List .?/.
Mlscrcre* Usmili sc!
Petdeseti Davidov, četerti .»pokorni psalm.
Oh! usmili se me. usmili. Moj (iospoil in Hog premili! In z obilno milostjo /briši mi pregreho vso.
Bolj mi zmij vso nepravičnost, Bolj mi si* is i i vso krivičnost; Ker svoj <jr«*h zares spoznam, Pred očmi ga vedno imam.
R<*s je slaba stvar grešila, Tebe samica žalila:
Skaži pa se zvestiga. Nar bolj milostljiviga.
(Jej. od kdaj sim gr«*hu v lasti. 7, roj si v.i m me je iim*l v oblasti, Le resnim ljubiš ti. Me učiš skrivne reči.
Bog. pokropi me z višave. Me oeisti z viido sprave; Ti mi zmij vse madeže, Bolj od »nega ubi-li me.
Daj mi slišati veselje. Duši revni spolni /.i*lje:
Mojih grehov več ne glej. Vse jih zbrisane imej.
Cist« seree v meni stvari. Prav da iluha mi podari: Ti me ne zaver/i kdaj. Svoj ca Duha še mi daj.
Spet mi <laj sladkost nebrško, Pokrepčaj slabost človeško; Ceni učiti grešnike. Boljšati krivičnike.
Vzemi preč pregreho mojo. tle častim pravico tvojo; Bog. odpri mi usta sam. De ti vredno hvalo dam.
Ni ti všeč daritev klavna. In ne veseli te žgavna:
Duh ponižan, stert je dar, hi ne zveržeš ga nikdar.
Ravnaj z nami milostljivo. Daj nam blagor dnbrotljivo, Dc prejemal boš dari
Hvale, slave in časti.	Hicinger.
Ilratcrna ziiiga Roženkranca na Kaloliji.
(Dalje in koncc.j
Dolžnosti braterne živiga rožcnkranca so: !. Vsi udje so v Jezusovi službi in še posebno
Tečaj VMM.
sini in hčere Matere Marije Device, zatoraj naj si perzadevajo po mislili in željah, po besedi iu djauju njima z me rej podobnejši bili: naj Jezusove nauke spolnujcjo, Marijue čednosti posnemajo: naj bojo goreči za fiožjo čast in v prejemanju sv. zakramentov ( nar manj štirikrat v letu): z cr.o besedo naj drugi drugimu po vsi moči v nebesa pomaga.
2. Pomočnik — pomočnica—pazi, a) de vsi udje odstavke svojiga dela roženkranca po redu molijo: vsaki začne nHiti z oče našem. za tem 10 češenasimarij s pristavkam in sklene s: Čast bodi llogu O. S. in sv. I).: vsak naj še 2 češenasimarij za uboge verne duše v vicali zmoli, če mu je mogoče; udje naj se prestavljajo o kvaternih nedeljah, tako dc vsak v to nedeljo iz 1. odstavka v 2., iz 2. v 3., iz CI. v 4., iz 4. v o., iz i. v 1. listiga dela stopi, in kadar po dkratnim premikovanju cel del ob-molijo, se vsi s svojim pomočnikarn — pomočnico — iz 1. v 2. del, iz 2. v in iz II. v I. itd. prestavijo: b) pomočnik naj gleda, de sc vsi njemu izročeni lepo zaderžijo, naj napake odvračuje, pregreške vpričo 4 oči pametno svari, po potrebi voditelju naznani; pa so tudi bratje med seboj, ali pa tudi voditelja v pričo 4 oči svariti ali pa voditelju naznaniti dolžni.
Voditelj naj a) pazi na. svoja pomočnika — voditeljica na pomočnici — de ne molita oba eniga dela, ampak po redu, b) naj gleda, tle pomočnika svojim lepe izglede dajeta, de jim kake krivice ali cnostranosti ne delata, zato jima svetuje, jih poduči, kako naj ravnata, jih k dobrimu nagiba in po potrebi z lepo svari.
4.	Vojvodi naj gledajo na svoje voditelje — vojvod inje na voditeljice — de svoje lepo vodijo, nobeniga pohujšanja, kletve, plesa, obiskovanja pivnic ne terpi jo, de svojim s čednostmi lepiga zaderžanja, pobožniga življenja svetijo. Vojvodi sami morajo pa lep izgled vsih čednost, svitla luč biti, de se njihovi po njili delih ravnajo in hvalijo Očeta, ki je v nebesih. Vojvodi so namestniki Jezusovi, vojvodinje namestnice Marije Device, naj si torej perzadevajo tudi \jima podobni hiti.
5.	Vsak sprednik sc mora po sv. čednostih, posebno po ponižnosti in gorečnosti poznati: kolikor vikši je kilo, za toliko ponižnejši naj ho; kolikor ponižnejši jc kdo, za tolike* bolj je, podoben naj poiiižncjšimu Jezusu, ki se je desiravno Sin lložji, ponižal do smerti — in sicer do smerti na križu, toliko bolj podoben Marii,
Katolišk cerkven list
V četertik 3. veliciga serpana 1854.
ki se je, dcsiravno kraljica zemlje in nebes, le deklo Gospodovo imenovala. Bog prevzetnim zoperstoji, ponižnim pa svoje gnade deli; na-pubnjene ponižuje, ponižne pa povikšuje.
6.	Svari naj vojvoda voditelja, ta pomočnika — vojvod loja voditeljico, ta pomočnico — pa tudi eden druziga ali svojiga prednika, pa vselej Ic v pričo 4 oči: in v greh je od tega drugim, še bolj pa nehratant razodcti; !e če svar-jcnje ni /dalo, se privzame ud tiste rože, ali po potrebi cela roža skupej stopi, pa tudi tukaj mora čisto vse med brati ostati; ako je bilo tudi zdaj zapstonj, se nepoboljšani brat svojimu vojvodu, — sestra svoji vojvodinji naznani, — kateriga zopet lepo opominja in svari, zraven pa cclimu rožnimu germu svetuje za nesrečnika moliti itd. — Ce pa to ni pomagalo, potem ga še le vojvoda dušnimu pastirju naznani, kateri — pa le sami oni — terdovratni-ga v zboru pričo vse bratovšine odveržejo (kar se pa redko redko zgodi) in svetujejo za zgu-hljcuiga moliti, postiti se . . . kateri le po letni poskušnji in po vidnim pubol jsaiiju zopet zamore v družbo vzet biti, pa vender ne v poprejsni venec, kamor je ze drugi ud nastopil.
* Take molitve veliko veliko pomagajo grešnike poboljšati, druge pa v stanovitnosti uterditi. Grešnika v serce presune, kadar vidi, kako nedolžni gor»če zanj molijo; njegova pregreha pa tudi nesreča se mu pred oči postavi in vest mu pokoja ne da. V resnici take molitve, posti in solze za grešnike per Jezusu in per .Marii niso zgubljene! Oh molimo, le molimo za grešnike, naše molitve ne bodo zapstonj: naj se pa ravno grešniki ne poboljšajo, naše zasluženje per Bogu bo vender toliko, kakor dc bi bili ves svet spreobernili.
7.	Vsi udje naj sc med seboj kakor bratje in sestre ljubijo, kakor otroci ene Matere Marije Device: naj se varujejo klafanja, kletve in vasovanja. nespodobniga (posebno ponočniga) tikanja in znanja z drugim spolam, gizdosti, nečistosti iu lenobe, naj se ogibajo plesa, pijančevanja iu slabe tovaršije in naj zraven dopoldanske tudi popoldansko službo Božjo radi obiskujejo: zoper klalače, zasmchovavce svete vere in sv. reči, zoper pobujšljivcc in zape-Ijivcc naj se z zd r u z c u o m o č j o nasproti stavijo, po potrebi pa dušnimu pastirju naznanijo. Ce pa od hudobniga sveta zato kako žal besedo slišijo, naj jo Jezusu in Marii darujejo, katera sta še veliko več prestati imela: veselite se, zakaj vaše plačilo bo obilno v nebesih.
K Posebno se pa bratam in sestram priporočijo domači, pa vsi zapušeni bolniki, še bolj zastarani grešniki na smertni postelji — pa tudi zapušeni ali zanemarjeni otroci, ki brez staršev ali pa z zanikerninii redniki hodijo po široki cesti v večno pogubljenje. Tudi za te sirote je tekla Jezusova kri, tudi za nje jc Jezus umeri . . . Kdor takiga sprejme, Jezusa sprejme.
9. Ce brat ali sestra umerje, naj brata bratje, sestro sestre k pogrebu zaneso, in vsi skupej, saj bližnejši spremijo*, ako je bil umerli reven, naj mu cela družba pošten pokop preskerbi, in vsak ud saj en roženkranc (s 3 deli) za raj-niga ali rajno o priložnosti pomoli: zato se umerli na znanje dajo. 10. O zapovedanih praznikih so po popoldanski službi Božji očitni zbori živiga roženkranca v cerkvi,
katere dušni pastir sami vodijo. Vsakimu udu je perpušeno od vsih sem spadajočih reči govoriti, svoje dvome odkriti, za kak svet, potreben nauk itd. poprositi. Tukaj se pomenijo od vsih naprav, pa tudi za odvernjenje napak, znaniga pohujšanja, za lepšanje cerkve i. t. d. Sklenejo se taki zbori z lepim opominovanjem k stanovitnosti, z molitev jo, s petjem.
** Nekateri duhovni se takih zborov bojijo, ker mislijo, de so težavni ali de jim ho tvarina učenja pošla, pa ni tako: iz lastne skušnje povem, de so taki zbori nar veči veselje dušniga pastirja, ki vselej prehitro minejo, in tvarine nikdar ne zmanjka. Svetujem pa vender, de se dušni pastir na te zbore nekoliko priprav ijo in kaki dober cerkveni list imajo, p. Zgodnjo Danico (tudi Novice Ljubljanske marsikaj koristniga perneso.) — Sicer dušniga pastirja res marskaka težava, sitnost ali kaka beseda od nasprotnikov sv. bratovšin zadene, ali za dobro unet mašnik se take malin kosti ustrašil ne ho; vse se premore v Jezusu in po prošnji Marije Device.
Sklep.
Glejte, koliko dobrot, koliko gnad in žegna Božjiga za dušo in za telo iz lepiga verta sv. roženkranca izvira!
Ljubi Slovenci! ako se v vašim mehkim sercu lc še kapljica katoliškiga življenja v solnčni zarii gnade Božje vtrinja, ako v vaših dušah le še iskrica ljubezni do Jezusa in Marije tli, oh hitite v rajski vert milosti Božje, zapišite se v živi roženkranc, — nabirajte si nebeških rožic, ki v presvetim Jezusovim in neomadežanim Marijnim sercu tako lepo in izveličansko cvetejo, pletite iz njih Jezusu in Marii nar lepši vence, sebi pa nestroh-ljivo krono sv. raja — s pobožno inolitevjo in premišljevanjem sv. roženkranca.
Prederznein se ziniti, de se mi hratema ali družba živiga roženkranca nar boljši, nar koristniši dozdeva: ne le zato, ker nar imenitnejši skrivnosti naše sv. vere zapopade, ne le zato, ker nam nar lepši izglede Jezusoviga in Marijniga življenja, terpljenja in veličastva preti oči stavi; ne le zato, ker je nar perpravniši živo vero, stanovitno zaupanje in gorečo ljubezen v naših sercih obuditi in živiti; ne le zato, ker je naša ljubeznjiva Mati Marija sv. roženkranc svojim, z drago ceno Jezusove sv. rešnje kervi odkupljenim, otrokam moliti naročila: ker je ena zmed nar starejših bratovšin sv. keršanske katoliške cerkve: ker nam nar več izgledov podati zamore, de se je Bog revnih Zemljanov v dušni in telesni sili zopet usmilil; — temuč zato, ker ima braterna živiga roženkranca to posebno prednost, de se vsi udje med seboj zavežejo f k komur je ta braterna po svojih delili, rožah, rožnih gcrmili, rožnih vertili kaj perpravna), eden na drugiga paziti, de se molitve prav opravljajo. de v sv. pobožnim življenju napredujejo, de se greha varujejo, de se spodbadajo, lepo opominjajo, na tihim svarijo, in ako to ne zda, za nesrečne brate molijo, de združeni v sv. čednostih rastejo in si roko podajajo, de nobeden ne opeša na težavni poti v sv. nebo. — Zatorej serčno ljubljeni Slovenci, rojaki moji, bratje in sestre Jezusa Kristusa, sini in hčere Marije prečiste Device! berite, prevdarite, stopite — v hraterno živiga roženkranca v povikšanje Božje časti, v spreobernjenje nevernikov in krivovercov, v poboljšanje grešnikov, v pospešenje pobožniga življenja, itd.,
za kar vas prosim v presladkim imenu Jezusa, Marije in sv. Jožefa.
Hvaljen bodi Jezus Kristus! J. V.
Ali dajo protestanti katoličanam. kar
jim gre?
„Xa svetu boste britkost imeli*, je rekel Jezus svojim učencam per zadnji večerji (Jan. 15, 33). To prerokovanje Odrešenikovo se je spolnilo res nad njegovimi učenci, pa se je spolnovalo in se ae vedno spolnuje tudi nad njegovo sv. katoliško cer-kevjo. Ze njeni lastni otroci jo toliko žalijo s svojo nepokoršino, kakor nam to zdaj pričuje uekeršan-ski duh sardin s ke vlade vTurinu, iu tesinske na š vaj carskim; še liuji britkost pa mora ona terpeti od nekatoliškili vlad, ktere čez njene otroke gospodarijo. — Slišali smo ravno od solza vredne osode milijonov katoličanov, ki so pod oblastjo odcepljenih Jtusov; lutcranska vlada na Švedskim zapera in iz dežele preganja še zmeraj vsakiga Šveda, ki bi se pokatoiičil. Hadenski protestanški veliki vojvodič stiska, odčra in muči svoje katoliški cerkvi zveste podložne po svojih vradnikih. V 31 ek I en burgii ne pusti Iuteranski veliki vojvoda katoliškimu grajšaku Kettenburgu, de bi v njegovim gradu katoliški duhoven prebival in sv. mašo bral, akoravno jc katoliški, Iuteranski in kal vinski veri po celi Ncmčii prostost vere v Dunajskim zboru I. 1814—15 zagotovljena.
Protestanška prajsovska vlada je sicer pod sedanjim kraljem Friderikam Vilhelmam IV. katoličanam močno polajšala butaro, ktero so mogli oni do I. 1840 nositi; ali kako daleč je še, de bi bila ona svojim katoliškim podložnim tako pravična, kakor protestanškim, naj pokaže sledeča pergodba:
Hcnanski katoličani, ki so še le v francoskih vojskah in v I. 1814 pod Pmjsovsko oblast peršli, so imeli nekdaj katoliške vseučiliša v Kelnu (1. 1385—1797), v Krfurtu (I. 1392—1810), v Trieru (I. 1454—1797), v Paderbornu (I. 1616-1819) in v Muensteru (I. 1631—1818, vender 1. 1824 kakor modro- in bogoslovska učilnica nekoliko oživljena). —
V	I. 1818 je kralj Friderik Vilhelm III. v Boni novo vseučiliše utemelil za katoliške in pro-testantiške ltenjane. Se ve, de je večina katoliška. Kako se pa tukaj pravica in enakopravnost rabi?
V	Honi je na leto po 200 katoliških bogo-slovcov; za nje so 4 redovni učeniki postavljeni in 1 zunaj reda. Ti možje dobijo na leto 3000 tolarjev (po 1 in pol gobi.) skupej plačila. Prote-stantiških bogoslovcov je v Honi na leto 20—40, in ti imajo 6 učenikov, ki 6000 tolarjev na leto plačila dobivajo. — 31odroslovje uči v Honi 19 pro-testantiških učenikov in 4 katoliški; zdravilstvo 4 protestanški in 2 katoliška, pravoslovje 5 prote-stanških in 3 katoliški. Učenikov zunaj reda je 11 protestanških in samo 3 katoliški. Služba ucenika za katoliško zgodovino je že leto in dan izpraznjena; zdaj sta obedva protestant iška učenika zgodovine za to službo vladi uasvetvala človeka, ki ima protes tanko za ženo in tudi svoje otroke v krivi veri redi! Zdaj bo vlada v Honi tudi pro-testanško sobivališe za svoje bogoslovce naredila, in prav bati se je, de bo ono tikama zraven kato-liškiga semeniša stalo! V Greilsvaldi, v llalah in Kraljevecu (Konigsberg), kjer so čisto protestantske vseučiliša, ni nobeniga sobivališa, — le v Bo-no, skoraj čisto katoliško mesto — v katoliški de-
želi, ga vlada vpelje. — Kdor ima oci, pač lahko tukaj spodjedanje katoliške vere zapazi.— V. S.
Vganka »ganjena*
Kakor se leto verti, iu letni čas za letnim časam nastopa, tako de iz velike zime pridemo v veliko vročino: enako je človeško življenje. Kakor se kolo verti in obrača, ter pride zgorej, kar je bilo spodej: tako pridejo tudi človeške reči okoli, in llog jc, kateri verti to kolo. Jožef je jokal pred svojimi brati; čez kaj časa so pak bratje pred njim jokali. David je mogel bežati pred kraljem Sav-lam; in knialo mu je Hog kralja v roke dal. K za-ničevanimu Calieju je Jezus v hišo pcršcl.
V neki fari na gorenski strani je živel zdajne dni kmet, Melhijor po imenu, posestnik cele zemlje, tudi premožen in v veljavi pri ljudeh, priden in priljuden, skerbel je za službo Božjo doma iu v cerkvi; nihče ni govoril liudiga od njega, krr je bil dober kristjan, kakor jc v tem kraju navada. Ta kmet je imel tri otroke: sina in dve hčeri. Se lahko ve, de je sinu svojo domačijo izročil, hčeri pa omožil, in sicer kakor previden mož dobro, na dobro zemljo, k dobri hiši, in k dobrim ljudem. Zeta pak, teh dveh hčer moža. sta kmalo eden za drugim umerla, in vdove ste sc zopet množile; ena pri dobro znanih, ena per neznanih ljudeh. Kaj mislite zdej, kakšina sta ta dva moža? Oba mlada, dobrih staršev, ne prazna na premoženji; pa oba pijanca, sleparja, goljufa in zapravljivca; oba sta mogla to leto svoje njive in travnike zavoljo pomankanja deržine in živine v zajem dati; oba neskerbna, brez zaupanja, oba pijanosti vdana. V celi fari ni takih, kakor ta dva, eden drugimu tako enaka.
Zdej tedej se ljudje izprašujejo: kako je to. de ste ravno te dve zeni taka moža dobile, ker one ste dobre ženi, de jima ni nič reči? — To je tista vganka, katere ne more nihče uganiti: tudi jez je nisim mogel: zdej jo pak bom. Xi dolgo, kar sim to zvcdil, kar bom zdej povedal: .Mati Melhijorjeva je imela tri hčere, katerim je tri sto goldinarjev vpisanih v zemljiške bukve per svoji smerti izročila: Melhijor pak je že toliko dobil, de je bil takrat zadovoljiti. Kadar pak je bilo treba te denarje sestram plačati, je brat ovinkov iskal, de bi jih ne dal. in je na skrivno vižo plačivni list za izbrisanje iz zemljiških bukev dobil, ker dekleta mlade, nevedne in boječe se niso mogle in liotle za denarje vleči. Tako je le eni sestri nckej maliga vergel, de jo je pregovoril, drugi pa nič. in ravno tako otrokam tretje sestre nič. in je — umeri.
Tukej, ljubi bravec! imaš vganko uganjeno: Očetje so kisle jagode zobali, njih otroci pak so dolge zobe dobili. Tudi njegov sin, posestnik vc-likeV.cmlje, ni srečen, ni zdrav, hira. gospodarstvo mu ne gre po sreči, le rije. Dopolnjena je tu beseda Božja, ki pravi: Xe žalite vdov in sirotic: če jih bote pak žalili, bodo k meni vpili, in jez bom slišal njih vpitje, in moja jeza se bo unela, in vas bom mahnil, de bodo vaše žene vdove, in sirotice vaši otroci. Pa tudi to: Preklet, kdor siroticam pravico preoberne; zakaj Gospod je ubozih pribe-žališe, in se potegne za vdove in sirote. Tacilt pergodb je veliko na svetu, in ljudje se popisujejo": kako, zakaj? in išejo vzrokov povsod drugod, samo per luči besede Božje ne, pa se manj v svojim sercu, kjer je marskteri zatiklej. ki nam brani viditi in spoznati resnico, katero pa moramo
spoznati, in poravnati, de ne pridemo v ječo, iz ktere nc pojdemo, dokler dolga do zadnjiga ve-narja nc splačamo. —	li. 1).
Ogled po Slovenskim.
Iz Ljubljane. V tukajšnih latinskih šolah je bilo leta* druziga p< I leta učeneov, toraj 27 več kakor lani. po veri vsi katoličani, po narodstvu 364 Slovencov, 51 Nemeov, 1 Cth, 2 Horvata. 2 Laha. rčilnine so perviga in drugiga pol ieta plačali skupej 2664 gold., iz zaloge za uboge učence pa so dobili 5876 gold. 33 kr. — V rečnih šolah je bilo v začetku pretekliga šol.-kiga leta učeneov 202. med njimi 152 »Slovencov. 39 Nemeov. 10 Lahov, 1 Ceh. Učilnine so plačali 522 gold. 14 : , kraje., vpisnine pa 192 gld.
—	V 3 razdelkih izglein h šol je bilo 928, v nedeljski šoli 29? učet.cov. in v deklišk h šolah 824 učenk.
—	Oddahnicc za latinske in rečne šole terpe do 15. kimovca, praznovanje začetnih šol pa do sv. Mihela.
Prihodnjo nedeljo bo v škofijski cerkvi zjutraj ob poli šc-tih novoposvečeui mašnik gosp. .lan. Božič novo mašo imel, ob desetih pa gosp. Blaž Lenček, in veliki šmarni dan zjutraj gosp. karol lleidrich.
Iz Tominskiga. V Dunajskim časniku „Oester. Volk-fr> je pod st. 51 t. I. natisnjen list, ki ga piše fajmoštor sosednimu fajmoštra. pri ktcrim so DO. Jezuiti ravno sveti mision dokončali Tako se glasi: — _Ljubi, častitljivi gospod sosed! — V torek večer, kakor veste, sim se po dokončanim svetim misionu proti domu napotil. Veliko, ncpopisljivo veselje jc moje serco napolnilo, ko sim gledal brez števila pobožnih, ki so t-c na vse kraje, po vs.h potih, po polji in gojzdih, čez hribe in doline, vsi zadovoljni, v veri poterjeni, z Bogam spravljeni, spet na svoj dom in k sv.jimu delu veruili, ki so ga bili za čas sv. misiona voljno popustili. Ko situ pa šc vidil, dc se te v začetku pomešane množice s časam vredujejo, v posebne oddelke zbirajo, »•vet roženkranc moliti začnejo in z glasnim petjem Bogu čast in hvalo dajejo — takrat sim bil kakor zamaknjen. neznano radost jc občutilo moje serce, in sim mislil: Ko bi mision druziga sadu ne bil prinesel, kakor dc je veči gorečnost do molitve, posebno do prelepe molitve sv. roženkranca obudil, bi bilo že zadost in vse hvale vredno, bi moglo že to nas zbuditi, de bi bili misioiiarn iz seica vdani iu jih z vso močjo podperali. Iu ko to mislim, vzamem klobuk v roke, se perdružim pervi pobožni množici, sklenem svoj glas z njo, in romam tako proti domu. — Vidite, častiti gospod, to je en sad z misionskiga drevesa, ki sim ga najdel na poti proti svojimu domu, in od kteriga sim Vam povedati hotel. ■— Hvaljen bodi Jezus Kristus! — Z vsim spoštovanjem Vaš vdani sosed. —
Temu listu so —- pod ~ — sledeče verstice pri-djane: rZahvaljcn bodi Vsigainogočni! — obnavljena, pomnožena gorečnost v molitvi ni edini sad. ki je pri-rastel z misionskiga drevesa, kteriga so častiti 00. Jezuiti zasadili. \ar lepši sad so po misionu vstanovljene pobožne družbe. Te varujejo in oživljajo po svetim misionu uneti ogenj.— Družba mladenčev šteje 72, družba devic 120. mož 1S2. in žen 28? udov. Vsi udje teh pobožnih družb so tudi udje sv. serca. Marije Device in 402 jih je pridruženih bratovšini nar svetejšiga scrca .lezusoviga. Ti udje. ki v vsaki vasi svojiga prednika imajo, drugi za druziga skerbijo, skupej molijo in tudi hv. zakramente preji maj o. — Skušnja uči, de brez takšnih družb sv. mision marsikje druziga ni, kakor
zauneta slama, ki je naglo v plamenu, pa ravno tako hitro spet ugasne". —
Ravno to lahko tudi mi poterdimo. — Tudi v naših okolicah se je še tu in tam svet mision obhajal; povsod je — saj o začetku — tudi lep sad rodil, pervo in morde še drugo leto je bilo v spovednici dokaj opraviti, cerkve so bile pri Božjih službah čez navado polne, v soseskah in po hišah je bila sploh lepa zložuost itd. vse je hvalilo sv. mision, de je toliko blagra prinesel, vsak je mislil: Zdaj bo zmeraj tako. Pa le prehitro skoraj povsod tako biti jenjuje, po misionu uneta gorečnost naglo ugasuje, in po nekterih letih ui skoraj nič več. ali saj le malo sadu od misionskiga drevesa viditi. — Ko bi se bilo pač cveteče drevo precej s pobožnimi družbami ogradilo — in nc samo z moli-tevnimi družbami (zakaj le moliti znajo tudi hinavci), ampak treba je, de se družbe zavežejo, tudi druge kristjanske dolžnosti zvesto dopolniti. —
Itn zgled po keršanskim svetu.
V	Bernu je bil 12. p. m. Aihard Jeitteles, učenec 6. gimnazialniga razreda, sin juda Alojzja Jcittelesa, doktorja zdravilstva, po zgledu svojiga staršiga brata keršeu.
Iz Ogerskiga piše časnik ,.Brcsl, Ztg.a, de so tam po prekucii Husje svetopisemske bukve avstrijanskim podložnim dajali, ktere car a duhovskiga in de-želskiga poglavarja keršanstva imenujejo, in de se je zdaj oblastnijam iz Dunaja zaukazalo, imenovane bukve pobrati tistim, ki jih imajo.
V	Ferari je 16. p. m. vojak nekatoliške vere vpričo vojaškima duhovna iz Bcrnske škofije in vsih vojakov katoliško vero slovesno obmolil.
Mesca rožnika je v Hi mu umeri kardinal Fornari v 67. letu svoje starosti. Bil je dolgo časa učenik in je imel posebno srečo, de je zmed njegovih učeneov več kakor 60 škofov vsih narodov in več kardinalov izvoljenih bilo. Več let seui jc bil minister očitniga uka v papeževih deželah.
Iz H ima se piše, de se je Jakob P i ci p i o s, mož posebne razumnosti in učenosti in uternel.telj izhodno-keršanske družbe za zedinjenje izhodne ali razkolniške cerkve vsih obredov in narodov s katoliško in apostolsko cerkvijo v llimu, mesca rožnika vpričo kardinala Franconita Focijevim in Cerularijevim zmotam odpovedal iu de je bil z veseljem v katoliško cerkev sprejet.
Iz Aleksandrije se piše 7. maliga serpana, de so zamorci piemonteškiga tergovca in poročniškiga oskerbnika v Hartumu, Aleksandra Vaudet-a. ko se je v kapčijskih zadevah po beli reki nazaj peljal, z njegovimi 15 arabskimi sprcmljevavci vred ubili.
V	severni Ameriki so ondotni Cehi v Sen-Loiškim mestu 16. veliciga travna god sv. Janeza Ne-pumučana slovesno obhajali. Pri sv. maši so po češko peli in obhajilne molitve po češko molili. Pridigval je gospod Lipovski. Pervikrat se je Božja beseda v Ameriki z leče v češkim jeziku oznanovala. Pričujoči, ki jih je bilo obilno število, so biii močno ginjeni, ko so slišali nebeške resnice razlagati v milih glasovih svojiga materniga jezika. Sen-I.uiški veliki škof so pri ti slovesnosti 150 vernim zakrament sv. birme podelil/.
Premenilie «luliov£liie.
V	Ljubljanski škofii. \ isokorasliti £osp. Jožef Pav-šler. dekan v Dolini Mizo Tersia. je dobil Šilerjev kanonika! v Ljubljani. — tiospod Fr. Jersie. kaplan v Adlešicu. seje zavoljo holelinosti za nekoliko časa v pokoj podal.
Odgovorni vrednik: Andrej Zameje. — Založnik: Jožef Blatnik.