Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45: 91-95 91 Toma‘ Luckmann UDK 929Luckmann(042.5) Nagovor udele‘encev sociolo{kega sre~anja 2003 1 Naj za~nem z obi~ajno captatio benevolentia. Po~a{~en sem in vesel, da ste me imenovali za ~astnega ~lana. Le eno mi greni veselje: to, da Vas moram nagovoriti na na~in, v kakr{nem sem nerodnej{i kakor v nekaterih drugih. Znanstveno predavanje v sloven{~ini, ~eprav ni jezik, v katerem sem ve~inoma pisal in predaval, bi mi napravilo manj preglavic. Angle{ki znanstveni jezik se sicer bolj razlikuje od zapletenega nem{kega znanstvenega jezika, ampak po dolgih letih najprej {tudija, potem predavanj in raziskovanj na ameri{kih in nem{kih oziroma nem{ko govore~ih, torej tudi {vicarskih in avstrijskih, univerzah, sem se navadil, da v angle{~ini ne uporabljam nem{kega sloga in v nem{~ini ne angle{kega. Res pa je, da posku{am nem{kega namenoma malce poenostaviti za svojo uporabo in ga tako pribli‘ati angle{kemu. Zdi se mi, da je slovenska znanstvena govorica bli‘ja nem{ki kakor angle{ki oziroma ameri{ki. Ker sloven{~ine {e nisem popolnoma pozabil in sem materin{~ino ‘e ve~krat brez ve~jih te‘av uporabljal na znanstvenih sre~anjih, bi tudi danes lahko uporabil slovenski znanstveni jezik. Ob prilo‘nostih, kakor je dana{nja, pa je uporaba jezika v nagovorih bistveno druga~na. Spodobi se in prav je, da se zahvalim za utemeljitev ob imenovanju za ~astnega ~lana. ^e bi bilo to vse, bi zdaj lahko vsi od{li na kavo. Obi~aj zahteva, da se tak na- govor ne kon~a `e po treh, {tirih minutah. Ker se rad, ~e je le mogo~e, dr`im obi~ajev, Vas bom torej zadr`al nekaj dlje. Gospod Kramberger mi je pisal, naj nagovor traja pribli`no pol ure. Morda bo moj nekaj kraj{i, na nekaj minut si ga pa le ne upam skraj{ati, ~eprav bi Vas pri{lo samo deset. Hvale`en sem kolegoma Krambergerju in ^asu, da sta mi nakazala, naj spregovorim o svoji `ivljenjski poti sociologa, dose`kih, stranpoteh in vlogi Slovenije na tej poti. Nasvet sem rad sprejel `e zaradi tega, ker nisem vedel, kako druga~e napolniti predpisani ~as. O dose`kih ne bom govoril, povedal bom nekaj o stranpoteh, po ovinkih, kakor je to za stranpoti primerno. Pravzaprav vodi moja `ivljenjska pot, predvsem tista, ki sem jo prehodil kot sociolog, po samih stranpoteh. Najve~ bom govoril o tem, kaj pri vsem tem predstavlja, navajam, »tak{na ali druga~na Slovenija«, `e zaradi tega, ker bi si rad o tem osve`il spomin. ^e V as bo naslednje – kljub prijazni napovedi gospoda Krambergerja – dolgo~asilo, pomislite, da je odgovornost porazdeljena. Za izbiro te teme boste morali okregati oba omenjena gospoda. Za svoje `ivljenje sem seveda sam odgovoren, saj mi ni uspelo 1. Letno sre~anje ~lanov Slovenskega sociolo{kega dru{tva, Portoro‘, 9. oktober 2003. 92 Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45: 91-95 Toma‘ Luckmann najti kak{nega drugega hrbta, na katerega bi prevalil odgovornost. Za na~in pripove- dovanja bi rad krivil gospoda Boga, ker me ni obdaroval z ve{~inami prostega govora in se moram zana{ati na manuskript. Kot katoli~an si tega ne bi smel privo{~iti, kot sociolo{ki agnostik pa sploh ne. Torej sem tudi za to odgovoren, prav tako kakor za najbr` pomanjkljivo sloven{~ino. @e precej let pogre{am prijateljico, ki bi mi znala ve{~e popravljati besednjak, slovnico in slog. Naj omenim, da mi povzro~a te`ave {e nekaj. O znanstvenih zadevah se pogovarjamo s kolegi, o osebnih s prijatelji. Sociologa poznamo, ~e ga poznamo, po njegovih delih. Meni predlagana tema – `ivljenjska pot sociologa – je seveda `ivljenjska pot. Po taki poti hodi ~lovek, ki je sin svojega o~eta in matere, mo`, o~e, pa, recimo, {e ribi~, smu~ar, nesre~en ljubitelj ajdovih `gancev, ker se mu redkokdaj posre~ijo, in {e kaj drugega. Zaradi naklju~ja ali zaradi razli~nih razlogov ta ~lovek ni kmet, pilot, ornitolog, filozof, zavarovalni{ki uradnik, ampak sociolog. Kraj{e povedano: na `ivljenjski poti skoraj ni mogo~e lo~iti osebnih korakov od znanstvenih. Ker pa se osebno me{a z znanstvenim, pre`i nevarnost slabega okusa. Upam, da mi bo uspelo izogniti se ji. Za~el bom z »ovinkom« . Pred nekaj leti je bil simpozij liechenteinskega Pen Cluba na temo Österreich von Außen. Na sre~anju smo sodelovali tudi nekateri starej{i ~lani. Kolegi so menili, da mi – kot ameri{kemu dr`avljanu in profesorju na nem{ki univerzi, ki povrh stanuje in pla~uje davke v [vici – ne bo te`ko spregovoriti o Avstriji od zunaj. To sem sprva mislil tudi sam. Potem sem se za~el spominjati dru`inskih korenin v cesarsko-kraljevi monarhiji. Ded Vodu{ek, po poklicu advokat, je v prvi svetovni vojni slu`il kot rezervni oficir v bataljonu mojega starega o~eta Luckmanna. Do neke mere je to okolje zaznamovalo tudi notranji svet mojih star{ev, stricev, tet, `ive~ih v kraljevini Jugoslaviji in deloma tudi v mali avstrijski republiki. [e po dveh generacijah so omenjene okoli{~ine pustile sledi tudi v mojih otro{kih letih. Osnovna {ola na Jesenicah, prva tri leta na klasi~ni gimnaziji v Ljubljani. Po italijanski oz. nem{ki okupaciji {e nekaj let gimnazije v Beljaku, Celovcu in na Dunaju, kjer se je za~ela kratka voja{ka slu`ba. Pred emigriranjem v Zdru`ene dr`ave Amerike {e nekaj semestrov {tudija v drugi avstrijski republiki. Vse to je obarvalo nekaj, kar je bil tudi notranji pogled na staro, potem nem{ko oz. nacisti~no in nato novo Avstrijo. Zato sem imenoval svoj liechensteinski prispevek Österreich von Innen und Außen. ^e sem gledal na Avstrijo od zunaj in od znotraj, to {e veliko bolj velja za Slovenijo. Moje `ivljenje je slovensko, v kolikor sem Slovenec, od znotraj. Ker sem ve~ji del svojega `ivljenja pre`ivel drugje, lahko zrem na Slovenijo tudi od zunaj. Lahko bi rekel, da je moj notranji pogled od blizu in od dale~ in da je zunanji pogled obenem od dale~ in od blizu. Pravljice sem bral v sloven{~ini in nem{~ini, Karla Maya v prevodu in originalu, Sienkiewicza in Jules V erna samo v sloven{~ini. Tudi zahtevnej{a slovenska knji`evnost je vplivala name. [e danes se spominjam klopi na skali pred Störovo vilo v Bohinju, na kateri je pred skoraj sedemdesetimi leti sedel V odu{kov stari o~e in deklamiral Krst pri Savici. Spominjam se tete, ki mi je, morda desetletnemu fantu, odvzela Tav~arjevo povest o vitezu Janezu Soncu, ker »{e ni bila zame«. Pozneje sem bral pesmi strica Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45: 91-95 93 Nagovor udele‘encev sociolo{kega sre~anja 2003 Bo`a. Druga dva strica, Valens, jurist in etnomuzikolog, in Ra{a, montanist, sta mi bila v otro{kih letih nedosegljiv zgled obse`nega znanja, od botanike in ornitologije do zgodovine, svetovne knji`evnosti in glasbe. Po petin{estedesetemu letu sem se z dru`ino vra~al na po~itnice v Ljubljano k materi in o~imu, Pekareku-Brada~u, in za ve~ tednov v Ukanc v Bohinju, kamor sta redno prihajala tudi Ra{a in Valens. V mnogih pogovorih sta mi ta, med seboj bratsko tekmujo~a, moderna polihstorja, {e vedno ostala nedosegljiva. [e en V odu{kov stric, Vital, ki je bil `e pred vojno duhovnik v San Franciscu, mi je med dolgimi leti v Ameriki nudil eno izmed redkih mo`nosti pogovora v sloven{~ini. Druga prilo`nost se je ponudila na sre~anjih s prijateljem Tu{ijem Ho~evarjem, lekarnarjevim sinom z Vrhnike in profesorjem ekonomije v New Orleansu. Da so bile take prilo`nosti res redke, govori dejstvo, da sem bil jaz takrat v New Y orku. Pozneje me je Tu{i nagovoril, naj pristopim k Society for Slovene Studies. Mimogrede naj omenim sociolo{ko manj pomebno podrobnost: moja pokojna `ena, on, ki je umrl v istem letu kot ona, in jaz smo se vzpeli ~ez Prag na Triglav, on porivajo~, jaz vle~o~. @ena je bila doma iz Rige ob Baltskem morju. V Latviji je najvi{ja gora visoka okoli sedemdeset metrov. S slovensko znanostjo nisem imel stika, ~e izvzamem, da so mladega, ne preve~ intelektualno usmerjenega fanta u~ili profesorji na klasi~ni gimnaziji v Ljubljani, med katerimi je bilo kar nekaj znanstvenikov: Kozak, Pregelj, Piskernik itd. Pozneje sem bral jezikoslovne prispevke strica Bo‘a, etnomuzikolo{ke strica V alensa. [ele v Ameriki sem za~el prebirati revije, npr. Jezik in slovstvo, Novi svet, Zvon … . Tako sem imel zunaj vsaj omejen pogled na notranje perspektive slovenske knji‘evnosti, filozofije in ideologije. [ele, recimo, v zadnjih petnajstih letih, mi je pri{el v roke ta ali oni ~lanek v Novi reviji in sociolo{kih revijah. S slovenskimi sociologi sem se seznanil po vrnitvi v Evropo. Imam uradno dovoljenje, da omenjam tudi anekdote. Zato smem vplesti v te spomine meni neznanega ljubljanskega frizerja, ki je igral pomembno vlogo, ko sem prvi~ osebno spoznal nekega V am znanega slovenskega sociologa. K frizerju se bom {e vrnil po dalj{em ovinku. Ko sem {e pou~eval na Graduate Faculty of Political and Social Science v New Yorku, med leti 1960–1965, sem nekaj poletnih semestrov predaval kot profesor Fulbrightovega sklada na univerzi v Freiburgu v Nem~iji. Skoraj na licu mesta sem se {ele seznanil z novej{o nem{ko sociologijo. Takrat sem predvsem bral ameri{ke, francoske (in nekaj manj) angle{ke avtorje. V New Yorku sta me k branju Maxa Webra ‘e v prvih semestrih napotila dva u~itelja: Alfred Schütz predvsem k Webrovi metodologiji in Carl Mayer predvsem k Webrovi sociologiji religije. Tudi Georg Simmel in Max Scheler mi nista ostala neznana, poweimarske in povojne nem{ke sociologije pa nisem poznal. Rene König, takrat profesor v Kölnu, je bil urednik (za razvoj nem{ke povojne sociologije najbr‘ najpomembnej{e) revije Kölner Zeitschrift für Soziologie und Sozialpsychologie. Ker je poznal empiri~ni {tudiji o nem{kih cerkvenih ustanovah, ki sem ju napisal kot asistent pri nekem ve~jem projektu newyor{kega Institute of World Affairs, mi je poslal v recenzijo nekaj novej{ih nem{kih raziskav s podro~ja sociologije religije. Iz teh recenzij je potem nastala moja prva knjiga, predhodnica angle{ke knjige Invisible Religion. In sedaj moram spet omeniti ljubljanskega frizerja. Moja mati je bila najbr` kar ponosna, da niso samo njeni bratje pisali knjig, temve~ tudi njen sin. Nekega dne, sredi 94 Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45: 91-95 Toma‘ Luckmann {estdesetih let, se je pri frizerju pogovarjala z neko gospo. Mo` tiste gospe je bil sociolog, mati pa je omenila, da je tudi njen sin sociolog in avtor knjige s podro~ja sociologije religije. Sledilo je poznanstvo z Zdenkom Rotarjem. Do sre~anja z nekim drugim znanstvenikom, sicer ne sociologom, temve~ socialnim psihologom, je pri{lo po kraj{em ovinku, brez frizerja. To pot v primernem akademskem okolju. V Evropo sem se vrnil leta 1965 in prevzel profesorsko mesto na frankfurtski univerzi. Kmalu za tem sem bil povabljen kot edini sociolog na letni sestanek majhne mednarodne skupine socialnih psihologov v Nico. Med udele`enci je bil Mi{o Jezernik. Najino prijateljstvo je trajalo do njegove smrti. On mi je rad – ali navdu{en ali zgro`en – pripovedoval o tem ali onem slovenskem pisatelju, znanstveniku, politiku. To je bil zame pogled od znotraj … Kar sledi, ni ve~ naklju~je. Takrat sem bil, tako reko~, namenoma izbran za stike s slovensko sociologijo. Leta 1970 sem se preselil s frankfurtske univerze na univerzo v Konstanzi. Kmalu za tem je tja pri{el {tipendist sklada Alexandra von Humboldta, ljubljanski sociolog Marko Ker{evan, ki se je ukvarjal s sociologijo religije. Najini dru`ini so povezale prijateljske vezi, povabil me je na kak{no predavanje v Ljubljano, kar pogosto sva se sre~evala na sestankih organizacije sociologov religije Conference Internationale de Sociologie de Religions. Ob vseh teh prilo`nostih se nisva pogovarjala izklju~no o osebnih stvareh. Nekaj let za Ker{evanom je pri{el na univerzo v Konstanzi {e en slovenski sociolog iz Ljubljane, Frane Adam, tudi {tipendist istega sklada. Njega je takrat zanimal predvsem moj u~itelj Schütz, morda tudi moje delo s Schützom in Bergerjem. Tudi z njim in njegovo `eno Darko Podmenik me ne ve`e samo sociologija. Z leti sem spoznal tudi nekatere druge slovenske sociologe in sociologinje. »Nekatere druge« vendarle zveni preve~ abstraktno oziroma anonimno. Naj ponazorim z nekaj imeni – po abecednem redu, ne po kronologiji: ^as, Jogan, Klinar, Rizman, Rupel, Rus, Saksida, To{. Z nekaterimi so bili pogovori kratki, razmeroma formalni, z drugimi dalj{i. @e leta pred osamosvojitvijo in po njej so mi na razli~ne na~ine omogo~ili vpogled v struje in vidike slovenskega sociolo{kega, znanstvenega in splo{no intelektualnega `ivljenja. Mislim, da sta bila Ker{evan in Adam najpomembnej{i osebi pri povezovanju s slovensko sociologijo. Seveda se nisem pogovarjal samo s sociologi. Sre~al sem tudi druge zna- nstvenike in filozofe, ki so mi odpirali vrata v slovensko intelektualno dogajanje. Torej ~e pogledam nazaj, vidim, da so bili moji stiki s slovensko sociologijo deloma naklju~ni, deloma na~rtovani. Ne bom V as u`alil, ~e bom rekel, da sem bil zanje motiviran predvsem s tem, da je bila ta sociologija slovenska. Moje poklicno `ivljenje sociologa je bilo vkoreninjeno drugje: na univerzah v Zdru`enih dr`avah Amerike in Nem~iji. Pisal sem skoraj izklju~no v angle{~ini in nem{~ini, empiri~na raziskovanja so bila z majhno izjemo opravljena v Nem~iji. Poleg tega sem se za kraj{i ~as ustavil tudi v Skandinaviji, Avstriji, [vici. Ve~ sem predaval na primer v Trondheimu, na Dunaju, v Bernu, celo v Avstraliji kakor v Sloveniji. Tako je pa~ naneslo `ivljenje, naklju~ja, odlo~itve na tem ali onem kri`potju, za ta ali oni ovinek. O tem bi lahko {e precej pripovedoval, na primer kako sem se iz filozofije in jezikoslovja napol slu~ajno obrnil k sociologiji, kako Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45: 91-95 95 Nagovor udele‘encev sociolo{kega sre~anja 2003 sem pri{el kot {tudent k Schützu, kako sem spoznal Petra Bergerja, katero naklju~je me je zaneselo v sociologijo religije itd. Ampak to bi trajalo predolgo. Raje se pribli`ujem koncu. Moje vezi s Slovenijo niso bile in niso predvsem sociolo{ke. V glavnem so dru`inske, vezi z bratranci in sestri~nami iz Vodu{kovega, Luckmannovega in Rude`evega kroga. Deloma so prijateljske. O ljubezenskih tudi na stara leta ne bom govoril, razen o ljubezni do na{ih rek in gora. S sociologijo to nima neposredno opraviti. Mislim pa, da je to, da sem zrasel v okolju, o katerem sem Vam na kratko pripovedoval, pa to, da sem {el v Ameriko in tam kot {tudent delal v razli~nih poklicih, to, da sem se vrnil v Evropo in, tako reko~, tudi v Slovenijo – da je ta raznolikost okolij, dru`benih slojev, dru`b in kultur – mo~no vplivalo na moja antropolo{ko- sociolo{ka zanimanja in nazore, morda celo na teorije. Pogled od blizu in od dale~, od znotraj in od zunaj se mi zdi bistven za sociologijo. Od dale~ vidi{ premalo, od blizu vidi{ preve~. Od znotraj prihaja izkustvo `ivljenja, dru`benega `ivljenja; od zunaj izvira opis razli~nih izkustev. Sociologi pa poleg tega sistemati~no zbiramo opise in posku{amo razlo`iti razli~ne pogoje za te opise. ^e ti `ivljenjska pot pripravi oboje, ti to lahko pomaga, da vidi{ od dale~ in od blizu, od znotraj in od zunaj. Seveda ni nujno, da ti to kaj pomaga. Tudi na taki `ivljenjski poti lahko ostane{ ali samo kratkoviden ali samo dalekoviden. Tudi na `ivljenjskih poteh, ki ne peljejo v svet, je z intelektualno disciplino, z bifokalnimi o~ali, mo`en ta sociologom tako nujen dvojni pogled. Sedaj sem `e podlegel starostni slabosti in za~el pridigati. ^e sem `e pri tem, bom na koncu dodal {e drobtinico. Po mojem je tudi {e druga vrsta razli~nosti plodna za sociolo{ko `ivljenjsko pot. Kljub vsem birokratskim te`njam zadnjih trideset, {tirideset let na skoraj vseh evropskih univerzah trdim, da bi bilo bolje za sociologa in za razvoj sociologije, ~e bi se s sociologijo kon~ala in ne za~ela znanstvena pot. Bolje bi bilo za~eti z zgodovino, recimo, srednjeve{ko, antropologijo, etnologijo ali pa biologijo, matematiko, da, celo s filozofijo. Ampak dosti teh modrosti. Sapientiae sat!