstotkov. V Ljubljani, dne 15. novembra 1918. * * * Razglas. Vkljub temu, da se je že po časopisih opetovano opozarjalo, da ni dovoljeno si prilaščati vojaške živine niti si jo od vojaštva nakupovati, ker je vsa živina, ki jo privede vojaštvo s seboj, last Narodne vlade SHS, se je za časa prehoda vojaštva soške armade skozi naše kraje prilastilo več posestnikov z nakupom ali pa samolastno od vojaštva govejo živino in prašiče. Ta način pridobitve pa je neveljaven, nedopusten in kazniv. Pravnoveljavno si je pridobil živino le tisti posestnik, ki jo je kupil na javni dražbi s posredovanjem vnovčevalnice za živino in mast v Ljubljani. Zaraditega se poživljajo vsi kmetovalci, ki so si na tak nedopusten način prisvojili živino, da nemudoma, najkesneje pa do io. decembra t. 1. sporoče vnovčevalnici za živino in mast v Ljubljani koliko take živine imajo ali pa da jo do navedenega roka priženo na Zeleni hrib pri Dolenjskem kolodvoru v Ljubljani. Po preteku tega roka se uvede po celem Kranjskem preiskava, ter bode vsak, ki bo imel kako prisvojeno vojaško govejo živino ali prašiče strogo kaznovan in se mu bo živina odvzela. Okrajnim glavarstvom se naroča, naj skrbe za to, da se predstoječi razglas nemudoma in večkrat v vseh občinah na krajevno običajni način objavi. * * * Razveljavljen je predpisov glede prometa z zelenjadnim semenjem. Vsi predpisi prejšnjih oblastev, ki uravnavajo promet z zelenjadnim semenjem pridelka leta 1918., so razveljavljeni. V Ljubljani, dne 24. novembra 1918. Najvišje cene za klavno goved. . Za klavno goved in za teleta se določajo nastopne najvišje cene za kilogram žive teže: Voli: I. kakovost ....... K 450 n. 4 — in. » 375 IV. »> 350 Krave: i. kakovost...... K 410 n. » 370 ni. » 350 IV. M 330 Telice in biki: L kakovost...... K 430 ii. M 4 — ni. » 370 IV. n 3-40 Teleta: i. kakovost...... K 6 — n. » ...... » 5 — Ta naredba dobi moč z dnem razglasitve. V Ljubljani, dne 27. novembra 1918. Poverjenik : Dr. Ivan Tavčar s. r. Naredba poverjeništva za notranje zadevei Raz veljavi j enje avstr. drž. zakona o društvenem pravu. Avstrijski državni zakon z dne 15. novembra 1867, št. 134. drž. zak., o društvenem pravu je razveljavljen. Na njegovo mesto naj stopijo nastopna določila: § 1. Ustanavljanje društev je prosto; prepovedana so le društva, ki v svojih pravilih zasledujejo namene, nasprotujoče splošno priznanim načelom nravnosti. § 2. Društvo mora ustanovitev, pravila in sedež društva, dalje člane vodstva tekom treh dni naznaniti pristojni oblasti. Enako je naznaniti vsakokratno izpremembo teh okolnosti. § 3. Vsako prireditev, ki ni omenjena na društvene člane, mora društveno ^bdstvo naznaniti 24 ur pred prireditvijo pristojni oblasti. § 4. Razpust društva se izvrši: a) prostovoljno; b) na odredbo vlade, ako društvo s svojim delovanjem nasprotuje splošno'priznanim načelom nravnosti. § 5. Pristojna oblast j* okrajno glavarstvo, v mestih z lastnim štatutom magistrat. § 6. Vse vloge društva so proste kolka. § 7. Prestopke te naredbe kaznuje pristojna oblast z globo do 1000 kron ali z zaporom do enega meseca. Ta naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve. V Ljubljani, dne 25. novembra 1918. * * * Razveljavljenje avstr. drž. zakona o shodnem pravu. Avstrijski državni zakon z dne 15. novembra 1867., drž. zak. št. 135., o shodnem pravu je razveljavljen. Namesto njega veljajo nastopna določila: « § 1. Prirejanje shodov je prosto. § 2. Kdor priredi javen shod, mora 24 ur poprej pismeno naznaniti pristojni oblasti namen, kraj in čas shoda. § 3. Shodi v svrho agitacije za volitve so takih naznanil prosti, če so volitve že razpisane. § 4. Pristojna oblast je okrajno glavarstvo, v mestih z lastnim štatutom magistrat onega okoliša, kjer se shod priredi. § 5. Vse vloge so proste kolka. § 6. Prestopke te naredbe kaznuje oblast, navedena v § 4., z globo do 100 kron ali z zaporom do enega tedna. Ta naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve. V Ljubljani, dne 25. novembra 1918. Dr. Breje s. r. Naredba poverjeništva za narodno brambos , Določbe glede državnih konj. Vsaka nadaljnja prodaja konj-kiatežev je ustavljena. Županstvom in vsem onim, ki so se bavili s prodajo konj, naročam, naj pošljejo v najkrajšem času natančne obračune poverjeništvu za narodno brambo, denar oddado pristojnim davčnim uradom in potrdilo o oddanem denarju prilože obračunu. Pač pa se smejo še nadalje oddajati konji kmetovalcem proti reverzu. V Ljubljani, dne 26. novembra 1918. * * * Oklic. Ko je avstrijski cesar Karel odstopil in je država prenehala biti, se je začelo med ljudstvom širiti mnenje, da so s tem prenehali vsi uradi, da so vsi dosedanji zakoni izgubili svojo veljavo in da je ljudstvo dobilo prostost v vsakem oziru. Vojaki so se vrnili z vojske in mislijo, da je s tem prenehala vsaka njih dolžnost proti domovini. To mnenje pa je popolnoma napačno. Res je avstrijska država razpadla in avstrijskega cesarstva ni več, toda na avstrijskem ozemlju so se ustanovile nove države in vsa oblast bivše Avstrije je prešla na te nove države. Na jugu Avstrije se je ustanovila nova Jugoslavija, ki zdržuje v sebi vse Slovence, Hrvate in Srbe. Najvišjo oblast v tej državi ima Narodno vječe v Zagrebu, neposredno oblast nad Slovenci ima Narodna vlada v Ljubljani. Ta Narodna vlada je stopila na mesto bivše avstrijske vlade. Narodna vlada je proglasila, da ostanejo vsi dosedanji avstrijski zakoni in vse dosedanje avstrijske naredbe v popolni veljavi. Enako ostanejo v popolni veljavi vse dosedanje oblasti, ki so: glavarstva, davčni in finančni uradi, vsa sodišča, vsi šolski uradi in občinski uradi kakor tudi orožništvo. Orožništvo kot varnostna straža na deželi ostane v vseh svojih pravicah, ki so mu določene po orož-niškem zakonu z dne 25. decembra 1894., drž. zak. št. 1. iz 1. 1895. Vsako nepokorščino proti tem uradom in oblastem bo kaznovala Narodna vlada po obstoječih zakonih. Vsako poseganje v oblast in področje teh uradov pa obseza navadno hudodelstvo po kazenskem zakonu. Zato pozivljemo ljudstvo, naj spoštuje vse oblasti in urade ter se jim pokorava. Z vsakim neredom škodujemo sami sebi in delamo sami ovire, da se ne sklene toliko zaželjeni mir. V Ljubljani, dne 25. novembra 1918. Dr. iPogračnlk s. r. Naredba poverjeništva za promet. Dne 14. novembra 1918. se je ustanovilo poštno in brzojavno ravnateljstvo za vse slovensko ozemlje s sedežem v Ljubljani. Vodstvo tega ravnateljstva se je poverilo drju. Janku Debelaku, poštnemu svetnjku y Zadru. V Ljubljani, dne 20. novembra 1918. Df. Pestotnik s. r. URADNE VESTI Slovenske kmetijske družbe. i Seja glavnega odbora dne 6. novembra 1918. Seji je predsedoval družbeni prvi podpredsednik g. prelat Andrej Kalan. Navzoči so bili drugi podpredsednik g. Zurc in odborniki gg.: Dimnik, Hočevar, Kosler, Piber, baron Rechbah in Vehovec. IJrisostovala sta seji družbeni generalni ravnatelj g. Pire in tajnik g. inž. Lah. G. prvi podpredsednik je ugotovil sklepčnost, otvoi il sejo in pozdravil vse navzoče. Nato je omenil "izvanredne sedanje razmere in stališče družbe napram tem. Predlagal jp naj družba izpremeni svoj naslov in naj se imenuje „Slovenska kmetijska družba v Ljubljani". Predlog se je enoglasno sprejel. Ker pripada potrditev družbenega predsednika Narodnemu svetu, ki bi sedanjega predsednika dr. Lampeta vsled nastalih razmer ne potrdil, zato je sklenil odbor, da se začasno vodstvo družbe poveri sedanjemu prvemji podpredsedniku. Sklep glavnega odbora se je torej glasil, da bodi sedaj predsednik Slovenske kmetijske družbe g. prelat Andrej Kalan. G. prelat Kalan je poročal, da ima odslej delovati družba skupno s predstojništvom za kmetijstvo narodne vlade SHS. Da se po možnosti osredotoči delo predstojništva za kmetijstvo, naj se prehodno uporabi v ta namen tudi uradnike poslovalnice za krmila in deželnega kulturnega sveta bivšega deželnega odbora. Predlagal je nadalje, naj se razdele panoge predstojništva za kmetijsvo na sledeči način : d) predsedstvo in osebne zadeve, b) kmetijstvo in živinozdravstvo, c) gozdarstvo in gozdne domene, d) kmetijsko zakonodajstvo. O kakih reformah na polju kmetijstva za sedaj pač ne more biti govora. Glavno je, da po možnosti pripomo-remo prehod nedisciplinirane armade preko naših dežel. Ker se je s strani vojaštva, v slučaju, da bi ne dobili zadostne hrane, bati tatvin in ropov, zato je priporočati županstvom, da ob glavnih cestah napravijo kuhinje za vra-čujoče se čete. V to svrho naj se po možnosti uporablja meso slabših konj, ki niso več za rabo. G. Piber je toplo priporočal take vojaške kuhinje in • prosil, naj se da županstvom nalog, da ta vplivajo na občane k prostovoljni oddaji hrane lačnim vojakom. G. Dimnik je nasvetoval naj vojni žitni zavod, v korist prehrane vojaštva, odstopi od rekvirirane hrane, ki se nahaja še v občinah. G. prelat Kalan je poročal na vprašanje glede nakupa vojaških konj, da se ti oddajajo polom odprodaje ali pa proti reverzu. V prvi vrsti je skrbeti za porazdditev konj po celi deželi, da se Ljubljana in okolica razbremeni. Občinam prideljene konje, naj županstva porazdele med posamezne kmetovalce. Imeti je treba seveda natančni seznam konj in kmetovalcev, katerim se je konje oddalo v oskrbo. Nadalje je pojasnil, da bodo mlevske karte odpravljene. G. genaralni rav. Pire je poročal o družbenem delovanju. Družba je oddala semensko pšenico za jesensko setev vsem udom, ki so se pravočasno zglasili. Za pomladansko 6etev se je naročilo s Češkega več vagonov jarega' žita, ampak zelo dvomljivo je. če ga pri sedanjih razmerah sploh prejmemo. Dalje je predlagal, da se za ravnatelja gozdnih domen Slovenije pozove gozdarskega nadsvetnika Rustijo iz Celovca. Predlog se je sprejel. G. Piber je omenjal, da bo treba, ko se razmere uredijo, izpremeniti stare gozdne zakone. G. Zurc je priporočal, naj se občine pozovejo, da puste vse dosedanje javne funkcionarje na njih mestih in ne otežujejo ponepotrebnem delovanje županstev. G. prelat Kalan je naznanjal, da je vse pritožbe občin javiti „Narodni vladi", sicer pa je treba opozoriti ljudij, da ostanejo do preklica vsi prejšnji avstrijski zakoni v veljavi. Nadalje je potrebn©, da se prepreči vsa morebitna nasilja proti drugorodcem, kajti pokazati moramo svetu, da smo kulturen narod in vredni težko pričakovane svobode. Skrbeti je tudi, da v sedanji dobi odpadejo vsi strankarski boji in medsebojno sovraštvo in nam ostane edina zavest, delovati v prid naše domovine. Razglas o prihodnjem tečaju podkovike šole v Ljubljani. Novi šolski tečaj na podkovski šoli Slovenske kmetijske družbe v Ljubljani se prične dne 1. januarja 1919. Poleg podkovstva se učenci podkovske šole uče- tudi ogledovanja klavne živine in mesa. Kdor želi priti v podkovsko šolo, naj vloži prošnjo za sprejem ter naj ji priloži: 1.) krstni list; '2.) domovinski list; 3.) Šolsko spričevalo; 4.) učno spričevalo v dokaz, da se je podkovstva izučil pri kakem kovaškem mojstrn; 5.) nravstveno spričevalo; Prošnje za sprejem v podkovsko šolo, ki so proste koleko-vine, naj se do 20. decembra t. I. pošljejo ravnateljstvu podkovske šole v Ljubljani. Tečaj bo trajal do konci junija 1919. Kdor dobro prestane skušnjo, more po postavi iz 1. 1873., ki je še vedno v veljavi, dobiti patent podkovskega mojstra; brez skušnje pa ne more nihče postati podkovski mojster. Pouk v šoli je brezplačen ; učenci morajo skrbeti le za hrano ter za potrebne učne knjige. Stanovanje imajo nčenci v zavodu. Doslej običajne podpore zaenkrat ni mogoče nikomur zagotoviti. ker doslej še ni nikakih zneskov v ta namen na razpolago Učenci naj se zglase v podkovski šoli na Poljanski cesti- Ker je v slovenskih deželah še vedno premalo v podkov-stvu izučenih kovačev, pa tudi premalo izurjenih oglednikov Sivine iil mesa, naj bi skrbela županstva, da dobi vsaka občina vsaj ! eiega dobrega kovača ter živinskega in mesovnega oglednika. Ravnateljstvo podkovske šole Slovenske kmetijske družbe v LjilMi. Vabilo k občnemu zboru podružnice Slovenske kmetijske družbe v Cerknici, ki bo na prvo adventno nedeljo, 1. decembra 1918, v kaplaniji v stari šoli ob treh popoldne po krščanskem nauku. SPORED: 1. Poročilo podružnice. 2. Pregledovanje računov. 3. Vpisovanje novih udov. 4. Pobiranje udnine za 1. 1919. 5. Slučajnosti. Cerknica, 16. novembra 1918. Matija Obreza, načelnik. Vabilo k občnemu zboru podružnice Slovenske kmetijske družbe v Sori, ki bo v nedeljo, dne 15. decembra 1918, popoldan po krščanskem nauku v gostilni Marije Luštrek »pri Starmanu« v Sori. SPORED: 1. Poročilo načelnika. 2. Pregled računov za 1. 1918. 3. Pobiranje udnine za 1. 1919. 4. Slučajnosti. Opomba: V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki bo sklepal ob vsakem številu navzočih udov. Spodnja Senica, 14. novembra 1918. Fr. Mihove, načelnik. OBČNI ZBOR kmetijskih učiteljev se vrši v soboto, dne 14. decembra 1918, ob treh popoldne v dvorani Slovenske kmetijske družbe v Ljubljani s sledečim sporedom : 1. Poročilo odbora. • 2. Dopolnilne volitve v odbor. 3. Prememba pravil. 4. Stanovske zadeve. 5. Uprava kmetijstva; poroča inž. Lah. 6. Kmetijsko šolstvo; poroča ravnatelj Belle. 7. Agrarne reforme; poroča Inž. Vedernjak. Razprave se nadaljuje v nedeljo, 15. decembra ob desetih dopoldne istotam. Z ozirom na važnost stanovskih vprašanj sedanjega časa, se prosi gotove udeležbe. Za odbor: B. Skalicky t. č. blagajnik. V. Rohrmann t. č. načelnik. METOVALEC. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo Slovenske kmetijske družbe. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 6 K na leto. Posamezna številka stane 40 h. Udje Slovenske kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Inserati (oinaniia) se zaračunjajo po nastopnih cenah t In jerat na vsi strani 240 K, na «/, »trani 160 K, na «/, strani 80 K, na •/. strani 40 K in na >/u strani 20 K. Družabnikom 10 % popusta. Vsaka vrsta v .Malih naznanilih* stane 90 h. Urejuje inž. Rado Lah, založba Slovenske kmetijske družbe. Tisk J. Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. Št. 22. V Ljubljani, 30. novembra 1918. Letnik XXXV. Tržna poročila. Naredba 43. poverjeništva za prehrano. Žitni zavod v Ljubljani bo plačeval odslej kmetovalcem za oddano žito, fižol in krompir naslednje prevzemne cene za en kilogram: pšenica rž . . ječmen oves . koruza ajda . tižol . krompir I"-. I"-, I"-, -■60. Te cene veljajo le za zdravo blago, ki se odda prostovoljno. Za blago, ki se odvzame s silo, se zniža prevzemna cena za 50%. Dosedanje prevoznice za pošiljanje žita, mlinskih izdelkov, sočivja in krompirja se razveljavijo; odslej veljajo le prevoznice, ki jih bo izdajal žitni zavod v Ljubljani. V Ljubljani, dne 5. novembra 1918. Naredba poverjeništva za prehrano glede cen , živilom. Naredba poverjeništva za prehrano z dne 7. novembra 1918, razglašena v uradnem listu pod št. 68, se razveljavlja, ker se je v besedilo te naredbe vrinilo več pomot. Naredba seglasi: Za Sitni zavod v Ljubljani se določajo naslednje oddajne cene: 1 kg krušne moke 1 K; za 1 kg otrobov 20 vin.; za 1 kg ovsene oblode 50 vin.; za 1 kg vseh drugih mlinskih izdelkov 2 K; za 1 kg fižola 2 K 50 vin.; za 1 kg krompirja 66 vin. Pri nadrobni prodaji se smejo zaračunavati pribitki do 10 odstotkov. — V Ljubljani, dne 15. nov. 1918. Ukaz Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 5. novembra 1918, št. 86.171 o prepovedi izva-žanja živil in drugih gospodinjskih potrebščin. Narodna vlada SHS v Ljubljani zaukazuje: § 1. Izvažati živila in druge gospodinjske potrebščine preko meje Jugoslavije je prepovedano. § 2. Prestopke tega ukaza kaznujejo politična okrajna oblastva z globo do 5000 K ali z zaporom do treh mesecev. Zasežene reči zapadejo v prid državi. § 3. Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve. — Dr. Tavčar s. r. ! Sadna drevesca ! jabolk, hrušek in češpelj najplemenitejših vrst, odda za jesensko sajenje (73 Zobotrebce kupuje po najvišjih cenah Ljubljana Breg 20. Podpisana hranilnica in posojilnica razglaša, da bo obrestovala hranilne vloge od 1. januarja 1919 dalje (80) po 3°|.. Vlagateljem je dano na prosto voljo svoje vloge dvigniti pred potekom tega roka. Hranilnica in posojilnica y Srednji vasi, reg. zadr. z neomej. zavezo dne 17. novembra 1918. Lovro Žen odbornik. Anton Golf, načelnik. Cepljeno trsje necepljene šmarnice po 1 K komad prodaja: Anton Slodnjak, vrtnar in posestnik, pošta Juršinci pri Ptuju. K 191 JMala naznanila. Za vsako besedo je naprej plačati 20 vinarjev v Jenarju ali znamkah, sicer se naznanila ne objavijo. Upravništvo ne prevzame posredovanja. Slih* nnbr