Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, ponedeljek 14. jjunija 1957
štev. 152. leto X?. (XVIII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredu. 2140, upravo 2455 (zhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglate sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
10. VI. mu -10. VI. 1931
Pariz, 14. junija. Tajinstveni zločin, 'ki je bil izvršen nad dvema znanima italijanskima protifaši-stoma, ki sta kot emigranta delj časa živela v Franciji, je zbudil v francoskih levičarskih krogih velko	razburjenje.
Doslej so se do znale sledeče zanimive podrobnosti:	V	okolici mesta Bagnoles
sur Orne so našli kmetic prevrnjen avto v obcestnem jarku. O tem je bila takoj obveščena policija, ki je ugotovila krvne madeže na avtomobilskih sedežih, razen tega sc je našel neki paket, v katerem je bil peklenski stroj, ki je bil zapaijen, ki pa je 'radi dežja očividno izgubil moč učin ka. Zdi se, da so zločinci s položitvijo peklenskega stroja v avtu hoteli zabrisati vsako sled. Nedaleč odtod sta bili najdeni dve mrtvi trupli, 'na katerih se kažejo znamenja ranitve z bodalom in samokresi. Ugotovilo se je, da sta umorjenca znana italijanska rprotifašista Carlo in Nello Rosselli. Carlo Rosselli je bil že delj časa ravnatelj italijanskega protifašističnega lista, ki izhaja v Parizu pod "aslovom »Giustizia e Liberta«.
Po dosedanjih ugotovitvah, ki so zbudile v Franciji velikansko ogorčenje, je slejkoprej ugotovljeno, da sta bHa brata Carlo in Nello Rosselli zabodena v avto mobilu in sicer 7 km od znanega norman skega kopališča Bagnolet. 'Kot zločinci pridejo v poštev potniki v nekem drugem avtomobilu, ki jih je neka priča videla, kako so izstopili in se podali v voz bratov Rossellijev, v katerem so našli neke vrste peklenski stroj. Domneva se, da jc obstojal namen, pognati v zrak avto, v katerem sta bila umorjenca, ter s tem otežkočiti preiskavo, kar pa je preprečilo deževje nakar so morilci obe žrtvi svojega zločina spravili na mesto, kjer soju pozneje našli. Carlo Rosselli jc bil ustanovitelj pokreta »Giustizia c Liberta«, ki ima namen protifašistične propagande med laškimi intelektualnimi krogi. Carlo Rosselli je bil kot vodja v Parizu izhajajočega tednika »Giustizia e Liber-
*a« ena najbolj znanih in najuglednejših osebnosti v italijanski emigraciji. Bil je i>rofesor visoke trgovske šole v Genovi ''n se je politično malo udejstvoval. Po Matteottijevem umoru pa se je priključil socialistom in jc po proglasitvi izjemnih zakonov v oktorn 1926 izvedel beg znanega socialističnega voditelja Turattija, ki ga je spremljal na Korziko. Carlo Rosselli sam pa se jc vrnil v Italijo, kjer je bil leta 1926 obsojen na petletno pregnanstvo na liparsko otočje. Toda avgusta 1929 sc mu je na pustolovski način Posrečilo, da je odtod pobegnil v l'ran-c>jo. Tukaj je razvil živahno propagando Dfoti fašizmu in se jc po izbruhu španske državljanske vojne podal v Španijo, kjer ie v svojstvu nekdanjega topniškega čast nika organiziral italijansko brigado, ki se !>ori na strani valencijske vlade. Vrnil se ie v Francijo, potem ko je bil pri H-ue-j*ci ranjen. Kakor pravijo ni poznal ni-fiakšnega nezaupanja in je italijanska »Ouvra» nekajkrat- izrabila to njegovo Ustnost.
Njegov brat Nello Rosselli je bil profe-s°r zgodovine v Florenci. Užival je mednarodni sloves, zlasti kot znamenit zgodovinar. Politično se ni udejstvoval in je postal žrtev atentata le po na-^jučju. da se je v tem času nahajal na 'trani svojega brata.
V zvezi s tem umorom, ki spominja P? Matteottijev slučaj je bil aretiran ne-j mladi Italijan po imenu Naef, ki je po *l‘entatu prisSpel iz Londona v Bagnolet z namenom, da po seti Carla Rossellija. Pri Urn se je izdal za njegovega učenca. Zdi
Grožnja z uvedbo najnepo-srednejše kontrole nad francoskimi bankami
PARIZ, 14. junija. Havas poroča 'z Lyo»a, da ]e imei tamkaj glavni tajnik socialistične stranke ter minister brez Ustnice Paul Faure govor, v katerem je dejal, da trčijo vse reforme, ki jih pripravlja vlada Ljudske fronte, na velike težave in odpor iz gotovih strani in da so se te reiorme morale odgoditi ne toliko radi navedenega odpora, ampak veliko bolj radi trenotnega gospodarskega položaja v Franciji. Bankarski trusti, tako je dejal Faure, še danes ogro žajo demokratično republiko. Potemtakem bo morala vlada Ljudske fronte misliti na uvedbo najneposrednejše državne kontrole nad kreditnimi ustanovami in bankami. Ob zaključku svojega govora je dejal, da mora vlada Ljudske fronte hrabro nadaljevati z uresničevanjem svojega programa.
Francovci prebili bilbajski „železni obroč"
SALAM ANCA, 14. junija. Po poročilih iz Viktorije so francovci prodrli do naj-sprednejših postojank železnega obroča. 60 letal je obsipalo baskovske postojanke z bombami. Prebitje fronte se je izvršilo med Bizkagi in vasjo Frunic. Po poročilu »Echo de Pariš« domnevajo, da je pa-
Lenjinova vdova umria
LONDON, 14. junija. Havas poroča iz Moskve: Domneva se, da so bila trupla osmih ustreljenih generalov zapaljena.
MOSKVA, 14. junija. Sinoči jc umrla ga. Marija Iljinična Uljanova, rojena Krupskajh, vdova pokojnega Lenjina. V zadnjem času se je njeno zdravstveno stanje zelo poslabšalo ter sc iz njene okolice zatrjuje, da je v zvezi s poslednjimi dogodki v Rusiji, ki so nanjo silno delovali, ker ni verovala, tla se bodo ide-
dec Bilbaa šc samo vprašanje par dni. Baskovska vlada se je preselila iz Bilbaa v Santander. Radi zračnega bombarde-menta od strani Francovih letal so zagoreli obširni gozdovi na širini skoro 10 km. Baskovske čete so se umaknile do zadnje obrambne črte.
ali njenega pokojnega moža na ta način ustvarjali. Izvršni odbor ruske komunistične stranke je izdal ob tej priliki osmrt nico, v kateri proslavlja pokojnico kot največjega ženskega boljševika, ki je do zadnjega časa delala za komunistično ide jo in ni pri tem nikdar klonila. Zatrjuje se, da je bila Krupskaja v zadnjem času pod nevidnim, toda tem strožjim nadzorstvom organov GPU.«
Kemal Ataturk poklanja vse svoje nepremičnine državi
ANKARA, 14. junija. Havas poroča: V veliki narodni skupščini je bilo prečitano pismo predsednika republike Kemala Ata tiirka, s katerim izjavlja državni pogla-
var, da poklanja vse svoje nepremičnine državi. Čitanjc tega pisma se je izvršilo v'znamenju viharnega ploskanja.
VVindsorski vojvoda pride 5. julija na Bled
LJUBLJANA, 14. junija. Dne 3. julija prispe na Bled Windsorski vojvoda k otvoritvi novega golfskega igrišča. Otvo ritvi bodo poleg vojvode prisostvovale tudi številne druge ugledne osebnosti.
ISTANBUL, 14. junija. DNB poroča:
Sporazum in pomirjenje
LONDON, 14. junija. Poslaniki Francije, Italije in Nemčije so sklenili včeraj skupno z F.denom dogovor, s katerim se omogoča povratek Nemčije in Italije v odbor za nevmešavanje v španske zadeve. Dogovor ima naslednjo vsebino:	1.
Odbor za nevmešavanje pošlje vladama v Burgosu in Valenciji noti, v katerih jih bo pozval, a) naj določijo varnostne pasove v vseli lukah, kjer bi se mogle nevtralne ladje brez nevarnosti zasidrati, b) naj obljubita, da ne bosta napadali mednarodnih ladij. 2. V primeru novih spopadov imajo napadene ladje pravico do obrambe, ne pa do represalij. 3. Po
Istanbulski listi doznavajo, da prispeta vojvoda Windsorski z vojvodinjo v krat kem v Istanbul in da ostaneta tamkaj tri tedne kot gosta predsednika turške republike.
takem napadu se sestanejo diplomatski zastopniki štirih velesil v Londonu, da sklepajo, kakšni ukrepi naj se sploh pod-vzamejo. Besedilo noto generalu Francu in valencijski vladi bo danes izročeno predsedniku odbora za nevmešavanje lordu Plyniouthu, ki ga bo nato sporočil vsem članom odbora. Ko bo odbor sprejel noto na znanje in bo sklenil njeno odpo-šiijatev obema vladama v Španiji, se bosta italijanska in nemška vlada vrnili v odbor za nevmešavanje. V tukajšnjih diplomatskih krogih izražajo zadovoljstvo, ker se je posrečila ta kočljiva naloga.
se.pa, da ni bil Naef soudeležen pri umoru. Ni pa dvoma, da gre za politični umor. Carlo Rosselli je zbudil namreč v zadnjem času posebno pozornost »Ovre«, ker jc razpolagal z dokazi ter informacijami o italijanski udeležbi pri španski državljanski vojni. Francoski zunanji minister Dormoy je sprejel posebno dele-
gacijo italijanskih emigrantov pod vodstvom bivšega predsednika vlade Nittija, ki ji je izjavil, da bo francoska policija storila vse, da izsledi morilce.
Francoski levičarski listi opozarjajo, da je Rosselli padel prav tako 10. junija, kakor Matteotti, ki je bil kakor znano, umorjen dne 10. junija 1924.
Požig paviljona četnega telo vadišča Ljubljanskega Sokola
Kr. banska uprava v Ljubljani je vec raj izdala naslednjo objavo:
V noči od 12. do 13. junija t. 1. je bil okrog ene ure na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola zlonamerno zažgan paviljon v vrednosti okrog 30.000 Din. Na podlagi dosedanje policijske preiskave, ki pa še ni zaključena, je upravičeno prepričanje, da so paviljon zažgali nasprotniki sedanjega režima, jn sicer z namenom, da bi odvrnili pozornost javnosti od uboja akademika Dolinarja na drugo stran.
V času, ko je nastal požar, je prisia skupina kakih 300 ljudi, sainih simpatizerjev JNS, ki so se obnašali zelo razburjeno. Med njimi se je posebno odlikoval narodni poslanec Rajko Turk.
Policija vodi preiskavo objektivno in energično dalje in bo po zakonu nastopila proti krivcem.
Osebna in imovinska varnost vsakega poedinea kakor tudi vseh po zakonu dovoljenih organizacij, v tem primeru sokolskega društva, bo brezpogojno zavarovana.
(Iz pisarne kr. banske uprave v Ljubljani, 13. junija 1937.)
IX. vinarski kongres
Po sklepu zadnjega občnega zbora mariborske podružnice Vinarskega društva se je vršil letošnji občni zbor Vinarskega društva za dravsko banovino v Slovenski Bistrici, združen z Vinarskim kongresom, vinsko razstavo iti vinskim sejmom šlovenjbistriške podružrtice.
V soboto dne 12. t. m. so se zbrali v dvorani hotela Beograd številni delegati vinarskih društev iz vse dravske banovine da prisostvujejo letošnjemu občnemu zboru. Zbor je otvoril in vodil zaslužni predsednik g. Lovro Petova;-, ki je uvodoma pozdravil zastopnika banske uprave g. Flcga, zastopnika marib. vin. šole g. prof. Pečovnika in zastopnika Kmetijske šole na Grmu ravnatelja inž. Abse-ca. V svojem predsedniškem poročilu je g. Petovar orisal stanje vinogradništva v dravski banovini in v vsej državi; Tajniško in blagajniško poročilo je podal neumorni društveni funkcionar višji klet. nadzornik g. Zabavnik. Njegovo poročilo prikazuje agilno delovanje Vinarskega društva v preteklem poslovnem letu. Društvo je imelo v preteklem letu Din 23.608.39 dohodkov in Din 13.467.45 izdatkov, medtem ko je društveno premoženje naraslo na Din 22.459.87. V društvu je včlanjenih 14 podružnic s 501 člani. Odbor je povečal veliko pažnjo vsem perečim vprašanjem vinogradništva. Po revizijskem poročilu g. Blaževiča in po soglasno sprejeti razrešuici blagajniku in celotnemu odboru se je razvila živahna debata, ki se jc glavnem nanašala na vsa vprašanja, papopadena v predloženi resoluciji. Sprejeti so bili istotako pri predlogi podružnic in tresničarskega vsi predlogi podružnic in trsničarskega zbora je bila določena Gor. Radgona.
Pri volitvah je bila izvoljena nova uprava, iz katere so izpadli vsi dosedanji najagilnejši stanovsko-strokovaii delavci g. Petovar, Zabavnik in drugi. V novem odboru so: Šerbinek Ivan, Vrtiče pri Svečini, predsednik, Vesenjak Ivan, Maribor, podpredsednik. Pečovnik Konrad, Maribor, Strašek Ivan, Pekre, Jenko Jože, Novo mesto, Lipovec Fgnac, Pod-gradje, Brenčič Miha. Ptuj, Munda Martin, Ormož, Bouvier Golar, Gornja Rad-' gona, Kerin Franc, Sv. Križ, Bratuša J., iLutomer, Brulc Franc, Šmihel-Stopiče. Frece J. Bizeljsko ter Trojak Stanislav,
Mariborčani porazili Zagrebčane
Po nezanimivih bojih za podsavezno prvenstvo, v katerih je mariborski SK Železničar lepo afirmiral mariborski nogomet, je včeraj posegel Železničar v borbe za prehodni pokal prometnega ministra. V letošnjem takmovanju za omenjeni pokal, ki ga brani SK Železničar v Nišu, sodelujejo vsi železničarski klub: v naši državi. V smislu propozlcij je tekmovanje razdeljeno v 4 zone, katerih prvaki bodo odigrali ob priliki letošnjega kongresa UJNŽB v Splitu turnir za pokal prometnega ministra. Mariborski Železničarji so uvrščeni v zapadno skupino, v kateri igrajo ljubljanski Hermes, zagrebški Železničarji, novosadski Železničarji in SK Železničar iz Indije. Sedaj, ko so Mariborčani izločili zagrebške tovariše iz tekmovanja, morajo Mariborčani nastopiti še proti novosadskinf Železničarjem in bo zmagovalec iz te tekme finalist na splitskem turnirju.
Z ozirom na važnost tekme sta oba nasprotnika nastopila v najmočnejših postavah.
Zanimanje za tekmo ni bilo veliko in se je zbralo na stadionu ob Tržaški cesti komaj okoli 400 gledalcev.
Igra je bila v začetnih fazah precej raztrgana in medla. Sicer je bila povsem odprta in je sčasoma pridobivala na živahnosti, koncem prvega polčasa se je razvila v pravo borbo, ki bi zaslužila naziv lepa. V tem razdobji; so sc opazile lepe kombinacije, smiselni prenosi in živahne napadalne ter obrambne akcije. Pred vrati — na eni in drugi strani — je bilo nekaj zrelih situacij, od katerih je domače moštvo le eno izkoristilo, dočim je drugi gol plod enajstmetrovke. Drugi polčas je potekel v eklatantni premoči domačih, ki iz svoje nadmoenc igre v polju niso utegnili v borbi z žilavo ob ram
Dolnja Lendava, odborniki, Vojsk Franc, Maribor in Šmarčan Janko Jarenina, pre g led nik a.
V nedeljo, 13. junija je bil IX. vinarski kongres v dvorani Okrajne hranilnice v Slovenski Bistrici. Na dnevnem redu so bila 3 predavanja strokovne vsebine in sprejetje po starem odboru predložene re solucije. Predavali so: g. Konrad Pečovnik o peronospori, inž. Ivo Zupanič o obnovi vinogradov v zvezi s trsnim izbirom in inž. Sergej Gorjup o ravnanju z mošti in ohranitvi mladih vin. Po predavanjih je bila prečitana in sprc-ieta obsežna resolucija, v katerih sc vinogradniki zavzemajo za ustanovitev odseka za vinarstvo pri Kmetijski zbornici, za vzpostavitev ekspoziture kmetijske zbornice v Mariboru, za Izvajanje zako-
P. St.
V Lembergu je ostala mesto župnije ■e Ignacija, po smrti prvega kurata pa je bila tudi kuracija ukinjena, čeravno so Lemberžani šli'leta 1857 celo na Dunaj prosit za lastnega duhovnika in so
v jubilejnem letu 1908 zopet zaprosili, da se jim dodeli en duhovnik s Sladke gore, ki bi ob nedeljah in praznikih čital pri Sv. Nikolaju sv. mašo, vodil na praznik sv. Reš. Telesa procesijo 111 opravil cerkveno slovesnosti na dan sv. Pankracija, kakor je določeno prav izrecno po starih privilegijih, vendar doslej tega niso dosegli.
Na Sladki gori so župnikovali:
Jožef Petrič 1786 -1814, Štefan Forna-sari 1815 -1029. Jurij Kovačič 1830— 1833, Ivan Legat 1833—1848, Matevž Lah 1849 -1860, Anton Veres 1860 1871, Franc Kene 1871—1895 (ki je pisal od 1. 1888. naprej župno kroniko v slovenščini) , Franc Irgl 1895—1906, Martin Kranjc 1907 1919, Ivan Ivanc 1919— 19,34 in Andrej Stakne od I. 1935.
K župniji Sladki gori spadata poleg ,v. Pankracija in sv. Nikolaja v Lembergu kot podružnici še c« rte vi sv. Mihaela in sv. Benedikta. Po ustnem izročilu je spadala cerkev sv. Mihaela, strmo nad Sladko goro v višino 500 m nad morjem, nekoč k župniji v Laporju, ker še takrat župnije v Poljčanah ni bilo. Na dveh zvo-ooidih ^e traha>jate letnici 1643 iti 1666. —
bo izbiti posebnih koristi. Domača enaj-storica je v tem delu igre zabila dva gola, pajmanj pol tucat zrelih prilik pa je izpustila. Zagrebčani so od časa do časa prenesli igro po krilih na drugo polovico in ustvarili nekaj prav kočljivih situacij, tudi oni so imeli slabe strelce.
V glavnem sta obe moštvi dali precej pohlevno igro. Od časa do časa se je domače moštvo povzpelo do malo široko-poteznejših zasnov, pri vsej živahnosti in temperamentu pa ne moremo biti z igro povsem zadovoljni. Če gre to na rovaš prijateljstva napram tovarišem iz Zagreba, je še kolikor toliko oprostljivo. v izločilnih tekmah za vstop v ligo pa bo mo ral Železničar že malce drugače zaigrati, in sicer bolj požrtvovalno, in kar je glavno: streljati iz vsake pozicije. Hiper-kombinacija v kazenskem prostoru je brezmiselna!
Gostje so imeli močno zaslombo v obrambi, ki je opravila najtežji del posla in s svojim žilavim razdiralnim delom onemogočila nasprotnemu napadu izrabo mnogih napadalnih akcij-. Sploh so Zagrebčani predvajali izrazito deienzivno igro.
Rezultat igre je pravičen in odgovarja poteku. Toda z malo več sreče in pnev-daraostl bi nam domače moštvo lahko serviralo rezultat, ki bi nalikoval rezultatu proti trboveljskim Amaterjem.
Sodil je g. Kopič. Gotovo je bil objektiven in v splošnem tudi dober sodnik.
V predtekmi je mladina SK Rapida v prijateljski tekmi porazila mladino SK Železničarja z 1:0 (0:0).
T«kme za srednjeevropski pokal
Genova; PC Genova:Gradjanski (Ža-
na o vinu, za sanacijo vinogradništva, obnovo vinogradov, ukinitev trošarine na vino, za dosego čim večjih ugodnosti pri izvozu naših kvalitetnih vin, za znižanje železniške tarife, za Izpopolnitev strokovnega pouka vinogradnikov. Nadalje zahtevajo vinogradniki strogo postopanje proti zakotnim trsničarjem in ustanovitev banovinske trsnice v Mariboru. Po kongresu je otvoril vinsko razstavo in pokušnjo vin, združeno z vinskim sejmom slovenjbistriške podružnice, nar. posl. g. Gorenjak. Na razstavi so bila razstavljena vina letnikov 1934-35. V popoldanskih urah so si gostje in delegati ogledali slovite vinograde v Visolah, Kovačji vasi, Ritoznoju in okolici Konjic, s čimer :e bilo zaključeno letošnje zase-
danje naših vinogradnikov.
Cerkvica sv. Benedikta pa je pripadala nekoč pražupniji sv. Križa, a je pozneje prišla v župnijo Lemberg. Oltar sv. Benedikta jo bil postavljen 1. 1648.
Nad vse slovesno se je obhajala 1. 1854. stoletnica blagoslovitve sladkogorske romarske cerkve. Takrat je bila zgrajena ob koncu šol. vrta kapelica, v kateri se nahaja v spomin na to slovesnost misijonski križ. — Naslednjega leta pa je zanesla neka beraška romarica kolero na Sladko goro, ki je zahtevala v treh tednih 25 mrličev.
Šolska kronika prične v šol. letu 1881/ 82 in je pisana do 1. sept. 1918 v nemščini.
Do leta 1853 so pošiljali s Sladke gore svoje otroke v privatno šolo v Lemberg. Vsakokratni učitelj v Lembergu pa Je bil hkrati organist pri župni cerkvi na Sladki gori in tako ob nedeljah iti praznikih ni mogel poučevati. Na zahtevo cerkvcno-šrflskih oblasti sta ustanovila župnik Matevž Lalt in kaplan Simon Cer-rnoša šolo tudi na Sladki gori. Stroški za šolsko zgradbo so znašali 4450 gld. in prvi učitelj je bil Mihael Gobec, doma od Sv. Vida pri Ponikvi. Všolanih je bilo 640 hišnih številk, dokler tri bilo leta 1874 izločenih 162 števil, ko je bila ustanovljena enorazrodnica v Lembergu. (Po Ibmberški kroniki 1. 1869.)
Učiteljeva plača je obstojala v 'Običajni« šolnini za posameznega otroka in na jesen v prostovoljni vinski zbirci. Kot organist pa ic dobival učitelj tudi nše->mčno zbirco K7 nvccljev in l škaf ter
greb) 3:1 (2:0;.
Dunaj: Vienna:Young Fellovvs (Curih) 2:1 (1:0), Admira:Sparta (Praga) 1:1 (0:0).
Bologna: Austria (Dunaj):Bologna 2:1 (0:1).
Praga: Slavija:Ferenczvaros 2:2 (1:1). Bukarešta: U.ipest:Venus 6:4 (3:3). Curih: Grasshopper : Prostejov 4:3 (2:0).
Ostale nogometne tekme
Celje: Brzoturnir: Olimp:Atletuki 2:1, SK Cdje: SK Jugoslavija 0:0, Jugoslavi-ja:Atletiki 2:1, 01imp:SK Celje 1:0.
Zagreb: I1ašk:Ccmcordia 3:0.
Beograd: Ambrosiana:Jugoslavija 2:1, BSK:AK Oradea Mare 3:1.
Davisov pokal. Polfinale v Pragi med Jugoslavijo in ČSR se je končal z zmago ČSR v razmerju 3:2, v Berlinu pa je
Nemčija porazila Belgijo s 4:1. Nemčija in ČSR sta finalista v evropskem pasu.
Kolesarska dirka Maribor - Marenberg - Maribor. Mariborsik kolesarski podsa-vez je priredil včeraj na 80 km dolgi progi Maribor - Marenberg - Maribor ko lesarsko dirko za' juniorsko prvenstvo MRP. Zmagal je Sodec (Maraton) v času 2:39:23. 3. Lešnik (FdelvveiH) 2:39:26, 3. Jerneje (KSK Celje) 2:46:53. 4. Kramer (KSK Celje) 2:48:28, 5. Šting! (Per.)2:50. Omenjeni dirkači bodo startali v nedeljo na dirki za državno prvenstvo v Zagrebu.
Mariborski lahkoatleti v Ljubljani. V
soboto in včeraj je Zveza slovenskih lahkoatletskih klubov priredila v Ljubljani lahkoatletski izbirni imiting v svrho sestave reprezentance Ljubljane, ki bo v kratkem nastopila na tromatchu z Beo gradom in Zagrebom. Tekmovanja so se udeležili tudi nekateri atleti iz Maribora in je Hcrič (Železničar) v teku na 800 m dosegel čas 2:13.1 in se plasiral na 4. mesto. Hlade (Železničar) je bil v metu diska četrti (35.24 m), Podpečan (Želez.) pa je v teku na 5000 m zasedel 3. mest'1 v času 17:11.8.
h cMjekja iu sveto
Filmski zvezdniki in zvezdnice godrnjajo radi davkov
Holly\voodski igralci godrnjajo, da zaslužijo sicer več. dohodkov Imajo pa mnogo manj kakor v časih nemega filma. Občinski in državni davki požro 50 do 80% njihovih dohodkov. Leta 1916 je plačala Mary Pickfordova od kosmatih dohodkov 1.300.000 dolarjev samo 22% davkov, dočim je tnorala plačati Mac Westova, ki je zaslužila leta 19,35 »samo« 480.833 dolarjev kot scenaristka in igralka na davkih Zedinjenim državam 234.000 dolarjev, kalifornijski državi pa
50.000. Tako ji jo ostala od zaslužka samo tretjino. Marlena Dietricli je imela predlanskim 368.000 dolarjev dohodkov, na davkih je pa plačala 268.000. Bing Crosby je zaslužil 318.907 dolarjev, na davkih je pa plačal 223.907 dolarjev. Oaryju Cooperu je ostalo od njegove plače v znesku 311.000 dolarjev samo
93.000.
»
Samo Warner Baxtcr sc ne pritožuje. Med svojini kratkim bivanjem v Nc\v-yorku je izjavil: Plačam nad 100.000 dolarjev na davkih pa se ne pritožujem, temveč nasprotno, zamerim tistim, ki godrnjajo. Zdaj imam manjše dohodke kakor pred tremi leti. Zdi se mi pa pravično plačevati ob velikih dohodkih visoke davke. Zadovoljen sem, da lahko mnogo zaslužim. Spomnimo se milijonov ljudi, ki nas gledajo na platnu, pa imajo
komaj za košček kruha.
V časih nemega filma so zaslužili filmski igralci mnogo več, ker ameriška vlada takrat ni. potrebovala toliko denarja. Ko je Cliarlie Chaplin zapuščal ateljeje Essanay v Chicagu, mu je ponudila Vzajemna filmska družba 650.000 dolarjev letno. Kmalu potem je družba Famous FIeyers-Lasky pravljično preplačala Ma-ry Pickfordovo, ker je nastopala v dolgih filmih, dočim je izdeloval Chaplin samo kratke filme. Pozneje mu je ponudil Adolf Zukor, ki je bil na čelu družbe, pogodbo za dve leti za 1,040.000 in še posebno nagrado .300.000, Zvezda nemega filma Will!am Barnum je dobival takrat 15.000 dolarjev tedensko, Tom Mix
17.000,	Charles Royer je pa zaslužil predlanskim 129.000 dolarjev, a od tega je dobila ameriška država 45%.
Dober zrak.
Meščan: Sam ne veni, kam. naj bi šel letos na letovišče.
Turist: Na Pohorje — vam zelo priporočam. tam je dober, naravnost izboren zrak!
Kolesar: To je pa res! Moje kolo je prej vedno puščalo. Ker sem ga pa na pomlad enkrat t*a Pohorju »napumpal« s pohorskim zrakom, mi še zdaj na tri mesece dobro drži.
predpisano štolnino. Kot cerkovnik pa je prejemal še stalno plačo 25 gld. od cerkve in prostovoljno mešano zbirco.
Tri dni pred Velikim Šmarnom ni bilo nikoli pouka, ker so ti trije dnevi radi velikanskega romanja za vso župnijo prazniki.
Ob koncu vsakega leta je bilo svečano in javno izpraševanje iz vseli predmetov, ki se ga je udeležilo vedno mnogo ljudi iz vso okolice: najpridnejši učenci so bili nagrajeni, pridni pa javno pohvaljeni. (Med znamenitimi sladkogorskimi učenci je imenovati zlasti pisatelja Mi-klove Zale in slovničarja prof. dr. Jakoba Šketa.)
Ker so bile v šol. letu 1868/69 šole preurejene, jc postala tudi na Sladki gori iz župnijske trivialkc enorazredna ljudska šola. V šol. letu 6869. je bilo 296 šoloobveznih otrok, obiskovalo pa jo je le 186, v nedeljsko šolo pa je hodilo 78 učencev, brez pouka pa je ostalo 32 otrok.
Radi šolskih zamud ni bilo treba izreči nikakih kazni, ker je bil šolski obisk kar najboljši in sc ljudstvo silno zanima za šolo. Ko je bilo treba spremeniti enoraz-reduico v dvorazreduioo, je bil najprej namen napraviti šolsko sobo v pritličju iz kleti, kjer bi sc odstranili oboki. Strokovnjaki pa so 'ugotovili, da hi imela Jako stavba preslabe temelje in so sklenili rajši napravit šoli še 2. nadstropje za stroške 3600 gld. Ker so sc priprave za prezidavo šol. poslopja tako zavlekle, jc medtem šolska oblast z ozirom na na-
raslo število učencev 1. 1895. odločila-da se mora pretvoriti enorazrodnica kar v trorazrednico, kar se je zgodilo Rta . 1896 in se je po Veliki noči 1897 priče pouk resnično v treli razredih. — P°" sebne omembe jc vredno, da jc šolo »a moč podpiral župnik Franc Kene. kar Je tem bolj hvalevredno, ko je v enakih, okoliščinah in v istem času v Zibiki nj* vso moč nasprotoval tamkajšnji župnik Plaskan.
Za prvim učiteljem Gobcem so bili 1111 Sladki gori učitelji-voditclji: Martin PcZ' devšek 1868—1869, Ivan Muršec 1S69-" 1871, Franc Škoflek 1872-1873. Martin Pezdevšek 1874—1880. Jakob Vodla* 1880-1895. Hugo Plhak 1895—1925, Aloj* Pucelj 1926- 1933, ii> od 1934 Jvanp Strašek.
V zadnjih letih se je položaj Sladke gore silno izboljšal: Leta 1919. je us'tu* novil upokojeni župnik Jože Kolarič v° dovodno zadrugo, kf je zajela vodo Sopoti ter jo napeljala na Sladko ff° in v vas Polže. — S Sladke gore so m< rali hoditi na vlak ali v Poljčane n glavni ali v Mestinje un Rogaški Pr(Rj Šele letos je bila Otvorjena po pri*8 vanju učitelja Komarja iz Ponikve " za Sladko goro najugodnejšem toestu glavni progi postaja Lipoglav. In do v staje Lipoglav se gradi sedaj cesta Lemberga preko Sladke gore.
• udi Sladka gora je z zadnjimi PF uredbami prenehala biti samostojna . čina in spada s trgom Lembergom.)
■v občino Šmarje pni Jelšah. (Kon**"
/ M a r i h o r n. dne 14. IV. 1031
Marfliorslil »Večeru! K« .Tolr*
Stran »3-
ejstsor* vbkvzu .
m
~———ii^—■—■>!—i■milu ii 11pii—uh»i»iumi■»mi tmn^wTnirmwmmmmtamwmmšmmmmmmmmr
ItoiMev novega oMota 0001 v huui&om
ZMAGALA JE LISTA Z F. NOVAKOM KOT PREDSEDNIKOM TER M. VAHTAR-JEM KOT PODPREDSEDNIKOM.
je 5 združenj izjavilo za ukinitev Okrož-
{£n,dtiLm)dLa laiiuitP.
Pri »Orlu« se je vršil včeraj dopoldne občni zbor Okrožnega odbora obrtniških združenj v Mariboru, Zborovanje, ki je bilo zolo dobro obiskano, je otvoril in vodil .vomisar Oo. s. Vinko L a š i č, ki je uvodoma pozdravil številne delegate po-saniezeih združenj, zastopnika zbornice za TOl g. F. B u r e š a , zastopnika mestne občine mariborske g. dr. S e n -k o v i č a ter obrtno zadružnega nadzornika g. Z a 1 o ž n i k a. Nato je gospod Lašič v kratkih obrisih podal svoje poročilo, nakar je poročal tajnik g. Florijan B e n d e r. Iz njegovega poročita posnemamo, da je v Okrožnem odboru včlanjenih 47 združenj, v katerih je včlanjenih 5040 samostojnih obrtnikov, ki zaposlujejo 2905 pomočnikov in 2313 vajencev. Blagajniško poročilo izkazuje 30.705.20 Din dohodkov in 31.875.50 Din izdatkov. Po poročilu nadzornega odbora se je soglasno odobril proračun za tekoče leto, ki izkazuje 50.000 Din dohodkov in prav toliko izdatkov. Ob tej priliki sc je razvila dolgotrajna in živahna debata in se
nega odbora,
Pri volitvah so bile vložene tri liste in je bila s 36 glasovi izvoljena lista, ki jo je predlagal g. Fran Novak, in sicer: Jernej Fidler, fiman. Ilih. Anton Krajcer, Franjo Kumerc, Alojz Munda, Franjo Novak, Franjo Reicher, Miho Vahtar vsi iz Maribora. Viljem Albreht (Ptuj), Josip Čeh -(Sv. Lenart), Robert Jamšek (Gu-štanj). Štefan Fric (Dolnja Lendava), Iv. Kožic (Murska Sobota). Pavel Ledinek (Maribor), Karl Podhraški (Slov. Bistrica) in Josip Šabeder (Tezno). Po končanem občnem zboru se je vršila seja šir šega izvoljenega odbora, na kateri je bil izvoljen za predsednika g. Fran Novak, za podpredsednika pa g. Miho Vahtar. Tudi se je na občnem zboru sprožil pred log, za združitev celjskega in marib. okrožnega odbora. Nosilec »ptujske liste« je bil g. Albrecht V. in je ta lista dobila 21 glasov, dočim je prejela 3. lista s pekom A. Kovačičem s Tezna 13 glasov.
Škropljenje glavnih cest. Dolgo sc je razpravljalo o problemu škropljenja glavnih studenških cest. Presenečeni smo bili danes zjutraj toliko bolj, ko smo videli, da se ceste škropijo. Občinski odbor, ki sc je dolgo časa trudil, je zadevo uredil. Mestna občina je začasno posodila star škropilni voz in dovoljenje, da se sms jemati voda iz hidrantov mestnega vodovoda pri tovarni Doktor i'n drug. Škropljenje je prevzel g. Mulec. Škropile se bosta Aleksandrova in Kralja Petra cesta do občinske meje. Studenčani smo zelo hvaležni občinskemu odboru, da je zadevo, ki je bila leta in leta pereča, rešil.
5 km prod Bilbaom
BILBAO, 14. junija. Generali Franco, Davilla in Varella so sebno prisostvovali prebitju baskovske fronte. Vsi napadi Baskov so bili odbiti. Proti polnoči }e bila kratka borbena pavza, nakar so irancovci ponovno prešli k napad«. Buški so se panično umaknili.
SALAMANCA. 14. junija. Odbor Baskov je strt. Francovci so zajeli doslej IS vagonov orožja in municije ter 1000 ujetnikov. Francovci se po prebitju železnega obroča nahajajo 3 km pred BHba°m in so že prodrli do predmestij.
dcpadlu ftč svetu
Sumatri krasijo bicikle z zastavicami m bankovcev
Odprta noč in dan so groba vrata. Gori! V Mežici je požar vpepelil go-Umrli so te dni v Mariboru: 40 letna spodarsko poslopje Rudolfa Štampaha,ki Jelka Glavičeva, katere smrt pomilujejo trpi radi,o®nja okoli 20.000 dinarjev ško-vsi, ki so jo poznali, nadalje 23 letna za- de.
sebnica Karolina Pleskovšek iz Ruške c.1 Nočno lekarniško službo imata ta teden 45, 781 etni vpokojeni kretnik drž. železni-1 Minafikova -in Remsova lekarna, ce Jožef Kotili iz Tattenbachove 21 ter 8} Naprava umetnih rojev. Čebelarska l'-‘tna hčerka tehničnega prokurista Elfri- podružnica za Maribor in okolico priredi da Hinelick. Žalujočim naše toplo sočut-; dne 20. junija 1937 poldnevni praktični
čebelarski tečaj s predavanjem Naprava umetnih rojev, in sicer pri čebelnjaku g. Otona Crepinka, ki se nahaja v spomladanski paši na veleposestvu gosp. Jos. Kuhna (Tausch). v Raz-vanju pri Mariboru. Začetek ob 9. uri dopoldan. Vsi čebelarji in prijatelji čebelarstva, se bodo
Na Sumatri žive ljudje zelo zadovoljno, v blagostanju, o kakršnem se nam niti ne sanja. Drugod po svetu ljudje tarnajo o vedno hujši gospodarski stiski, na Sumatri je pa vsega v izobilju. Cena gume je na vseh svetovnih trgih močno poskočila in to je prineslo prebivalcem Sumatre nepričakovano blagostanje. Denar jim kar dežuje v naročje. Kjer je pa dovolj denarja, je dovolj tudi vsega drugega.
Zanimivo je, kaj vse si znajo privoščiti prebivalci Sumatre za denar. Nekateri so si napravili iz bankovcev zastavice in okrasili z njimi kolesa, motocikle in av-
tomobile. Cim več zastavic ima kdo, tem večja je njegova slava in tem bolj se postavi, da je bogat. Po Sumatri vozijo avtomobili in kolesa, na katerih je vse polno zastavic iz bankovcev. Če se nekaj zastavic izgubi, se lastnik za to ne zmeni. V nekaterih hišah pa izdelujejo iz bankovcev krožnike. Prej so jim služili v ia namen olupki banan, zdaj si pa pomagajo z bankovci. Nekemu bogatašu se je zahotelo cclo kopanje v pivu. Mož pravi, da je to poseben užitek in da se počuti po kopanju v pivu mnogo boljše, nego po kopanju v vodi.
Je!
Sodne novice. Sodni izpit je napravil s prav dobrim uspehom sodni pripravnik S. Milan Zinauer. Čestitamo!
Iz poštne službe. Vpokojcn je poštni zvanlčnlk Josip Karner v
Mariboru.
Občni zbor Podpornega društva želez- predavanja gotovo udeležili polnoštevil-n<ških delavcev in uslužbencev v Mari- n0. Po tečaju sestanek čebelarjev (pre-lx>ru se je vršil včeraj dopoldne v veliki. važevalcev) radi včlanjcnja v Cebelar-dvorani Uniona. Zborovanje je otvoril sko družino«, pododbor Maribor, n vodil predsednik Simo« Lorger. Poro- Smrt v ribniku. V soboto popoldne je
Sala sta še tajnik Anton Pšeničnik in bla Rajnik Ivan \Vurzinger. Društvo šteje 12.000 članov. Dohodkov je bilo v preteklem letu Din 1.991.503, izdatkov pa Din 1 »082.390. Društveno premoženje znaša Din 9,613.513 Din. od katerega vsote je Din 5,731.723 naloženih v raznih denar-»ih zavodih. Din 3,528.960 pa je nalože-"!h v stanovanjske hiše. Društvena last Sc> hiše na Betnavski ulici IS, Kejžarjevi Ulici 9, Aleksandrovi cesti 65, Ruški ce-sti 6 in 7 in v Frankopanovi ulici 59.
Lepa gesta. Predilniškj delavci tvrdke Hutter in drug so izročili azilskemu fondu Rpotituberkulozne liste v Mariboru 200 Din kot prebitek zbirke za venec na grob Nedavno na tragičen način preminulega jedilniškega mojstra Cizeja. Prisrčna
Ovala!
Obsojen. Kakor smo že poročali, se je Vrsila v soboto pred malim kazenskim 'fiatom mariborskega okrožnega sodi-kazenska razprava proti 25 letnemu posestniškemu sinu Ludviku Brunčiču iz -Upetincev. njegovemu očetu Karlu Brun ter njegovi' materi Frančiški ^'uiičičevi, ki jih jc državni tožilec ^tožil, da so zakrivili smrt Franca Po-jtr*'ka. Ludvik Brunčič je bil obsojen na . |^ta rohije in na 4 letno izgubo častnih .ržavljanskili pravic, oče Karel Brunčič ^ bil obsojen na 1 mesec strogega za-P0ra, pogojno za 2 leti. mati Frančiška ‘fUnčičeva pa je bila oproščena.
^rtev električnega toka. V Framu je ''Ušel včeraj popoldne po nesrečnem naličju v dotiko z električnim tokom vi-pjke napetosti tamošnji gostilničar Jarc. ■'fiktrlčna struja je Jarca vrgla na tla in !arc obležal negiben in mrtev. Poklicali
pri kopanju v takozvanem Betnavskem ribniku na Teznem utonil Leopold Zalokar, u služb e n v Ehrlichovi tekstilni tovarni, stanujoč v Delavski ulici 12. Zalokarja so pri plavanju najbrže prijeli krči, tako cia se je pred očmi ostalih kopalcev potapljal. Tragična smrt Zalokarja ki je bil priden delavec, jc zbudila splošno sočutje.
Na našem trgu jc vsak dan bolj živahno in večja izbira vsakovrstnih sadežev z vrta, njive iti gozda. Skoro bo sezona črešenj, ki so letos obrodile precej lepega okusnega sadu. tako vsaj moremo soditi po prvih košarah zgodnjih črešenj. Kmetice prinašajo tudi precej lepe vrtne jagode: vidi se, da se širi gojenje tega vedno cenjenega plodu. Prav tako nas /.a laga dežela vedno bolj z zelenjavo. So pa vedno le gospodarske razmere, kj sunejo človeka na čim boljšo pot. Povsod pa je opaziti, da nismo v splošnem še dosegli potrebne stopnje okusa in snage; one čeravno bele cunje, pokušavanje s prstom itd ni preveč higienično in okusno ter večkrat odvrača kupce. Tržno nadzorstvo naj bi tudi tukaj postopalo čim strožje. Ne bilo bi napačno, če bi se v ta namen natisnili primerni poučni letaki, ki naj bi se vsakotoliko razdelili med prodajalce.
Pjriuikaue.
Divije pokrajinske lepote; Groliglock ner, Zeli am Sce, Salzburg, St. Wolfgang itd. obiščete najudobneje ob priliki izleta Putnika« z luksuznim avtokarom od 26. do 29. junija. Popolen aranžman le Din
1,000,	Prospekti, prijave ii) informacije: Putnik Maribor-Celje.
Za 2 dni v Graz vus popelje Putnikov
200.000 lokomotiv na vsem svetu
V nekem francoskem listu je izšla nedavno statistika, ki kaže, da na vsem svetu ni niti 200.000 lokomotiv. Nemčija, Francija in Anglija jih imata približno uo 20.000. Italija 6000. Poljska 4500, Češkoslovaška 4200, Belgija 4000, Španija 2800, Avstrija in Romunija po 2300, Švedska 2150. Madžarska 2000. V drugih evropskih državah ni nikjer nad 1000 lokomotiv. Med izvene.vropskimi državami je na prvem mestu Amerika, ki ima najmanj 50 tisoč lokomotiv. Nji sledi Angleška Indija, ki ima 0300 lokomotiv, Japonska it? Kanada jih imata po 5000, Avstralija pa 3900.
Embrio v moškem
Edinstvena -operacija v dosedanji zgodovini kirurgije je bila nedvomno nedavna operacija sofijskega kirurga dr. Temercova. S pomočjo rentgenološkega aparata se je namreč ugotovilo pri ne-tem tamkajšnjem bolniku, 65 letnem kmečkem starčku, da ima v spodnjem delu telesa neko nenavadno in nabreklo oteklino, ki jo je treba na vsak način in čimpreje operacijskim potom odstraniti. Možakarju so izrezali to oteklino, ki je tehtala nič manj kakor 6V2 kg., kar je že samo po sebi nekaj nenavadnega. Nič manj presenetljiva pa 111 bila mikrosko-pična in histologiŠka preiskava, ki je do gnala, da se je oteklina morala nahajati v truplu že od rojstva in da je rastla in se razvijala vse do trenutka operacije. Ugo tovilo se ie nadalje, da je bil v oteklini že precej razvit embrio, na katerem so bili vidni možgani, srčno tkivo in obe nogi. Po mnenju zdravniške komisije bi se morala roditi dvojčka, kar pa je naj brže preprečila do sedaj še neugotovljena motnja embrijskega razvoja obeli embri jev, od katerih se je prvi, kakor vse ka že, zabubil v drugega in začel svojevrstno, ločeno življenje. Samo eno je, Česar zdravniki ne morejo razumeti, to je okol nost, kako je mogel mož brez katerihkoli težav nositi to breme v svojem življenju do 65. leta.
so sicer mariborske reševalce, P.a mo-derni avtokar od 19. do 20. junija za 4 niso prepeljali v mariborsko bolni- . Djn 11Q Za.sigurajte si mesta! Prijave 7°' ^‘r je bil Jarc že mrtev.	ličnik« Maribor.
„ S!rcIa ubila kravo. Ot> priliki zadnje j---------------------------rrrr:	—
lvihte nad Mariborom in okolico je	,
>la udarila v zadnji de! hleva posest-' f: ■Snoč, sen, videl tvojo ženo v gle Marije Hauptinanove v Rošpohu St., tJaliSCu. Sirota je tako kašljala, da so jo . 7- strela je ubila 2000 Din vredno kra-i vsi gledali Ah ie bolmi. *
}°- Meso ubite krave so razdelili vini- B- -Ka. se! Novo obleko je imela na sc-
bi. pa jc hotela zbuditi pozornost!«
ko. Čez nekaj časa pa so te bolečine prenehale in mož je že mislil, da je vse dobro. Toda čez dalje časa je znova začutil bolečine na drugem kraju svoje desnice, ki je znova ohromela.
Zatem je bolezen prešla počasi v vrat, hrbet, levico in nazadnje v noge. Ni sc mogel več sam premikati ter so ga domači leta 1925 morali oddati v bolnišnico, kjer je še zdaj. Zdravniki si ves ta čas prizadevajo, da bi moža ozdravili, toda doslej se jim to ni posrečilo. Niti tega ne morejo doseči, da bi se bolezen ne razvijala naprej. Bolnik je čedalje bolj trd kljub vsemu zdravniškemu prizadevanju.
Ko so te dni bolnika vprašali, kako se kaj počuti v svoji bolezni, je ivkel: »Občutek imam. kakor bi tičal v kamnitem oklepu, ki me obdaja od vseh strani.« — Med dihanjem se mu prsi nič ne dvigajo. Svoj vrat more samo še malo premikati. Telo je negibno. Tudi sedeti ne more več iibljeta se mu samo obraz in spodnji del rok, tako da lahko še sam je z dolgimi yi-icami. Pije po dolgi stekleni cevki. — Zdravniki pravijo, da bo mož kmalu docela okamenel.
Ziv okamenel
V neki praški bolnici leži hudo bolan 34 let stari trgovec, ki ima tako bolezen, da bo sčasoma docela okamenel, Že 1. 1914 je prvikrat začutil v svojem telesu neke čudne bolečine, ki so se pojavljale zlasti v sklepih. Kmalu mu je postala desnica trda, tako da je moral k zdravniku. Ta ga jc natančno preiskal in ugotovil, da šo se bolniku v mišičju začele delati neke hrustančaste snovi, zaradi katerih je bol nik vedno težav ne jc premikal svojo r-o-
ia sHteU in doka uoija
Škotska.
Škotski kmet vstopi v kupe, kjer sede trije Škoti. Gospod, ali imate vžigalice? vpraša prvega.
— Obžalujem, ne. Tudi druga dva odkimata z glavo.
— To je skopa družba, zagodrnja Škot in potegne iz žepa vžigalnik.
Šele jutri.
Stražnik pijancu, ki se maje po ulici. Kako se pišete?
Pijanec: Karel, vedno Karel.
— A dalje?
— Dalje, dalje? Priti boste morali jutri. gospod stražnik, danes se ne poznam.
V gledališču.
Junak uu odru izkazuje junakinji svojo ljubezen.
Gledalka svojemu možu: »Zakaj pa ti nisi nikdar tak?«
On: »Ali ne veš, koliko možu vsak večer za te besede plačajo?«
Če ni eno, je pa drugo.
Danski kralj Kristan X. je prišel nekega dne nekam v goste. Pozdravili so ga in ko je šel skozi špalir ljudstva, je zaslišal. kako je dejala neka ženska drugi:
»No, lep pa ni zelo.«
»To je res,« je odgovoril kralj, »zato pa zelo dobro sliši.«
Darujte za azilai stelad PELI
0 im. m akišH Junaški pogum angleške zdravnice
351etna zdravnica dr. Estlier Killickova v Birminghamu je obogatila zdravniško vedo z mnogimi odličnimi znanstvenimi deli in zato so ji prorokovali sijajno karijero. Zdaj se je pa proslavila še s pogumnim dejanjem, ki ga lahko mirne duše uvrstimo med najpomembnejše primere zdravniške požrtvovalnosti v prid trpečega človeštva. Junaška zdravnica je prebila polne štiri ure v hermetično zaprti celici, kjer je hotela na sebi preizkusiti učinke metana, tega najhujšega sovražnika rudarjev, ki je pokončal v rudnikih že toliko človeških življenj.
Dr. Hovvard Collier, predstojnik vse-učiliškega zavoda za delovno higijeno, je izjavil, da so sadovi te težke žrtve izredno važni. Učinek tega smrtonosnega plina se da preizkusiti samo na ljudeh, pravi ameriški učenjak. Živali za take poskuse niso prikladne. Pokazalo se je v prvi vrsti, da se človek polagoma temu plinu do gotove meje privadi. Če bi
bila dr. Killickova neposredno izpostavljena učinku enake velike množine plina, bi bila izgubljena. Ker je pa plin prodiral v celico zelo počasi, se je mogla aklimatizirati in tako se ni zastrupila.
Dr. Killickova je bila vse štiri ure pri popolni zavesti in lahko je opazovala na sebi učinek strupenega plina. Čutila je sicer neko čudno, topo zaspanost, ni se pa onesvestila. Silno jo je bolela glava in udje, ve9 čas ji je šlo na bruhanje in imela je občutek, da se vse okrog nje vrti. V ušesih ji jc bučalo in Šumelo, da je večkrat mislila, da sliši grmenje iz daljave. Ko je dala po štirih urah znak za otvoritev celice, je bila že močno zastrupljena. Čez nekaj ur so pa začeli znaki zastrupljenja pojemati in drugi dan so povsem izginili, če je mirno ležala v celici smrti, je trpela mnogo manj, nego če se je gibala. Pogumna zdravnica dobi za svoje junaštvo častni doktorat mnogih visokih šol.
Osivel v strahu pred podganami
Ameriške obalne stražarske ladje vozijo vsako leto okrog samotnih otokov Aleutov in izmenjajo stražarje v težki službi na obali. Poveljstvo parnika »Champlaiu« je objavilo oni dan poročilo o tem, v kakšnem položaju so našli stražarja Olsena, ki so ga na otoku oblegale lačne podgane.
Zadnja leta se je večkrat pripetilo, da so razbojniške tolpe z motornimi jadrnicami prispele k Aleutom, kjer so pobijale tjulne in delale s tem nepopravljivo škodo. V borbi proti tem škodljivcem je ustanovila ameriška vlada na nekaterih otokih straže in pošilja tja stare, žilave, samotarstva vajene može z Aljaske. Njihova naloga je paziti, da se spoštujejo mednarodne pogodbe in da jih spoštujejo tudi roparji s Tihega oceana. Te straže ostanejo navadno vse poletje na svojem mestu, jeseni jih pa odpeljejo. Lanske jeseni pa parnik »Champlain«
pod poveljstvom kapitana Nickelsena zaradi viharja in pozneje tudi zaradi ledu ni mogel do skalnatega otoka, kjer je bila straža treh mož. V tem ni bilo nič hudega, kajti straža je imela zalogo živil za pol leta. S parnika so straži sporočili, da pridejo ponjo spomladi, ko bo ugodnejše vreme.
Računali so z normalnimi razmerami na otoku, pri tem so pa pozabili na podgane. Na otok so bile prišle z nekega parnika in ker so jim nametali dovolj hrane v obliki mrtvih tjulnov, ki so jih pustili lovci na otoku potem, ko so jih odrli, so se podgane silno razmnožile. S to nadlego so se kmalu seznanili stražarji. Vsake štiri ure so se morali izmenjati, da so ubranili živila in celo sebe pred požrešnimi podganami. Srečno bi bili prestali tudi to preizkušnjo, da jih ni zadela nesreča. Nekega jutra sta sc dva odpeljala s čolnom na morje lovit ribe.
Mac Olsen je ostal na otoku sam. Kar je prihrumela nevihta. Neprestano je dajal svetlobne signale, toda razburkano morje je treščilo čoln ob skalo in oba Olsenova tovariša sta utonila.
Olsen je lahko potegnil na suho samo kose razbitega čolna. Najprej jih je hotel porabiti za kurivo, potem mu je pa šinila v glavo misel, da bi jih lahko porabil za nekaj drugega. Podgane so menda zavohale, da imajo proti sebi samo enega sovražnika, ki ne bo mogel noč in dan stati na straži. V svoji požrešnosti in vsiljivosti so jelo v celih krdelih napadati stražarjevo bivališče. Ubogi mož ni mogel več kljubovati njihovim napadom. Iz tramov razbitega čolna je postavil ogrodje in obesil nanj mrežo, kamor se je umaknil podganam in vzel s seboj nekaj živeža. Okrog kolov na tleh je napravil iz nepremočljive plahte koritca in jih napolnil s petrolejem, da bi podgane ne mogle do njega.
Lačne podgane so planile na zalogo živil. Tako je nesrečnež preživel več tednov v neprestanem strahu, da bi se utegnile vrvi pretrgati, da bi padel med podgane, ki bi ga požrle. Živila so mu pohajala, že je izgubljal zadnje upanje da bo rešen. Ko je prispel parnik »Gharn-plain« do otoka, je našla posadka vsega izčrpanega in izmučenega stražarja. Mož je prestal toliko strahu, da je osivel. Hitro so ga prepeljali v bolnišnico, toda
za naporno stražarsko službo na Aleutih ne bo več sposoben.
PIVO UTRJUJE SRCE.
Da je pivo zdrava pijača, so vedeli že stari narodi. Ne smemo pa seveda pid piva preveč. V zmerni količini lahko pi-vo koristi tudi tam, kjer bi človek tega ne pričakoval. Tako je pivo zdravilo za pljučno bolezni, posebno če so šele v začetku. Mnogi zdravniki priporočajo pivo. če se tuberkuloza še ni razvila, če se nj združena z vročico. Zadnje čase so prišli tudi na to, da je pivo dobro redilno sredstvo in da celo utrjuje srce. Zdravniki pa vedno znova priporočajo zmernost Angleški zdravnik, specijalist za bolezni srca dr. Smith, pravi, da pivo blagodejno vpliva na človeško telo, če ga pijemo v zmernih količinah. Človeku s slabim srcem se ni treba bati vrčka piva, ker pivo ne samo da pospešuje krvni obtok, temveč je tudi važno hranim Osebni zdravnik princa Waleškega dr. Thomas Horden je izjavil na nekem predavanju, da imamo mnogo dokazov, da je pivo dragoceno hranilo, ki pospešuje tudi prebavo, da nam jed bolje tekne.
Jo pozna.
Neža: »Moj ženin in jaz štejev'a skupaj natančno 50 let:«
Jera (zlobno): »Kaj takega smrkavca boš vzela?«
Opravilna številka IX I 1105 /37
Razno
POZOR VSEM
INTERESENTOM!
V novi zgradbi in to v cen-trutnu mesta oddam tri primerne prosrtore, uporabljive za pisarno ali kal sličnega-Vprašati: »Prešernova klet«, Gosposka 26, od 11.—12. ure. 3205
PES OVČAR
se je našel. Vpraša se: \Vol-tova ul. 14.	3206
OTROKA
sprejmem v celo oskrbo. — Majhen Rudolf, Sp. Velka št. 15, pošta Marija Snežna. 5207
Nobena tajnost ni da se dobijo
KOLESA PRVOVRSTNIH ZNAMK in šivalni stroji prima na tnale obroke le v Studencih Ulica Kralja Matjaža 20 (blizu »Bele zastave«).	3213
Prodam
BRIVNICA
brezkonkurenčna, dobro vpeljana na dbbrem prostoru zaradi selitve ugodno naprodaj. Naslov se izve v upravi lista. 321-3
Kupim
AVTOMOBILISTI!
Din 7— za kg plačam za avto plašče osebnih avtomobilov, za plašče tovornih avtomobilov pa po dogovoru. Justin Gustinčič, Tattenbachova 14. 2934
ZA 14-KARATNO ZLATO plačam Din. 28.— za gram, brilante in srebrn denar po najvišjih cenah. Kupujem za-stavljalnc liste. M. Ilger-jev sin, Maribor, Gosposka 15. 1236
Sobo odda
Oddam solnčno, lepo OPREMLJENO SOBO.
Dr. Vcrstovškova 4/1, vrata 28.	3137
Stanovan/e
Dre žbeni oklic
Dne 28. julija 1937 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga: Pobrežje vi. št. 707
Cenilna vrednost: 55.898’— Din
Najmanjši ponsdek: 37.265’33 Din
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okramo sodišče v Mariboru, odd. IX.,
dne S. Junija 1937.
GOSPODA
sprejmem na stanovanje. Vrba ! nova 6-I, desno. *•	3203	-
SOBO IN KUHINJO M
oddam Stritarjeva 50, Studen j | ci.	3210
Službo dobi
POSTREZNICO
sprejmem. Metelkova ul. 45. 3211
Lepo, sončno
OPREMLJENO SOBO
za 2 osebi oddam. Vprašati za naslov v upravi Usta. 3204
LEPA PRAZNA SOBA
s prostorom za kuhinjo sc odda. Naslov v upravi. 3208
SOBO
poseben vhod in hrano oddam Vrbanova 28, pritličje, desno, 3212
Kupujte svoje po* trebštlne pri nailb inserentlh <
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je naša ljubljena hčerka, sestra, svakinja itd., gospodična
Jelka Glavič
v 40. letu svoje starosti dne 13. junija ob 1. uri zjutraj po dolgi, težki bolezni, prcv;-dena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.	.
Pogreb drage pokojnice bo v torek* dne 15. junija ob pol	17. uri	jz	mrtvašnice
na pobreško pokopališče.
Maribor-Pobrežje, Abazzia, Kalifornija, dne 14. junija 1937.
Žalujoče družine: Glavič, Sergo, Hrast, Možina	in	ostalo	sorodstvo
UosoiitkUa
R. z. Z O. P.
MARIBOR, NARODNI DOM
USTANOVLJENA LETA 1882
Stanje hranilnih vlog nad 55 milijonov Din - Rezervni sklad nad 11 milijonov Din
Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od 3 do 5%
Sodoma m
Vselej jih je rabil, kadar je prišel.
»O častiti gospod, naj le povedo, kaj bi radi, prav z veseljem jim bom ustregla.«
Atigelikovo oko je med tem zagledalo ra koncu hodnika ozka vrata, na katerih je bila naslikana ničla. V tistem trenutku se je v njegovih očeh vnel tak žar, kakor v očeh kakega bistroumnega dakel-na, ki se mu jc posrečilo pouzmati mastno klobaso, in izraz srečnega veselja jc spreletel njegov obraz.
»Ljuba žena,« jc dejal Angelik, »nikar mi ne zamerite —• jaz sem včasih tudi člo-
vek . . . prosim za ključ k onim vratom.«
Starka si je skoraj izpahnila noge, tako je hitela po ključ, in je spoštljivo spremila Angelika na konec hodnika in lini odprla vrata.
Notranji glas je starki velel, da se mora umakniti izpred vrat z naslikano ničlo, in umaknila se je do vhoda v hišo ter tam čakala v družbi raznih dekel.
Angelik pa je bil neprimerno srečen in vesel, da bi bil najraje zavriskal, in da je v duhu blagoslavljal policaja, ki ga jc
bil pregnal s hišnega praga. Saj je imel tu za vratini z ničlo, ugodno priliko izvršiti potrebno spremembo v svoji zunanjosti.
»Kar hudiču bi se zapisal, tako sem dobre volje,« so je smejal sam pri sebi in se začel preoblačiti.
»Adijo kuta in čepica!«
V nekaj trenutkih jc bila kuta slečena in so bile hlače oblečene. Iz svežnja je vzel lepe svetle čevlje in jih obul in dal na glavo sicer nekoliko pomečkani, vendar dosti čedni klobuk, Izgledal je kakor kak pisar, a bil je s seboj prav zadovoljen in zdelo sc mu je, da izglcda kakor kak baron.
»Zdaj mora pasti še brada,« je nekako otožno vzdihnil", »ta moja lepa, dolga ka-
pucinska brada, na kateri jc viselo . toliko kislega zelja in kisle repe, h1 jo jc tako malo ženskih rok božalo- ^ nič ne pomaga, žrtvovati moram tud1 ‘ svoj ponos, če hočem postati nov c vek.«	„
Pripravljen je bil na to žrtev z.e te ’ ko se je odločil, da pobegne iz samosta j in imel pri sebi škarjice. Naglo, vc .0j, drhtečo roko je postrigel svojo lepo. 1 go brado in jo skrbno zavil v robec jo spravil v žep.	_	..	.	ofi-
Zdaj jc bit pri kraju z vsemi svojim \ pravami, in ker jc imel v žepu na lična imena se glaseča spričevala i krstnih listov, ga jc navdajalo _ P J zaupanje, da se nima ničesar vec ’^ajjC.)
Izdaja kWK50#cij »J^ra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratui del odgovarja SLAVKO REJA.
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Maribori
Tiska Mariborska tiskarna d. d-