Državna politika. v naši državi. SLS — središče vse politike! Nasa SLS je stranJot slovenskega naroda. Tega ne more nihče tajiti. Zato ima samo ona pravico in dolžnost, da govori v imemi slovenskega naroda in sicer tako, kakor je to narodu v korist. Njeni slovenski politični nasprotniki so prav radi pripovedovali, da v Beogradu samo oni nekaj veljajo. Istina pa je, da so veljali le toliko, kolikorso jih centralisti potrebovali, da so Jahko mirno na škodo našega naroda vladali, kakor so hoteli. Toda vedelo se je, da vedno ne bo tako. Naš slovenski narod plačuje tudi davke, kakor jiih plačujejo drugi državljani, nosi vsa bremena skupno z drugimi, zato bo moral priti oas, ko se ga bo ¦upoštevalo, kakor zasluži. Slovenskemu narodu se mora dati priložnost, da zato Silaipno z drugimi tudi vlada državo in da pri tem uživa pravice kot enakopraven del države. To se je tako živo čutilo v naši državi, da se zavoljo tega tudi še in izvršilo kronanje riašega kralja Aleksandra. Sedaj pa pred vsem gospodarski položaj države zahteva, da greda vse resni in pošteni ljiidje na delo, da rešijo državo gospodarskega propada in da jo pripeljejo v bodočnost, ki ba zadovoljevala tako Srbe kot Hrvate in Slovence. To 90spoznali tudi radikali in celo radičevci, pa so zaceli vabiti SLS, naj gre v vlado. Že zadnjič smo o tem poročali. Danes dostavljamo le to, da je slovenski narod danes lahko zopet hvaležen svoji SLS, ki ga je vodila tesno strnjenega do tega ugleda in vpliva v državi. Danes tudi Srbi sami prizmavajo: Slovenci so tu, državljani so, ne sme se jih tako potiskati ob stran, ne sme se jih prezirati kot kake osvobojence ali oelo avstrijakante, kakor so jih znali v Beogradu slovenski liberalci prav lepo slikati, dokler so še imeli kaj poslušalcev. Danes stoji vprasanie Slovei*cev, ki jih kot edino pooblaščena zastopa SLS v ospredju. Slovenci prihajajo do svojin pravic in to po zaslugi SLS. Ko se je Pašič vrnil. Ko je bilo slišati, da je dosedanja vlada odstopila, so takoj poslali po Pasiča, ki pa je že prišel prepozno. Kajti Uztuiovič je ta 6as že umaknil svoj odstop in je prejšnja vlada ostala na mestu. Prijatelji Pasiča so pa vendar hoteli javnost opozoriti, da se je vrml Pašič. Zato so mu priredili zelo slovesen sprejem. Že v Zagrebu so ga na kolodvoru pozdravljali. Prišel pa je tudi Radič, ki je sicer lepo govoril, a je vendar povdaril, da bo Pašic težko vsled svoje oslabelosti še mogel vzeti v roke državne vajeti. V Beogradu so Pašiča sprejeli njegovi ožji pristaši, vladini olani se sprejetma niso udeležili. Zdaj je Pašič bolan, pa ne politično, ampak resnično. Vse je bolno. Voasih je bila Pašrceva navada, da se je naredil bolnega, če ni mogel takoj kaj urediti ali doseS ali preprečiti. Te poliitične bolezni so se pa zjdaj nalezH drugi politiki. Tako je zdaj bolan mLnistrski predsednlk Uzunovič. Bolan je pa tudi predsednik narodne skupščine Trifkovič. Ako bo ta bol&zen prinesla državi kaj zdravja, potem ni prav mč škodljiva. Nettunske konvencije. V dnevmem časopisju se te dni veliko bere ta tuja beseda, ki pomeni dogovor, ki sta ga napravila naš in italijanski zunanji minister v mestu Nettunu. Ta dogovor se tiče najbolj Dalmacije, kjer bi radi Italijani imeli prosto trgovino, prostost glede šole in naseljevanja. V tem dogovoru so seveda tudi nekatere točke, ki so za nas dobre, je pa istina, da te ne odtehtajo onih dobrot, ki jih naša država daje Italiji. Posebno bi bila eeveda prizadeta Dalmacija, zato ni čudno, ko aedaj ona zelo ostro protestira proti t&j pogodbi. Pogodba še ni odobrena, ampak pride še pred narodno skupščino. V DRUGIH DRŽAVAH. Na Grškem še vedno ni ljubega miru. Tam se borijo med seboj posamezni generali kot politiki. Eni so za republiko, drugi za kraljevino, vsi skupaj pa hočejo le oblast y rokah imeti in ubogo ljudstvo izžemati. Da je ta sedanji prepir zanesla na Grško Italija, je jasno. Dela pač po načelu: kjer se prepirata dva, tretji dobieek ima. Bolgarija hoče k morju. Bolgarija ne meji nikjer na morje. To je za vsako državo budo, če nima morja, ker ne more imeti potem pro-3te pomorske trgovkie, ki je še konečno najcenejša. Bolgarski zunanji minister je začel o tem vprašanju prav živahno delovati. Zelo ga podpira Italija, seveda ne zavoljo Bolgarije, ampak zato, da bi morda imela v njej zaveznico, če bi bilo treba. Ifalija je šla že tako daleč, da je Bolgariji posodila denar za žel&znico k morju. Italija je še vedno nenasitljiva. Dasi je v Italiji primeroma malo Slovencev, katerih bi se Italijanom ne bi bilo treba prav nič bati, je vendar vsa Italija na delu, da zatira te naše uboge, še nerešene brate. Ko se je sedaj začelo novo šolsko leto, so vpeljali »materinske« šole, koder se pa slovenskih otrok ne uči v njihovem materinem jeziku, ampak v italijanšeini. Starišem, ki so v državni službi, so pa kar zapovedali, da morajo dati svoje otroke v italijaraske šole, če ne, bodo takoj odpušceni. Težko je Slovencem v Italiji. Avstrija je zopet dobila močno in pravično roko prelata g. Seipla, ki je sestavil novo vlado. Socijalistični hujekači so zdaj že precej izgubili poguma. Državno uradnistvo, ki je mislilo preje na štrajk, se je sedaj pomirilo, deloma ker se boji, deloma pa, ker upravičeno upa, da bo Seipl uredil njihove zahteve. Slovaški avtonomisti y češki vladi. Kakor se bori naš slovenski narod za avojo pravico, tako se tudi bori slovaški narod v češki državi. Tega vodi duhovnik Hlinka. Ko se je sedaj vrnil yl Amerike, so ga v Pragi zelo slovesno sprejeli. Hlinka bo itakoj prieel pogajanja z ministrekim predsednikom. Slovaki dobijo svojega posebnega mi nistra. Do sedaj so bili Slovaki ves čas izven vsake vlade, Zoper Viljema, biršega nemškega cesarja! Bivši nem ški cesar Viljem je gotovo veliko zakrivil na grozni svetovni vojni. Po porazu so ga takoj pregnali. Šel |e na Nizozemsko, odkoder pa bi se zelo rad vrnil nazaj v Nemčijo, kjer še ima svoje številne prijatelje. Franooska vlada pa tega ne dovoli. Pa tudi nemška vlada sama, ki je republikanska, noce o tem nič slišati. Ko je vojni poveljnik eprejel v vojaško službo njegovega sina, je bil prisiljen, da je kot vrhovni poveljnik moral odstopiti. Na daljnjem vzhodu. Na Kitajskem se še vedmo vršijo medsebojni »boji raznih mogoSnežev. Zdaj je v nevaraosti tudi že največje kitajsko pristanišče Šangaj.