PRIMORSKI DNEVNIK
jPjtoina plačana » gotovini ®“' Postale I gruppo
Cena 90 lir
Leto XXVm. Št. 135 (8228)
TRST, četrtek, 8. junija 1972
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni .	__________(Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
JASNO STALISCE MANCINIJA NA SEJI CK PSI
PSI za razpravo o vladnem programu in odločno proti sodelovanju s
^oglobljena razprava o avtonomiji socialistične stranke, o novih ravnovesjih in o javnem redu
PLI
I RIM, 7. — Po včerajšnjem sklepu demokristjanskega vodstva (,.centristični vladi, oziroma o sodelovanju petih, je bila danes poli-fC,n® Pozornost usmerjena na sejo centralnega komiteja PSI, ki je Sno možnost zavrnil. To izhaja iz uvodnega poročila tajnika stranke •ocinija, na osnovi katerega se je že ustvarila velika večina v CK.
j Tainik PSI Mancini je uvodoma da je stranka prebila resno •izkušnjo na volitvah in da je ‘i/jkl* centristični naval. Gre za . 'tlčno linijo stranke, ki je niso ••lali ozki krogi vrhov za mizo, ijiveč za stvaren odnos do teženj °vnih ljudi, političnih in social-"'h sil.
jAncini ie govoril o avtonomiji 1 v odnosu do drugih strank in jJJ^osu do vseh sil, ki odražajo ./■hokratično življenje italijanske 'Publike. Dejal je, da so dokazi, da ..Anusu na PSI niso učinkovita j« oSovan-ia- Vsiljevanja in da . PSI stranka levice, ki je polj/'* a z interesi in pričakovanji paskih množic, odprta za demo-J®cn° razpravo, da je stranka L,j®vni del italijanske levice in ki jj-p0 najde napredne politične re-ter okrog sebe zbere potrebne e' da uveljavlja takšno politiko.
stajati na podrejanje stranke drugim interesom in je nujna razdalja v odnosu na KD in na KPI.
Mancini je obsežneje govoril o novih ravnovesjih ter omenjal različne kritike in to tudi kritike s strani KPI ter dejal, da gre za odraz onega integralizma, ki ni pripravljen priznavati tudi drugih političnih sil. V tem okviru je branil socialistično kandidaturo za volitve predsednika republike in v tem okviru je tudi zagovarjal stališče socialistov, ko so oporekali enobarvni Andreottijevi vladi. V tej zvezi je dejal, da za PSI ni bistveno in na nujno, da so v vladi in v večini, ker to ni karakteristični element avtonomije. So brez predsodkov in so pripravljeni ?a one rešitve, ki bodo v skladu z interesi ljudskih množic in z interesi skupnosti.
Še vedno v zvezi z novimi ravnovesji je Mancini dejal, da gre za cilj okrepiti politiko reform, to
N PSI je bistvena avtonomija /Unke, avtonomija stališč in skle-™V' Zaradi tega ni mogoče pri-
,|»iiiiilni,,„„|„„llllll„„lllltlllllllllIllllllllnlllllllllillIIIIIIIII)lllllll)IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIII
PO ALMIRANTEJEVIH GROŽNJAH
Izvajati zakon Scelba
JTed volitvami, ko je revija «Pa-Jama» objavila glavne smernice lastniškega načrta italijanskih istou, ki zajema obdobje od £>e Polovice maja do poletja, je lutno marsikdo skomignil z ra-,in se grenko nasmehnil, češ kako bujna je fantazija čas-^rjern. In vendar bi nas moral *®°j dogodkov od leta 1969, od Ansfcih bomb in lova na anar-tja do odkritje črne prevrat-celice v Trevisu, vsaj nekaj To, da fašistične nevarno-RUe gre podcenjevati. l,‘to se nova sindikalna jesen,
'Zi *6ta	le^ vdan*h
Robnikov velekapitala je vedno metati polena v kolesje na-, A italijanske družbe, ki se le • Hm au° m°ta *z zapletene go-^Arske in politične krize, obe-ij* Pa vzbujati med ljudmi ob-J**• da ni druge rešitve razen
roke» in policijskega re-
Ašisti se poslužujejo izkušene fc/A, da organizirajo taka zlo-ib a blejanja, ki jih javno mnenje ^ One pripisati levici. Od tod krin-*hacionalne desnice» in osladne
if>ANES
seji CK PSI je tajnik Man-,j . odločno zavrnil možnost so-,6,°v9nja z liberalci ter se iz-d| proti poskusom obnavlja-,-.„c6ntrizma. Govoril je o avtono-,8 socialistične stranke in omenil tn ,°st razgovora s KD na o-?Y' jasnega vladnega programa, primarnih volitvah demo-'i-i. • stranke v ZDA se vedno
fraze v predvolilnem boju, s katerimi Almirante res ni varčeval.
Kljub resnim napakam in neenotnosti levih sil ni Italija nasedla na limanice zadnjim ostankom sa-lojskega kolaboracionizma, zato so fašistični kolovodje pomislili, da je vsaka krinka odveč. Almirante je pred nekaj dneh na shodu mladincev MSI v Firencah jasno povedal, da se škvadristi pripravljajo na «fizično obračunavanje s komunisti in prevratnežh. Ne dvomimo, da je tajnik MSI pri tem upal, da bo naletel vsaj na solidarnost dela državnega aparata in policije, katerim ponuja roko v trenutku, ko so ti postali tarča napadov, za katere je očitno odgovorna podtalna organizacija fašističnih teroristov.
Reakcija vseh demokratičnih sil ustavnega loka, od PLI do KPI, nam dokazuje, da je Italija razumela prevaro. V posebno zadoščenje nam je, da so hladno in trezna odgovorili na Almirantejevo izzivanje sindikati, ki združujejo deset milijonov italijanskih delavcev.
Skrbi pa nas, da se nevarnosti tega izzivanja ni zavedela rimska vlada, ki je dolžna skrbeti za javni red in braniti ustavni ustroj naše republike. In vendar razpolaga oblast z močnim orožjem: XII. odredbo dodatnega dela ustave, ki prepoveduje obnavljanje PNF in tzakonom Scelba» iz leta 1952, ki kaznuje tgibania ali organizacije, ki zasledujejo cilje razpuščene fašistične stranke, tako da poveličujejo nasilje, z njim grozijo ali se ga poslužujejo za politični boj, ali ki se zavzemajo za ukinitev ustavnih svoboščin, blatijo demokracijo, njene ustanove ali Odporništvo». Po navedbi tega zakona je vsa-
S**»«■*
5^'orja McGoverna, ki si je za-,v °v8 znatno prednost pred I^Unti neposrednimi tekmeci »Li^Phrevem, VVallaceom in Mu-H Vse kaže torej, da bodo D- Američani na jesenskih
iCd dniških v°l'tva*1 izbrati
5|Nixonom in McGovernom.
V	.^ii je včeraj obljubil, da bo A l ru izvo'i,ve v 93 dneh na-
kV|I konec vietnamski vojni.
11^° uspešnem začetku sovjet-jl * jugoslovanskih pogovorov v Predsednik Tito odšel na obisk h 6toPsko glavno mesto Rigo, >kv' Prav ,a*<0 v Mo-
u ' deležen izredno toplega •b|*l*.l,)#' *aR° * *Trani krajevnih kot prebivalstva. Že da-t|j* ** bo jugoslovanska delega-n vrnila v Moskvo, to rudniku Wankie v Rodeziji
V	| *!r*di dveh ponovnih eksplozij
V»ll?i u ^ prenehali z releji akcijami. Skoraj gotovo '•vic	kot 400 rudarjem v
h ni več pomoči.
Trstu je včeraj v starosti linij** umrl ugledni slovenski yta**vnik, kulturni In javni delati^ ,#r neutrudni borec za nalij; n* pravice Slovencev v Italiji' ®r- Andrej Budal. Pokojnik je t«t|n?®c* drugim dolgoletni pred-tlr',|k Slovenske prosvetne zveze l(t "Pravnik Slovenskega gledali-iut,v Trstu. Njegov spomin bo °b 12. url počastila SKGZ 5,.? r'° sejo v Ul. Geppa 9, po-lr(aj Pa bo jutri ob 15. uri iz '•hi . bolnišnice v pokojnikov kraj Štandrež pri Gorici.
STOJAN SPETIČ
BONN, 7. - V bonskih krogih s© mnogo govori o bližnjem uradnem obisku predsednika sovjetske vlade Kosigina in navajajo kot datum junij ali julij. Zunanji minister Scheel je te vesti potrdil, čeprav pa je dodal, da še ni znan točen datum.
politiko podpreti s sindikalnimi boji, s parlamentarno akcijo, s podporo vseh sestavnih socialnih, kulturnih in političnih dejavnikov in v tej zvezi je Mancini podčrtal, da je treba predvsem pomagati procesu sindikalnega združevanja delavcev.
Nato je govoril o «40 odst. glasov levice», kar odgovarja objektivnemu političnemu stanju, pa čeprav so dobro znane politične, ideološke in druge razlike med socialisti in komunisti. Teh 40 odst. torej «niso niti zgodovinska blok, niti enotna fronta, v kateri bi socialisti izgubili svojo avtonomijo, temveč so stvarna sila, ki odraža potrebe napredka in preosnove, pa čeprav z različnimi političnimi metodami. i> To mora upoštevati KD, pa čeprav hodi po centristični poti, katere možnosti so se z volilno okrepitvijo levice znatno ošibile.
Mancini je nato analiziral volilne izide PSI. PSDI in KD. Glede KD je dejal, da obstajajo med socialisti resni dvomi, glede njene teorije «centralnosti». KD lahko prav gotovo zamenja zaveznike, nikakor pa ne more zahtevati od drugih, da pristajajo na začasno zavezništvo skupaj s PLI in da zahteva od socialistov pristanek na tako zvano «demokratično področje*. ki v resnici pomeni preklic politike levega centra. Politika levega centra pomeni odnos med socialističnim in katoliškim gibanjem, katerega temel je takšna politika, ki pomeni razkol z desnimi silami, in ki zaradi tega ne more voditi do sodelovanja s PTI.
Tajnik socialistične stranke je nato govoril o milijonih volivcev KD, kjer so prisotne različne socialne skupine in kjer se opažajo nove zahteve s prav gotovo demokratično, ljudsko in protifašistično vsebino. Zaradi tega bi bilo napačno enako ocenjevati vse sestavne dele katoliškega sveta.
Gre za odnos s KD. ki je omogočil, da so bili ustvarjeni pomembni dosežki demokratičnega razvoja. Socialisti ne nameravajo ustvarjati težav pri ustvarjanju tega odnosa in to so tudi povedali predsedniku republike ter demokristjanskim voditeljem, ko so dejali, da je možno pričeti stvarni razgovor z drugimi političnimi silami o vladnem programu in vladni politiki, ki naj na stabilni način rešuje obstoječe težave.
Mancini je nato govoril o gospodarskem položaju in dejal, da so socialisti vedno govorili o gospodarskem napredku kot najvažnejši nalogi in da so o tem razpravljali tudi s predsednikom vlade kot osnovi za pozitivno rešitev predvidenih sindikalnih akcij ter za obnovitev politike reform. Glede mednarodnih vprašanj je Mancini podčrtal, da mora Italija napraviti stvarne korake v smeri po-mirjenja in ostro obsodil ameriško agresijo v Vietnamu.
V	zadnjem delu svojega poročila je Mancini obravnaval javni red in je zavrnil vse špekulacije na račun PSI. Dejal je, da ko so bili socialisti v vladi, niso nikoli preprečili, da bi policija pravilno branila demokratični red in vršila svojo nalogo. Socialisti pa so zahtevali, da se policijske sile ne smejo uporabiti proti delavcem in proti sindikalnemu gibanju in predvsem, da se ne sme u-porabljati vojaško možje proti delavcem, ko protestirajo na osnov; ustavnih pravic.
Izrazil je zaskrbljenost zaradi temačnih zločinov, kot je uboj komisarja Calabresija in atentat na karabinjerje v Gorici. Treba je zagotoviti javni red in prepričati javno mnenje, da gre za demokratično obnašanje policije, ki ne sme biti pod vplivom določenih političnih krogov.
V	tem okviru je tudi odločno zavrnil predlog La Malfe o vladi izjemnega stanja ali o izjemnih ukrepih in prečital njegovo pismo. Mancini je zaključil, da so obratnega mnenja.
1 Da se doseže red, je zelo preprosto
potrebna demokratična vlada, ki bo jamčila odločno izvajanje obstoječib demokratičnih zakonov.
razprava se bo pričela jutri. Danes so na seji centralnega komiteja sprejeli ostavke vodilnih članov UIL ter istočasno kooptirali štiri vodilne predstavnike PSIUP, ki so skleniii, da vstopijo v PSI. V tej zvari so vključili Menchinellija v direkcijo.
Tajnik PSI Giacomo Mancini
Demokristjanski skupini v poslanski zbornici in v senatu sta danes potrdili sklep vodstva stranke, da se skuša ustvariti vladna koalicija petih strank.	-----------
Sindikat časnikarjev ob preprečitvi izida dnevnikov v Turinu
RIM, 7. — Včeraj v Turinu nista izšla dnevnika «Stampa» in «Stampa Sera*, ker so stavci stavkali, češ da je list objavil tudi sporočilo vsedržavnega združenja založnikov o sindikalnem sporu v zvezi z nedeljskimi izdajami dnevnikov.
Proti takemu stališču in proti stavki se je odločno izrazilo vsedržavno združenje italijanskega tiska,' ki se sklicuje predvsem na enotnost sindikalnega gibanja za o-brambo svobode tiska, opozarja na nevarnost tega primera, ko gre za sindikalno pobudo na osnovi nesprejemljivih trditev in ko so preprečili izid dveh listov, ki sta objavila stališča vseh zainteresiranih pri sindikalnem sporu.
Antifašistična manifestacija v Firencah v zvezi z izjavo Almiranteja
FIRENCE. 7. — Popoldne ie deželni odbor Toskane za odporniško gibanje v sodelovanju z deželo, pokrajino, občinami, sindikalnimi organizacijami, tovarniškimi sveti, partizanskimi združenji in antifašističnimi strankami priredil antifašistično manifestacijo v zvezd z nedeljskim govorom neofašističnega poslanca Almiranteja. V povorki so se zbrali številni meščani in je pred spominsko ploščo odporništvu spregovoril bivši župan Enri-quez Agnoletti.
Javno tožilstvo v Firencah je prejelo poročilo političnega urada kvesture v zvezi z govorom političnega tajnika MSI Almiranteja. Poročilo vsebuje tudi prilogo, v kateri so navedeni nekateri odstavki omenjenega govora. Sedaj se vrši preiskava.
Zasedanje paritetne komisije o «paketu»
RIM, 7. — V palači Chigi je danes pričela zasedati paritetna komisija, ki jo predvideva novi statut dežele Tridentinsko - Gornje Poadižje in statuti avtonomnih pokrajin Trento in Bočen. Komisija razpravlja v zvezi z izvajanjem «paketa» in ji predseduje podtajnik predsedstva vlade Evangelisti.
fmiimimiHiiimtiiiiiiimiiiiiimiiiiimiiinniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHimimmiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
AMERIŠKE PRIMARNE VOLITVE SE BLIŽAJO KONCU
Pacifistični senator McEovern zmagal v štirih državah ZDA
f. i i i ,* • 1 * I ■ - * i *	1 . ■
Na demokratski konvenciji ga bodo po vsej verjetnosti imenovali za strankinega kandidata na predsedniških volitvah
Zadovoljstvo senatorja McGoverna in njegove žene po zmagi na primarnih volitvah v štirih državah
................................n m ■■■ i m i III im i lili Ml lil,,! M,, m Ml, IM m I IM n, HM IM MM ,| I lini, m, m im imi>
POSVEČEN^ OGLEDU RIGE TRETJIDAN OBISKA V SZ
Letonci priredili topel sprejem jugoslovanskemu predsedniku Titu
Pogovori se bodo nadaljevali danes po vrnitvi delegacije SFRJ v Moskvo
(Posebej za Primorski dnevnik) RIGA, 7. — Danes, tretji dan bivanja v SZ, se predsednik Tito s soprogo Jovanko in člani jugoslovanske delegacije mudi v Rigi, glavnem mestu baltiške republike Le-tonije. Sem je sovjetsko letalo «tu poljev* sredi dopoldneva pripeljalo jugoslovanske goste, ki jih spremljata člana politbiroja sovjetske partije Kirilenko in namestnik zunanjega ministra Rodionov. Na letališču so predsednika Tita pričakali najvišji partijski in državni predstav-
niki letonske republike, prvi in drugi sekretar CK partije Avgust Voz in Nikolaj Beluha ter predsednik prezidija vrhovnega sovjete Letoni-je Vitali Ruben. Jugpslovanska delegacija se je odpeljala skozi mesto, kjer so prebivalci toplo pozdravljali predsednika Tita, v pa lačo Jormale, kjer bo rezidenca predsednika Tita. Program obiska v tem mestu obsega predvsem o-gled raznih zanimivosti Rige, tega največjega baltiškega pristani-
šča SZ, ki šteje okrog 800.000 prebivalcev. Poglavitna zgodovinska in kulturna zanimivost Rige, tega starodavnega mesta, čigar nastanek sega v leto 1201, je katedrala Donski, kjer je zdaj znana donska koncertna dvorana. Ta dvorana' je znamenita po tem, da ima največje orgle v Evropi. Prav ogledu te katedrale je bil namenjen prvi današnji obisk predsednika Tita. V donski dvorani so njemu in drugim jugoslovanskim gostom na čast priredili slavnostni orgelski koncert.
Po ogledu katedrale, si je jugoslovanska delegacija ogledala sporne niik letonskim rdečim strelcem ter gospodarsko razstavišče v Rigi. Drevi hodo najvišji predstavniki letonske partije in republiške oblasti priredili slavnostno večerjo v čast jugoslovanskega predsednika. V teku jutrišnjega dne si bo predsednik Tito ogledal še nekatere znamenitosti Rige in tovarno elektronike, popoldne pa se bo jugoslovanska delegacija vrnila v Moskvo,
DRAGO KOŠMRLJ
WASHINGTON, 7. - Z zmago v vseh štirih državah, kjer so bile včeraj primarne volitve, je senator George McGovern praktično ostal edini resni kandidat za demokratsko «nomination» na predsedniških volitvah v ZDA. V republikanskem taboru pa ni o izidu primarnih volitev nobenega dvoma več: kandidat to stranke na jesenskih predsedniških volitvah bo sedanji šef Bele hiše Richard Nixon.
Primarne volitve so bile včeraj v Kaliforniji, Nevv Jerseyu, Novi Mehiki in Južni Dakoti. Najvažnejše so bile prve: McGovern si je z včerajšnjo zmago v Kaliforniji zagotovil vseh 271 delegatov, kolikor jih ta država pošlje na konvencijo demokratske stranke, ki bo prihodnji mesec v Miamiju Senator, ki predstavlja najbolj levičarsko strujo v demokratskih vrstah, je prejel okrog 45 odstotkov glasov, njegov glavni tekmec Hubert Hum-pbrey pa 39. Rasist VVallace, ki je še vedno v bolnišnici po nedavnem atentatu, je prejel le 5 odstotkov. samo dva odstotka pa sta pripadla Muskieju, ki je pred začetkom primarnih volitev veljal za glavnega favorita za demokratsko cnomination*.
Z včerajšnjimi zmagami si je McGovern pridobil še najmanj 61 delegatov iz Nevv Jerseya, vseh 17 zastopnikov Južne Dakote (od koder je senator doma) in deset delegatov iz Nove Mehike. Tako razpolaga že sedaj s skoraj tisoč delegati na konvenciji v Miamiju, to število pa bo po vsej verjetnosti s prihodnjimi volitvami v drugih državah še naraslo. Ni pa verjetno, da bi McGovern lahko dosegel število 1.500 delegatov, ki bi mu v Miamiju zagotovilo matematično i-menovanje za demokratskega kandidata na predsedniških volitvah. Zato se bo moral pogajati z osta-limi kandidati, ki naj bi mu od-; stopili svoje delegate, za katere ; Pa bo moral seveda McGovern pla-j čati politično ceno. Za sedaj razpolaga Humphrey s 318 delegati, VVallace ima samo enega manj, Muskie pa 168.
Številne ugledne ameriške osebnosti so se medtem izrekle za McGovernovo kandidaturo ter izrazile prepričanje, da pacifistični senator lahko porazi republikanske, ga kandidata Nixona. Tako je šef demokratske skupine v senatu Mike Mansfield izrazil prepričanje, da bo McGovern določen za kandidata že na prvem glasovanju na konvenciji v Miamiju. Novembra pa bi imel veliko možnosti, da bi bil izvoljen v Belo hišo, posebno če bi vojna v Vietnamu takrat še trajala.
Sam McGovern pa je danes obljubil, da bi v primeru izvolitve za predsednika v 90 dneh napravil konec vietnamski vojni. Izrazil je pripravljenost potovati v Pariz. Ženevo ali celo v Hanoj na pogovore s severnovietnamskimi voditelji. «Mi — je dejal senator — moramo privoliti v umik vseh ameriških sil v določenem roku ter prekiniti bombardiranje. Prav tako moramo prekiniti vojaško pomoč predsedniku Thieuju,*
Dr. Andrej Budal

Kadar umre mož, kakršen je bil Andrej Budal, se človeku ob zbiranju misli za vsaj primerno dostojno počastitev njegovega spomina, odpira pogled v našo nelahko narodno preteklost na primorskih tleh. In takrat stopi pred njegove oči Budalov lik v vsej svoji celovitosti ,v vsej pomembnosti, v vsej usodni povezanosti z dogajanji zadnjih osemdesetih let, z nekaterimi njegovimi zgodovinskimi dela pa še dalje nazaj. In ta lik stoji "pred njim vzravnan, čist in ponosen. Še tako natančen dlakocepce bi na njem zaman iskal senc in peg, kajti vse življenje Andreja Budala je bila ena sama brezmejna, čeprav v skladu z njegovim značajem zadržana, ljubezen do trpečega slovenskega primorskega ljudstva, v tej ljubezni pa kot njena najbolj žlahtna prvina vera v zmago njegovega pravičnega boja. V tem boju je bil Budal nenehno prisoten in v prenekateri etapni zmagi je trajno in neizbrisno zabeleženo tudi njegovo ime, pa najsi bo v vlogi zgojitelja, pisatelja, preganjanca, javnega in političnega delavca v razdobju izpred prve svetovne vojne prav do naših dni. Ko bo narodni, literarni in politični zgodovinar teh časov v svojem opisu obravnaval delež in vlogo Andreja Budala, mu bo nujno moral odmeriti vidno mesto, eno najvidnejših celo, in šele takrat se bo pokazala ogromna prepadnost med njegovo osebno skromnostjo in težo in pomenom njegovega dela. In bolj kot danes, ko smo v vrtoglavi naglici življenja pogosto vse preveč neobčutljivi za svojo okolico, se bomo zavedli, da je med nami živel mož, pokončen mož, pomemben soustvarjalec naše zgodovine.
Andrej Budal se je rodil 31. oktobra 1889 v Štandrežu pri Gorici. Tri leta je obiskoval osnovno šolo v domači vasi, tri leta vadnico v Gorici, osem let goriško gimnazijo. Maturiral je leta 1909. štiri leta je poslušal romanistiko na dunajski univerzi in decembra 1913 doktoriral. Še pred doktoratom je izpopolnjeval znanost v Parizu. Profesorske izpite je dokončal na Dunaju in bil usposobljen za poučevanje latinščine in francoščine na srednjih šolah s slovenskim ali nemškim učnim jezikom.
Službo je nastopil na slovenski in nemški realild v Gorici leta 1915, vendar je že junija istega leta moral v vojsko. Kot vojak je služboval do aprila 1918 po vojaških urah v Ljutomeru, Ljubljani, Trstu in Vidmu. Nato je spet poučeval na zaposlovalnih tečajih goriške slovenske gimnazije v Trstu. Poletje 1918 je prebil v Ljubljani, v oktobru istega leta ob propadu Avstrije pa se je vrnil v Gorico. Mesec dni je bil tudi italijanski vojni ujetnik v Krminu.
Po zasedbi Primorske ga je italijanska šolska oblast preselila v	oktobru 1919	na realko v	Idrijo,	v	šolskem
letu 1921-22	na slovensko	učiteljišče v	Tolmin,	v	šolskem
letu 1922-23	spet v Idrijo,	v novembru	1923 pa	na sloven-
sko nižjo realko v Videm. Ko je fašizem zatrl tudi to šolo, je opravil natečaje in usposobi j enostne izpite za slovenščino v Rimu in poučeval nato slovenščino na višjem tečaju v Istituto Tecnico Commerciale A. Zanon v Vidmu od 1. 1925 do 1933. Tega leta je bila slovenščina na tej šoli odpravljena in je potem na njej poučeval francoščino do leta 1940. V šolskem letu 1940-41 so bile odkrite njegove zveze z osebami drugega tržaškega procesa in po	hišni preiskavi je bil premeščen	v	Perugio.
V šolskem letu 1941-42 se je vrnil v Videm in spet poučeval francoščino do leta 1945. Vmes je poučeval dve leti tudi slovenščino v Istituto Superiore di Economia e Com-meredo Ca’ Foscari v Benetkah.
V vsem tem razdobju oziroma od 1. 1909 dalje, t.j. v letih avstrijske in italijanske zasedbe naših krajev in vso dobo fašizma, se je Andrej Budal udeleževal narodnega dela na Primorskem zlasti s pisateljevanjem pri Goriški Matici v sodelovanju s Francetom Bevkom, Lavorn Čermeljem, Damdrom Fajglom in drugimi, že od prej, od leta 1909 je bil sotrudnik ljubljanskega zvona, Slovana in Domačega prijatelja s psevdonimom Pastuškin. Po letu 1918 je sodeloval pri tržaški Njivi, goriški Mladiki, tržaškem Našem glasu in drugih listih s pesmimi, črticami, povestmi, članki in poročili. Pri Goriški Matici je izšla vrsta njegovih povesti s psevdonimom Slavko Slavec in Ivo Dren. Mnogo je prevajal iz italijanščine, francoščine in slovanskih slovstev.
Predolg bi bil seznam listov, pri katerih je sodeloval pred prvo svetovno in v času med obema svetovnima vojnama in še daljši bi bil seznam njegovih vsaj glavnih izvirnih leposlovnih del, prevodov, esejev in člankov, če bi jih hoteli naštevati vse od takrat, ko je prvič stopil v javnost kot književnik v Ljubljanskem zvonu leta 1910 z zgodovinsko povestjo «Križev pot Petra Kupljenika)), pa do poslednje njegove knjige z naslovom «Odmevi z roba», v kateri je zbral svoje poglavitne v tem povojnem času objavljene eseje in članke. Mogoče naj zadostuje le ugotovitev, da je napisal najmaj 10 obsežnejših leposlovnih del, 4 literarno - zgodovinska dela, objavil vsaj 14 večjih prevodov iz tujih književnosti in celo vrsto krajših v raznih listih, vrsto razprav in člankov v zbornikih in koledarjih itd. Neutrudno se je razdajal in njegovo pero ni poznalo miru. Pisal je za svoje ljudi, s katerimi je delil vse gorje tujega nasilstva, pisal je zato, da jim je s slo-
JOŽE KOREN
(Nadaljevanje na 6. strani)
PRIMORSKI DNEVNIK
TRŽAŠKI DNEVNIK
NA TRŽAŠKI UNIVERZI
Danes začetek mednarodnega znanstvenega srečanja «A-A»
Nastopili bodo strokovnjaki iz Trsta, Maribora in Linza - Srečanje bo trajalo tri dni V ospredju gospodarska in naselitvena vprašanja na prostoru med Alpami in morjem
V avli Venezian na gospodarski fakulteti tržaške univerze se bo danes dopoldne pričelo 2. mednarodno znanstveno srečanje z naslovom »Alpe Adria*. Zasedanje organizirajo gospodarska fakulteta iz Trsta, Višja ekonomsko komercialna šola iz Maribora in Visoka šola za socialne in trgovske vede iz Linza. Trajalo bo tri dni, in sicer bodo predavanja danes in jutri v Trstu, pojutrišnjem pa v Vidmu.
Srečanje se bo začelo ob 9.30. Po pozdravnih besedah predsednika organizacijskega odbora prof. Calza-larija bodo nastopili strokovnjaki prof. Franjo Perič, Štefan Kajzer, Sergio Parrinello in Adolf A-dam. Kakor smo že objavili v predvčerajšnji številki našega dnevnika, bodo italijanski, jugoslovanski in avstrijski strokovnjaki razpravljali o vprašanjih »optimalizacije gospodarstva in naseljevanja na danem ozemlju*. Po predavanjih bo udeležence znanstvenega srečanja sprejel predsednik pokrajinske uprave dr. M. Zanetti.
Drevi seja tržaškega pokrajinskega sveta
Drevi se po daljšem premoru sestane pokrajinski svet v Trstu. Na dnevnem redu je, poleg drugega, tudi imenovanje predstavnikov pokrajine v razne mestne ustanove.
Jutri pa se prične niz zasedanj tržaškega občinskega sveta, ki bo nadaljeval s svojim delom do polovice julija.
Prihodnji teden splošna stavka prevoznih služb
Po vsej Italiji bodo danes stavkali delavci kemijske stroke. Stavka je vsedržavnega značaja kot odgovor sindikatov na nepopustljivost gospodarjev, se pravi velikih kemijskih monopolov, ki so 31. maja prekinili pogajanja za novo delovno pogodbo.
V Trstu bo stavkalo nekaj več kot tisoč delavcev raznih tavam. Med temi moramo vsekakor omeniti obrate «Importex chimica*. «Gas compressi*. »Panfili«, kVene-ziani», »Gaslini, tovarna vžigalic in druge manjše.
Nadaljuje se stavka za nedoločen čas, ki so jo napovedali usluž-
benci koncesijske avtobusne službe SAP, ki povezuje Trst z okolico in nadzoruje približno mm tretjino vseh avtobusnih prog v naši pokrajini. Snoči so se sestali sindikalni voditelji prevozniške stroke in ugotovili, da je stavka naletela na popolno brezbrižnost oblasti, kar daje lastniku podjetja SAP dovolj poguma, da vztraja pri svojem nepopustljivem stališču. Od tod sklep, da se za razmere v podjetju SAP, oziroma na potrebo mu-nicioalizacije zasebnih koncesijskih podjetij, zainteresira tudi javno mnenje. Sindikati prevozniške stroke so zato oklicali enodnevno stavko vseh prevoznikov, javnih in zasebnih. Promet v Trstu bo za en dan zastal, ker bo stavka zajela
tudi avtobuse ACEGAT. Na ta način bo občina neposredno zainteresirana za vprašanje, do katerega je kazala, kljub manifestacijam prebivalstva prizadetih področij določeno apatijo.
Datum stavke sindikati še niso določili. kar pomeni, da dajejo občinski upravi še nekaj dni za razmišljanje.
O V dvorani Ljudskega doma v Trebčah bo drevi ob 20. uri družabno srečanje, na katerem bodo vaščani praznovali uspeh KPI na volitvah in izvolitev poslanca Albina škerka in senatorja Paola Seme, ki bosta osebno prisotna na srečanju.
Sekcija KPI «Zoran Kralj* iz Trebč vabi na praznik vse vaščane.
Jutri ob 12. uri v Ul. Geppa 9
Žalna seja SKGZ za dr. A. Budalom
Ob smrti dr. Andreja Budala, književnika, kulturnega in javnega delavca, sklicuje Slovenska kulturno - gospodarska zveza žalno sejo v petek, 9. t. m. ob 12. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9.
Vabljeni so odborniki SKGZ, njenih članic in vsi, ki želijo počastiti spomin pokojnika.
Spremembe v vodstvu Grandi Motori Trieste
Dosedanji delegirani upravitelj družbe Grandi Motori Trieste, ing. Giuliano Di Stefano je odstopil iz zdravstvenih razlogov. Na njegovo mesto je fiat (ki je pri družbi soudeležena s 50 odst., medtem ko poseduje preostalih 50 odst glavnice državna družba IRI) imenovala ing. Carla Eugenia Rossija. Rossi se je rodil pred 43 leti v Turinu in je že dali časa visok tehnični funkcionar pri Fiatu. Na Rossi-jevo mesto v upravnem svetu Grandi Motori pa je bil imenovan ing. Secondo Fassio.

DRUGI DAN RAZPRAVE V DEŽELNEM SVETU
Kljub ostrim kritikam opozicije in sindikatov bodo danes izglasovali zakon o prevozništvu
PD «1. GRUDEN« — Nabrežina
11. t. m. ob
priredi v nedeljo. 18. uri
KONCERT
domačega pevskega zbora. Na sporedu so narodne in umetne pesmi.	Vljudno vabljeni!
Prosvetno društvo «BARKOVLJE»
vabi jutri, 9. t. m. na literarni večer z gledališkim umetnikom STANETOM RAZTRESENOM, ki bo pripovedoval
«Slovenske bridke
in pikaste))
Začetek ob 21. uri
Vljudno vabljeni
V včerajšnjo razpravo je poseglo šest svetovalcev, poročevalec in odbornik Varisco
Po dveh dneh razprave deželni svet še ni izglasoval zakonskega predloga v korist prevozništvu. Zakon, o katerem je veliko kritik s strani opozicije in sindikalnih organizacij, predvideva 800 milijonov Ur deželnih prispevkov letos in 1 milijardo in 100 mihjonov Ur v prihodnjih letih vse do leta 1976.
Prvi člen zakonskega predloga vnaša deželni prispevek za študente in delavce, ki se morajo redno voziti v šolo oziroma na delo: uži-vaU bodo 70-odstotni popust na vseh avtobusnih progah (razen mestnih), dežela pa bo povrnila razliko družbam, ki proge uprav ljajo. V ta namen bodo potrosiU letos 400 milijonov lir, od leta 1973 do 1975 pa po 900 milijonov Ur.
Po četrtem členu zakonskega predloga pa bo dežela prispevala štiri odstotke celotnega zneska, ki ga bodo prevozne družbe potrosile za nakup novih avtobusov. Skupno bo za to deželna uprava potrosila vsako leto (do leta 1976) po 100 milijonov Mr.
Končno je še peti člen, po katerem bodo povišaU za 300 milijonov lir finansiranje nekaterih postavk
iiinnaniiiiiiiii......umnimi............................................................
S SEJE KONZULTE ZA VZHODNI KRAS NA OPČINAH
Med Obeliskom in avtocesto novo turistično področje?
Vrsta predlogov m zahtev tržaški občini - Kdaj bodo prenehati z odlaganjem smeti pri Trebčah
Dnevni red seje konzulte za vzhodni Kras. ki je bila včeraj na Opčinah, bi moral obsegati v glavnem problem zaščite Krasa. Žal pa bo pred log vzhodnokraške konzulte prišel v razpravo komaj 19. junija na skupni seji s konzulto za zahodni Kras. Svetovalci so razpravljali o nekaterih drobnih vprašanjih, zanimiva pa je pismena zahteva prebivalcev Trebč, da pridejo avtobusne zveze z mestom pod občinsko upravo, saj imajo zaradi pogostih stavk uslužbencev podjetja SAP delavci in študentje ve-Uke težave s prevozom.
Na vabilo občinske uprave se je konzulta tudi izrekla o ustanovitvi turistične cone na področju Obeliska, ki se razteza od državne ceste št. 58 do avtoceste. Spremenitev področja v turistično cono bo pomenilo verjetno nove gradnje na tem področju. Predlog konzulte je bil, da se gradnjo morebitnih novih hiš s turističnim namenom omeji tako v širino kot v višino. Nekateri svetovalci so se izrekli proti ustanovitvi te turistične cone. drugi so se vzdržali, nekateri pa so bili za, tako da je bil predlog sprejet in bo konzulta dala občinski upravi svoje pritrdilno mnenje.
Komunistična skupina je predložila resolucijo s pozivom občinski upravi, da čimprej reši naslednja vprašanja: ob koncu šolskega leta naj izvede potrebna popravila na poslopjih osnovne šole in enotne srednje šole na Opčinah, tako da bi bila dela končana do začetka prihodnjega šolskega leta; pri dodeljevanju ljudskih stanovanj, ki so trenutno v gjradnji na Opčinah, naj bi upoštevala tudi nujne potrebe domačega prebivalstva: ker je pri dodeljevanju grobnic na openskem pokopališču občinska uprava zagrešila nedopustno diskriminacijo na škodo domačega prebivalstva, zahteva komunistična skupina, naj se tp napako popravi. Končno — vprašanje odlaganja smeti v Trebčah. Že lani se je občinska uprava obvezala, da bo s 1. oktobrom 1971 prenehala odlagati in sežigali smeti v Trebčah. Smeti) pa tam še dalje odlagajo in sežigajo, tako da je zrak na Opčinah in po drugih vaseh v večernih urah zares neznosen.
la včeraj posebno odredbo (štev. 21 - 9 - 72), ki delno spreminja odredbo štev. 21 - 11 - 71 z dne 29. aprila 1972 in obravnava poldnevni tedenski počitek trgovin. Nova odredba zadeva trgovine z nadomestnimi deli za avtomobile in motorna kolesa, ki prodajajo izključno aU pretežno potrošnikom. Te trgovine bodo zaprte ob ponedeljkih dopoldne in ne ob sobotah popoldne, kakor je bilo prvotno določeno. Poleg tega bodo morale te trgovine izobesiti na vidnem mestu tablico s točno navedbo dneva poldnevnega počitka. Občinska odredba bo sto
•l	___ _______i.« 1A C 1CV70
pila v veljavo v soboto, 10.6.1972.
........................milimi.....................mirnim....................■■minam
Važno za trgovce I ivto pritiklinami
Slovensko gospodarsko združenje ipozarja, da je tržaška občina izda-
deželnega zakona o prevozništvu štev. 18 iz letošnjega aprila.
Po mnenju komunista Bergomasa je treba spremeniti nekatere postavke zakona in v prvi vrsti tisto, po kateri bodo finansirali tudi nakup novih avtobusov zasebnih družb. Predlagal je, naj se dvigne odstotek, ki ga bo krila deželna uprava, na 10 odsL, vendar pa samo za javne prevozne družbe. Napadel je zelo ostro tudi deželni odbor, ki .je vodil pogajanja s sindikalnimi organizacijami, predlog, pa je odobril, ne da bi se sporazumel z njimi.
Svetovalec Trauner je dejal, da je zakon le prehodnega značaja, da pa vseeno vnaša novosti, ki jih ocenjuje pozitivno in zato bodo liberalci glasovali za predlog. Predstavnica furlanskega gibanja Puppi-ni je govorila predvsem o vprašanju prevozov med Karnijo in Tol-mečem.
SodalprolC/irski svetovalec se je pridružil kritikam komunistov in predlagal, naj bi odobrili samo prispevke delavcem in študentom, za vse ostale pa naj bi počakali na odobritev splošnega razvojnega in urbanističnega načrta, v okviru katerih bo mogoče resno rešiti vprašanje prevozništva v deželi.
Svetovalec PSDI Dal Mas se je spustil v polemiko z levičarsko op** zicijo, ker ovira odobritev zakona, ki vendar koristi prebivalstvu dežele. Ni rečeno, je zaključil, da se ne bo dalo v prihodnosti izboljšati zakon.
Zelo zanimiv je bil poseg podpredsednika deželnega sveta Pitto-ni ja (PSI), ki ie v imenu svoje stranke dejal, da dvomi in da ni prepričan, o tem, komu bo zakon res koristil, če ne bo točno usmerjene poUtične volje odbora, se bodo z zakonom predvsem okoristili lastniki. Strinjal se je tudi z zahtevo sindikalnih organizacij, naj krijejo stroške delavcev delodajalci, ne pa dežela — to je celotna družba. Vsekakor pa je danes nemogoče uvesti deželne prevozne službe, kot predlagajo komunisti — je dejal Pittoni — ker bi bili stroški previsoki. Možno pa je začeti z ustanavljanjem conskih javnih prevoznih družb. Pittoni je tudi pripomnil, da je treba čimprej odvzeti proge, ki jih sedaj upravlja tržaška SAP in jih predati občinski prevozni službi.
Svetovalec Cuffaro (KPI) je bil zelo oster do demokristjanske desnice, ki izsiljuje svoje partnerje, še bolj pa do slednjih, ki se vdajajo taki politiki. KPI - je dejal Cuffaro — ne predlaga demago-ških rešitev: dokaj lahko bi bilo predlagati, naj se poviša deželni prispevek na 75 ali 80 odst. celotnega stroška. Resna opozicija in sindikalne organizacije — vse tri! — pa nasprotujejo zakonskemu predlogu, ker mimo delne koristi za delavce utrjuje sedanje neurejeno stanje. Cuffaro je tudi orisal potrebo. da se v kratkem ustvarijo javne prevozne službe med Trstom in Miljami, v Tržiču in v Kaniiji, ter da tržaška občina odvzame družbi SAP vse Dodeželske proge.
Poročevalec zakona demokristjan Colautti je odgovoril pripombam in kritikam svetovalcev. Pri tem je sprejel tudi del pripomb, v bistvu pa je potrdil, da je treba odobriti zakon, ki — čeprav ni popoln — vnaša pomembne novosti, ki bodo pozitivno vplivale na razvoj prevozništva v deželi. Istega mnenja je bil tudi odbornik za prevoze Varisco, ki se je ostro obregnil ob svetovalca Cuffara. Potrdil je. da je dežela zelo napredna kar se tiče prevozov, s tem zakonom pa bo storjen še znaten korak naprej po že začrtani poti.
Zakon bodo svtovalci verjetno izglasovali danes zjutraj. V sejni dvorani je bilo med občinstvom tudi precej sindikalnih predstavnikov in delavcev prevozniške stroke. Velika večina pripomb je bila skrajno pikra proti odboru, ki je pripravil zakon. Govori se tudi o splošni stavki stroke, ki naj bi jo izvedli prihodnji teden — seveda če bodo zakon odobrili. Vse pa kaže, da ga bodo, ob samem nasprotovanju KPI in PSIUP.
ZADNJA POT FERDINANDA FERLUGE
***: TF • t f w
Jll 'hi* A&&S? *fH
4jL. . ..$P Jfefi m m-‘j/ š
.' ■ N , i •	• I *	- T f
*.% ži W

* ,v*

-*SF
, \ #
& '
Velika množica ljudi se je včeraj zadnjič poslovila od zaslužnega šolnika in prosvetnega delavca Ferdinanda Ferluge. Na zadnji poti so ga pospremili svojci, prijatelji, znanci, stanovski tovariši in predstavniki slovenskega javnega življenja na Tržaškem. V pogrebnem sprevodu, ki se je razvil ob 14.15 iz glavne bolnišnice, smo med drugim opazili nadzornika za slovenske o-snovne šole prof. Boleta, msgr. Škerlja, ravnatelja višjih in nižjih srednjih šol, številne didaktične ravnatelje in učitelje, prosvetne delavce in mladino. Še en, zadnji dokaz, kako priljubljen in spoštovan J* bil tajni Ferluga med našim zamejskim občestvom.
Ob odprtem grobu je spregovoril politični tajnik Slovenske demokratske zveze prof. Rudolf Marc, ki se je ganjen spomnil vsestranskega delovanja pokojnika na šolskem področju, pa tudi izven šole, sa; se je Ferluga udejstvoval kot prosvetni delavec, kot narodni pobudnik, kot pubUcist, pisec in pesnik in ne nazadnje tudi kot napredni čebelar. Še posebej se je prof. Marc spomnil pokojnika kot enega izmed soustanoviteljev SDZ in enega izmed voditeljev Slovenskega dobrodelnega društva. Na koncu se je v imenu slovenskih šolnikov poslovil od rajnega didaktični ravnatelj prof. Škrinjar.
Oktobra v Trstu teden francoskih vin in jedi
Socialistična stranka Italije
organizira 11. junija v Prosvetnem domu na Opčinah
LJUDSKI PRAZNIK
s sledečim sporedom:
Ob 16.30 koncert godbe iz Trebč Ob 17.00 finale za prvo in drugo mesto ženskega odbojkarskega turnirja «Inter 1904»
Ob 17.45 nagrajevanje Ob 18.00 nastop pevskega zbora »Vasilij Mirk* sProseka-Kontovela
zbora
Ob 18.30 nastop pevskega »Tabor* z Opčin Ob 19.00 govori
Od 20.00 do 24.00 brezplačen ples z ansamblom The Lords.
Poslovali bodo dobro založeni kioski
VABLJENI!
Izleti
Slovensko planinsko društvo organizira 18. t. m. izlet na Mokrine v Avstrijo (Passo Pramollo — Nassfeld) ob priliki cvetenja Wulfemie, z vzponom na Gartnerkofel v višini 2.195 metrov (in ne na Roskof kot pomotoma javljeno). Vpisovanje pri Norči Zavadlal v Ul. Geppa 9, nepreklicno do 12. t. m. Cena 1200 lir za osnovnošolske otroke, 2.000 lir za člane in 2.200 lir za nečlane.
Slovenski klnb priredi v nedeljo, 25. junija izlet v Pulj. Prijave sprejema gospa Kufersin od 18. do 20. ure in SPŽ na telefon 31-119. Rok prijave do 10. junija.
Prosvetno društvo »Ivan Grbec« priredi 29. junija 1972 izlet v Rakek, Ribnico in Kočevje. Vpisovanje v društvenih prostorih, Škedenjska ulica 124, od 17. do 19. ure vsak dan.
Kulturni krožek Devin - štivan ter
Glasbena matica Trst
priredita v soboto, 10. junija ob 21. uri v župnijski dvorani v Devinu
NASTOP GOJENCEV ŠOLE
GLASBENE MATICE
iz Devina-Nabrežine s klavirskimi, harmonikarskimi in violinskimi skladbami.
Opozarjamo,, da je to prvi nastop gojencev glasbene šole v Devinu, zato smo prepričam, da bo udeležba množična.
Vstop prost — Vabljeni
P. d. «Ivan Grbec» - Skedenj
prireja gostovanje
SLOVENSKEGA AMATERSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU
Jutri, 9. t. m. ob 21. uri v škedenjski kinodvorani
N. BARRASH - C. MOORE
CVETJE
HVALEŽNO
ODKLANJAMO
Komedija v treh dejanjih
Prispevki
Ob 7. obletnici smrti tete Ivane S., daruje Viktor Kosmač (Zabrežec št. 3) 2000 lir za šolo - spomenik NOB v Cerknem.
V počastitev spomina dr. Andreja Budala daruje Meri Rojc 5000 lir za pevski zbor Jacobus Gallus.
V počastitev spomina pokojnega Mitja Škrinjarja darujeta za Slovensko dobrodelno društvo Z. Polojac 5000 lir in dr. S. Pavlica 5000 lir.
V počastitev spomina pokojnega ravnatelja F. Ferluge, daruje I. Marc za Slovensko dobrodelno društvo 2500 lir in za Kulturno društvo Sv. Jakob 2.500 lir.
Šolske vesti
Osnovna šola Frana Milčinskega na Katinari bo v nedeljo, 11. t. m. počastila pisatelja, po katerem je bila z ministrskim dekretom poimenovana.
Dopoldne ob 11. uri bo s krajšo slovesnostjo odkritje spominske plošče Frana Milčinskemu, popoldne ob 17. uri pa bo koltoma prireditev.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 8. junija MEDARD
Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.52 — Dolžina dneva 15.36 — Luna vzide ob 2.32 in zatone ob 17.34 Jutri, PETEK, 9. junija PRIMOŽ
Na pomorski postaji je od včeraj odprta razstava francoskih vin in jedi v pripravi za teden francoskih vin in prehrambnih izdelkov, ki bo od 29. septembra so 7. oktobra letos Podobni tedni so že bili drugod po Italiji in so naleteli na ugoiden odziv pri odjemalcih. Teden pripravlja družba SOPEXA, francosko državno podjetje za reklamiranje francoskih kmetijskih izdelkov v tujini.
Bila je tudi tiskovna konferenca, na kateri je predsednik SO-PEXA, za Italijo Le Pechoux pojasnil. v kakšnih oblikah bodo bodoči francoski teden izvajali Za njim sta spregovorila predsednik trgovinske zbornice Caidassi in predsednik zveze trgovcev Rigolet-ti, ki sta pozdravila to pobudo. Govorili so nato še francoski generalni konzul Za Trst in Benetke Kuvier ter trgovski ataše pri veleposlaništvu v Milanu Beguin. zaključil pa je tržaški župan Spacci-ni, ki je v francoščini pozdravil goste, potem pa nadaljeval v italijanščini in poudaril, da je Trst imel že številne stike s francoskimi mesti, še več, v teku so tudi stiki z nekaterimi mesti, ki naj bi se pobratila s Trstom. Kaže da so pogajanja na dokaj dobj-i stopnji, imena francoskega mesta, ki se bo pobratilo z našim, pa Spac-cirti ni hotel povedati.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 27,5, najnižja 18,7, ob 19. uri 25,6 stopinje, zračni tlak 1016,7, rahlo pada, veter 6 km na uro, zahodni, vlaga 61-odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 21,8 stopinje ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 7. junija 1972 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 11 oseb.
UMRLI SO: 89-lefna Aurora Cico-gna vd. Rosso, 75-letni Basilio Avra-dimis, 77-letni Paolo Giannarzia, 70-letni Rodolfo Viller. 64-letni Romano Punter, 66-letni Vittorio Favretto, 82-letni Andrej Budal, 79-letna Giuseppi-na Cosmitz por. Giasche, 67-letni Domenico Moiana, 36-letni Sergio Cep-pi, 76-letna Anna D’Antoni vd. Venturini.
Predavanje o mednarodnem denarnem sistemu
Institut za bančno tehniko s tržaške univerze organizira v sodelovanju z ustanovo British Council predavanje o mednarodnem monetarnem sistemu. Predaval bo prof. Sir Roy Harrod z oxfordske univerze, ki bo razvil temo z izvirnim naslovom «The International Mone-tary System». Angleški strokovnjak bo govoril v angleščini, njegova izvajanje pa bodo sproti prevajali v italijanščino. Predavanje bo v avli Venezian (Trst, Trg Evropa 1) in sicer v torek. 13. junija ob 18.30.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
AU Angelo d’Oro. Goldonijev trg 8; Cipolla. Ul. Belpoggio 4; Ai due Lucci, Ul. Ginnastica 44; Miani, Miramarski drevored 117 (Barkovlje).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14: Man-zoni, Largo Sonnino 4; INAM — Al Cedro. Trg Oberdan 2; Ai Gemelli, Ul. Zorutti 19/c.
SOŽALJA
Ravnatelj in profesorski zbor trgovskega tehničnega zavoda »Žiga Zois« Izražata družini pok. prof. Andreja Budala Iskreno sožalje.
Ob izgubi slovenskega pisatelja in javnega kulturnega delavca Andreja Bodala Izražata odbor in profesorski zbor Glasbene matice prizadeti družini globoko sožalje.
Ob smrti dr. Andreja Budala upravni svet In kolektiv Slovenskega stalnega gledaUšča v Trstu izrekata vdovi in družini svoje najgloblje sožalje.
KASTA Izreka prof. Gojku Budalu ln drugim sorodnikom ob izgubi prof. Andreja Budala iskreno sožalje.
Odbor Sindikata slovenske šole . Trstu sporoča žalostno vest, da je umrl njegov dolgoletni član, ugledni pisatelj in profesor dr. Andrej Budal.
Pridružuje se žalosti gospe vdove in ostalih svojcev, zlasti, prof. Gojka.
Svojim članom priporoča, naj ga v čimvečjem številu spremijo k zadnjemu počitku ter ga ohranijo v trajnem spominu.
Kino
Nazionale 16.15 «1 leoni di Pietrobur-go». Barvni film. Mark Damon, Erna Schurer, Barbara 0’Neil, Stefan Peicev.
Fenice 16.15—22.10 «La Texana e 1 fratelU Penitenza«. Barvni film. Ra-quel Welch, Robert Culp in Diana Doris.
Eden 16.30 «1 segreti deUe amanti svedesi*. Barvni film. Vincent Gau-thier in Barbara Hedstrom. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.30 «1 quattro deU’Ave Maria«. Barvni film. Terence HU1, Bud Spencer in Eli Walach.
Excelsior 16.15 «11 sanguinario«. Barvni film. Oliver Reed in Jill St. John. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.30 «Inchiesta di un procura-tore su un albergo di tolleranza«. Barvni film. Curd Jurgens in Uršula Nicholson. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Uno spaccone chiamato Hark*. Barvni film. George Peppard.
VERDI
Danes zvečer ob 21. uri bodo v gledališču Verdi v okviru pomladw-ske simfonične sezone izvajali za re A oratorij «Mesija» skladatelja G. L Haendla. Skladbo bodo izvajali v originalnem angleškem izvodu.
Zaradi nenadne obolelosti mezzoso' pranistke Anite Turner, bodo solistične točke izvajali Annabelle Bernaio-Marga Heffgen, John von Kesteren ® Raffaele Arie. Zbor gledališča Verdi je uvežbal Gaetano Riccitelli, orkester tržaškega opernega gledališča Pa VOr di dirigent Luigi Toffolo.
«Mesijo» bodo za red B ponoviti soboto s pričetkom ob 18. uri. rn gledališki blagajni (tel. 31-948) je n razpolago še nekaj vstopnic.
Impero 16.00—18.45—21.30 «My Fair Lady». Barvni film. Audrey Hepburn in Richard Harrison.
Cristallo 16.30 »Ispettore Callaghan, il caso Scorpio e tuo«. Barvni film. Clint Eastvvood.
Capitol 16.00 «Amico stammi iontano almeno un palmo*. Barvni film. Giuliano Gemma.
Moderno 16.30 «1 segreti delle citta piu nude del mondo«. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 «Delitto a Ox-ford«. Barvni film. Jane Birkin, John Steiner, Micaela PignatelM. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 16.30 «Erano una lurida doz-zina di faccie senza Dio«. Beverly Adams, Mimsy Farmer. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Astra 16.30 «Una prostituta al servi-zio del pubblico ed in regola con lo Stato«. Giovanna Ralli. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Kino Opčine 19.00 «Corri Angel, corri*. S. Tarett in William Smith. Mladini pod 14. letom prepovedan.
Mali oglasi
Iščemo snažilko za dve ali štiri ure v dopoldanskih urah na Opčinah. Telefonirati: 763-488.
Koncerti
Gledališča
V okviru gostovanj, ki jih Teah Stabile prireja po tržaškem predmest ju in mestni okolici, bo danes zvečer
' Sale-
ob 21. uri v gledališki dvorani
zijancev v Istrski ulici tržaško dališče nastopilo z dvema delon®-z »Ruzantejevim parlamentom* Anž Beolca ter z Machiavellijevo dragolo*. Beolcov «Parlament», k**J igrajo skupaj z «Biloro» istega a”r' ja bodo ponovili še v petek ***“. v Križu, prihodnji torek pa v fihU Ruzanteja je režijsko pripravil cesco Macedonio, Machiavellija pa r rio Bordon.
Razstave
V Kraški hiši v Repnu razstavU Zora Koren - škerkova. Njena razs® va bo trajala do konca meseca^
x I-OJ utajena uu tvunua ***■—	,
V	Tržaški knjigarni razstavlja konca meseca svoja najnovejša a®8 Franko Volk.
V	občinski galeriji razstavlja d® n delje. 11. t. m. Graziella Petracco.
V	galeriji Mignon razstavlja d° . ’
t. m. slikar Princi dela s skup®1” naslovom »Mali svet*.	. .«
V	galeriji Cartesius v Ul. Giulia razstavljajo štirje goriški slikarji sicer Mocchiutti, Monai. Mauri in roncoli dela pod naslovom «GoPs navzočnost«.
V	galeriji Russo bo do 10. t. m f® stavljal slikar Ottone GriseUi
V	galeriji Tergeste razstavlja rino Aita. Njegova razstava bo odP do 16. t. m.
Umrl je naš ljubi mož, oče in stari oče
ANDREJ BUDAL
Pogreb bo jutri, 9. junija ob 15. uri iz tržaške bolnišnice na pokopališče v Štandrežu pri Gorici.
Prosimo tihega sožalja	Žalujoča družina in sorodstvo
Trst, štandrež, Nova Gorica, Ljubljana, 8. junija 1972.
Slovenski javnosti sporočamo, da je umrl
dr. ANDREJ BUDAL
književnik, kulturni delavec in neutrudni borec za pravice zamejskih Slovencev Pogreb bo v petek, 9. junija ob 15. uri iz mrtvašnice tržaške bolnišnice na pokopališče v štandrežu.
Slovenska kulturno - gospodarska zveza
Z žalostjo oznanjamo, da je preminil
dr. ANDREJ BUDAL
naš bivši dolgoletni predsednik, slovenski pisatelj, kulturni delavec in dosledni antifašist.
Ob izgubi, ki je pretresla vso slovensko javnost v zamejstvu, izrekamo njegovi družini iskreno sožalje.
Slovenska prosvetna zvez®
Slovensko dobrodelno društvo breka ob smrti Ferdinanda Ferluge, dolgoletnega predsednika nadzornega- odbora, globoko sožalje prizadetim svojcem, j
Sporočamo, da je včeraj zjutraj umrl
dr. ANDREJ BUDAL
naš nekdanji dolgoletni »pravnik, neutrudljivi oblikovalec umetniške besede narodne zavesti Brimocakega Slovaka, dosledni antifašist in borec za uveljavi naših pravic.
Stolno shMMMtsho glodatlšče v Tr‘,u
GORIŠKI DNEVNIK
V Barko vi j ah so prekinili gradnjo podmorske greznice
ŠTIRILETNI RAZVOJNI NAČRT ERSA
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Za nemoten razvoj kmetijstva je treba vključiti mlade moči
Vključitev v razvojne načrte Evropske gospodarske skupnosti Mladim kmetom nuditi boljše življenjske pogoje
^ ob cevovodu (na sliki del naprave.!, ki bi morala biti v nekaj dneh končana, so nepričakovano zastala
Ko
^tskr*110 prec* ^asom 0 P°d'
h
tem cevovodu za odvajanje od-
t greznic daleč od barkov-obale, smo med drugim tudi .Pomnili, da bi morali dokončati uelo do 15. junija. Tako vsaj ... fcjavah odgovornih občinskih v?.Pripomnili pa smo tudi, da težko uresničiti
ires
v^ dni do tega datuma in da Cjtaja še zdaleč ni dokončana, ijteč so že tri dni dela ustav-*t>a. Pri barkovljanskem portiču ^ nagrmadene cevi in drug ma-ki bi ga morali spustiti v
namene.
Ne samo da manjka le
poletnih dneh — delo, ki bi normalno zahtevalo pol leta.
V drugem tednu junija smo torej le malo na boljšem kot pred enim mesecem. Če bodo dela dokončali v drugi polovici julija ali v začetku avgusta, bo že lep uspeh, saj morajo obnoviti vrsto načrtov in tudi pogodb. Vse do takrat pa bo voda umazana kot in morda še več kot do sedaj.
Upravičeno se vsi sprašujejo, ali bo kopanje prepovedano do tedaj. Ogorčenje je že precejšnje, saj je dolžnost občinskih upraviteljev, da poskrbijo za take stvari pravočasno. Ni od včeraj morje onesnaženo, ni od včeraj, da se greznice iztekajo v morje brez nobenih čistilnih in razkuževalnih naprav. In vendar je občinska uprava začela z deli komaj 15. maja!
W’	ga	Uimau	.
j/K' Montažo cevi so praktično tefočali prejšnji ponedeljek, niso spustili v morje, ker so ča-Jj?’ d® dokončajo vse potrebne po-Jtee barkovljanskih mrežnic z zbd-jamo med kopališčem Čedas topolinom.
Jted tremi dnevi se delavci niso j,-Pojavili na gradbišče. Vzdolž
2?®vljanskih kopališč so pustili jame. ki so jih skopali da Jdkrili mesta, kjer se izplake J®*) v morje. Torej načrti niso ji Najbolj skrbno izdelani, če je celo treba na novo iskati točno ^teshtev starih greznic in pre-^ Potokov. im	ovira, zaradi katere so za-
prekinili dela, pa je, da so totopanju naleteli na skalo. Že o^.tedna je bila v bližini prvega i^oa zasidrana ladja z velikim hftvom, ki bi moral izkopati stru-J v kateri bi potem namestili jovod. V veliko «presenečenje» iz-i^Ccev pa so naleteli na živo ^Zaradi tega bodo morali pač ganiti prvotne načrte.
^ da ne bi vse to že zadosto-kč to nastale še težave upravni? toačaja: podjetja, ki imajo v ijj: Po ureditev cevovoda, hočejo ceno od predvidene, ker ob-Uprava zahteva, naj dela do-'tele v 40 dneh — in to vročih
iiiuiiiiuiiiuiitiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuniiiiliiiiHll
MED ITALIJO IN HRVATSKO
Za razvoj industrijsko tehničnega sodelovanja
Ze podpisane pogodbe so v korist obeh partnerjev
Poziv za Cerkno
Delovni odbor za postavitev y tovne šole - spomenika NOB Cerknem predvideva, da bo šola odprta za pouk v JPtenibru leta 1972. Zato pro-Lj01« ponovno vse tečajnike i to bili na partijskih tečajih ^to H. partijske šole za Pri-jtorsko in Gorenjsko v letih /45, če še niso poslali svo-
osebnih podatkov s točnim
?®*lovom sedanjega bivališča, 1 Uh pošljejo čimprej.
prosi odbor vse partij-tečajnike, da sporočijo, če m^agajo s spomini na parske tečaje. Ves zbrani mato-°*. dokumentacija bo vklju-v muzej NOB v Cerk-
jjtoročila poslati na naslov: jUjdbor za postavitev šole-
^toUenika NOB v Cerknem, ter- * -
Slo*
■Publiški odbor ZZB NOV
genije, Ljubljana, Beetbov-
Na gospodarski zbornici SR Hr-vatske v Zagrebu so se te dni sesta-li predstavniki gospodarskih orga j nizacij (podjetij), ki vzdržujejo redne poslovne zveze z Italijo. Sestanka se je udeležil tudi svetovalec pri predsedstvu zvezne gospodarske zbornice Milan Pudar.
Gospodarstveniki so ugotovili, da vzdržuje Hrvatska precejšnje gospodarske stike z italijansko republiko. Na področju blagovne menjave izvaža Hrvatska predvsem razne industrijske surovine, v Italiji pa nasprotno nabavlja predvsem industrijske proizvode. Manj razveseljiv pa je razvoj industrijsko tehničnega sodelovanja med jugoslovanskimi in italijanskimi podjetji. V tej zvezi je svetovalec Milan Pudar dejal, da so jugoslovanska podjetja doslej sklenila z italijanskimi partnerji 56 pogodb o industrijsko tehničnem sodelovanju in 9 pogodb o skupnem nalaganju kapitala v gospodarske pobude. Na podlagi teh pogodb, je pristavil Pudar, se sicer odpirajo možnosti za širše sprejemanje razvite tehnologije v jugoslovansko gospodarstvo, težko bi pa rekli, da so vse doslej dosežene pogodbe v dejansko korist obeh partnerjev. Dogaja se namreč, da dogovori ne določajo podrobnejših smernic za sodelovanje na daljši rok, da se jugoslovanska podjetja premalo vključujejo v razpečevanje izdelkov, ki so predmet skupne proizvodnje, itd. Zaradi tega se večkrat dogaja, da imajo od pogodbe znatno večjo korist italijanski kakor pa jugoslovanski dopisniki.
Med pogodbami, ki so doslej doživele največji poslovni uspeh tako za italijansko kakor tudi za jugoslovansko gospodarstvo, so strokovnjaki navedli pogodbo sklenjeno med zagrebško tovarno Rade Končar in pordenonskim koncernom Za-nussi ter drugimi italijanskimi proizvajalci »belih* gospodinjskih strojev. Ugodne so nadalje pogodbe, ki so jih z italijanskimi partnerji sklenile železarna v Sisku, tovarna šivalnih strojev Bagat iz Zadra in nekatere druge pogodbe manjšega obsega.
Državna založba Slovenije pripravlja izdajo nove izpopolnjene •toUdopedije
MALA ENCIKLOPEDIJA SVETA
JUGOSLA VUE SLOVENIJE
ICE sprejema prijave za jesenski sejem v Zagrebu
Italija bo tudi letos uradno nastopila na jesenskem mednarodnem velesejmu v Zagrebu, ki je na sporedu od 7. do 17. septembra. Mimišterstvo za zunanjo trgovino je poverilo skrb za pripravo običajne kolektivne razstave italijanskega blaga na jesenski prireditvi. Zavodu za zunanjo trgovino ICE. Letošnja razstava italijanskih izdelkov bo splošne narave, kakor se to dogaja vsako leto, ICE pa je sklenila, da bo tudi to pot dala poseben poudarek industrijskim proizvodom za trajnejšo porabo (predvsem raznim strojem). Podjetja, ki bi rada sodelovala na jesenskem velesejmu v glavnem mestu Hrvaltske, naj se obrnejo za vse potrebne informacije in za predvideno pomoč na Zavod za zunanjo trgovino (Istituto per il Comraer-cio Estero — Servizio Fiere, 00100 Rim - EUR, Ul. Liszt štev. 21), in sicer najkasneje do 30. junija 1972.
Strokovna srečanja na SEP 72 v Padovi
V okviru IV. razstave in mednarodnega srečanja o javnih storitvah mestih, ki bo še ta mesec v prostorih padovanskega velesejma, bo 13. junija širše posvetovanje z naslovom »Zelenje v mestu, mesto zelenju*. Vodil ga bo načelnik urbanističnega oddelka pri pado-vanski občini arh. R. Gonzato, nastopili pa bodo strokovnjaki s področja urbanistike iz Milana, Trevi-sa, Padove in iz drugih italijanskih pokrajin.
Isti dan bo v okviru prireditve SEP ’72 tudi strokovno posvetovanje o dobavah vode. Na zasedanju, ki ga bo vodil ravnatelj laboratorija za zdravstveno tehniko pri Državnem odboru za jedrsko energijo prof. G. Branca, bo med drugimi strokovnjaki nastopil tudi glavni ravnatelj goriškega mestnega podjetja za dobavo vode ing. Q. Rigonat.
Pred dnevi je bil na sedežu pokrajine v Gorici imenovan upravni odbor deželne ustanove za razvoj kmetijstva ERSA.
Na zasedanju so govprilii o učinkovitosti posegov ustanove na področju kmetijstva. ERSA je sedaj, kot znano, šele v začetni, razvojni fazi, tako da ni bilo mogoče do tega trenutka pričakovati velikih sprememb in preokretov v kmetijstvu. Kljub temu pa so njeni posegi le nekaj doprinesli v korist kmetovalcem.
Kmetovalci in kmečke zadruge si veliko obetajo od štiriletnega načrta v poslovni dobi 1971-1975. Po mnenju strokovnjakov, naj bi ER SA šele v tem obdobju prešla v operativno fazo, ki bi doprinesla realne ugodnosti kmetijstvu. Letni zaslužek poprečnega kmetovalca v današnji dobi je zelo nizek in je približno za polovico manjši od tistega, ki ga zasluži delavec zapo slen na področju industrije. Po računih iz leta 1969 je poprečni zaslužek kmetovalca znašal približno milijon in 100 tisoč lir letno, medtem ko je zaslužek delavca zaposlenega v industriji, približno 2 milijona in 200 tisoč lir letno. Razlike so torej še vedno zelo velike in pot, katero bo treba še prehoditi na kmetijskem področju, da se bo to približalo drugim, je zelo dolga. Vendar je pričakovati, da bedo kmetje prehodili to pot v najkrajšem času.
Pogleaati bi bilo potrebno predvsem, katere so ovire, ki ne dovoljujejo hitrega razvoja, kljub tolikim posegom in tolikim denarnim podporam, ki jih je v zadnjih letih nakazala dežela Furlanija - Julijska krajina za razvoj zadružništva, izboljšanja zemljišč in na splošno vseh kmetijskih potrebščin.
Prva taka ovira so preveč deljena zemljišča. Ta razcepljenost izhaja mogoče iz revščine in težkih ekonomskih razmer prejšnjih časov.
Čeprav imamo v naši deželi nekatere zadruge, k' imajo z?'o dober letni obračun in so zaradi dobrega upravljanja zares učinkovite, je kljub temu pri nas veliko število zadrug, ki se naslanjajo še na stare, družinske metode upravljanja in vodenja kmečkih poslov, tako da sta njihova učinkovitost in zaslužek resno ogrožena. Vzrok te neučinkovitosti zadrug so predvsem razdrobljena zemljišča, ki ne dovoljujejo
v 3 KNJIGAH
Vse tri knjige bodo natisnjene na najfinejšem brezlesnem Papirju. Vsebovale bodo nad ** 2000 strani velikega formata " 40.000 gesel
" 5000 slik, risb. grafikonov in portretov "" 53 črno belih zemljevidov nad besedilom ** 54 strani prilog v eni ali več barvah
Mala ENCIKLOPEDIJA je posebej prirejena za slovenske razmere. Z njo bomo Slovenci dobili splošno bogastvo znanja * vseh področij človekove dejavnosti ln ustvarjalnosti, s posebnim poudarkom na Jugoslovansko-slovenskih dosežkih,
^ Malo enciklopedijo sveta, Jugoslavije, Slovenije
sprejema naročila Tržaška knjigarna!
UmuUta	lavfodAML
Trst — Ul. sv. Frančišk« 20 — Telefon 61-792
zumevanje ter v ta namen vložiti več sil, da bi se investicije na področju kmetijstva še povečale.
Nasip v Moščenicah se bo še udiral
Gradbena dela na najtežavnejšem odseku avtomobilske ceste v Moščenicah se približujejo koncu. Uredili bodo še varnostne ograje in cestišče na velikem napisu čez izsuševalni prekop, kjer delajo že nekaj let in kjer bodo — tako vsaj govorijo strokovnjaki — morali občasno še vedno popravljati asfalt, ker se bo zniževal. Pozanimali srno se pri strokovnjakih, kako ie bilo z gradnjo tega odseka in za kakšne načrte so se strokovnjaki ogreli, ko so se znašli pred vprašanjem, ah speljati avtocesto čez prekop v obliki viadukta ali v obliki nasipa. Odločili so se za drugo varianto, za nasip. Najprej so čez prekop zgradili manjši betonski o-bok in ga na eni strani naslonili na skalo, na drugi strani pa na naplavino. potem pa so nani navozili material. Ve vemo. kakšna bo usoda betonskega oboka, vemo samo to. da se je nasip vsak dan sproti ugrezal ter ob straneh odrival zemljo, ki se je dvigala in grbančila. Ni izključeno, la bo re kega dne popustil tudi betonski obok zaradi šibke opore. Kaj. če bo
JUNIJSKE PRIREDITVE V NOVI GORICI
Na njih sodelujejo tudi zamejci - Medveščkovi grafični listi
zaprl pretok vode iz zgornjega teka v Moščenicah proti morju? Ali ne bo potrebno takrat prekopati cesto in poiskati novo rešitev?
Skoraj gotovo se bo nasip vsako leto ugrezal, s tem pa se to zniževala tudi cesta. Ker so te napovedi skoraj gotovo točne in veljavne z?. razdobje nekaj let4 (če bo šlo vse po sreči), bo moralo podjetje, ki gradi nasip, okvare na asfaltu neprestano popravljati. Seveda se ob vsem tem pojavlja vprašanje, ce je bilo umestno graditi p.asip, ki je predstavljal cenejšo varianto, namesto mosta, ki bi stal nekoliko več denarja in bi zagotavljal dokončno rešitev. Očitno je, da načrtovanje objekta ni upoštevalo vseh nevarnosti, katerim so izpostavljene gradnje na tako zahtevnem področju kot so Mo-ščenice.
Tečaj o davku IVA
V petek, 9. junija bodo odprli na sedežu ENALC v Ul. Mazzini 4 v Gorici izpopolnjevalni tečaj o novem davku IVA, ki bo leta 1973 zamenjal prometni davek IGE in občinski trošarinski davek Pričel se bo ob 20. uri in bo trajal štiri dni v tednu. Udeležencem bodo razdelili učni material brezplačno, tečajnikom izven Gorice pa bodo povrnili tudi potne stroške. Tečaj finan-
Z iztekom šolskega leta ter zaključkom prosvetne sezone mlado mesto ob meji izgubi podobo kulturnega središča regije. Izletnikom in domačinom lahko kaj malo nudi. Zato se zdi letošnja akcija kulturnih inštitucij po kateri naj bi dobilo mesto tudi v poletnih mesecih program prireditev, zelo posrečena. Za letos se bodo sicer zvrstile kulturne manifestacije le v juniju, obetajo pa, da bo prihodnja leta kulturno življenje tudi v ostalih poletnih mesecih bogatejše.
Letošnje junijske prireditve so se začele v petek zvečer z odprtjem razstave grafičnih listov Pavla Medveščka v Miklavževi cerkvici na Krstenicah pri Kanalu, ki je kulturni spomenik. Ob odprtju razstave je nastopil tudi nedavno osnovan mešani pevski zbor v Novi Gorici pod vodstvom Štefana Mavrija, ki je imel v nedeljo (4. 6.) tudi celovečerni koncert v komorni dvorani Primorskega dramskega gledališča, na ka terem je sodeloval tudi mednarodno priznani orglar Hubert Bergant. V soboto zvečer je nastopilo na Dobrovem na prostem Primorsko dramsko gledališče z Goldonijevimi Primorskimi zdrahami, ki jih bo za novogoriško občinstvo ponovilo v četrtek in petek na prireditvenem prostoru ob Kornu.
V drugi polovici junija pa se bodo zvrstile še tri pomembnejše manifestacije. Na Sveti gori bosta v baziliki nastopila z orgelskim koncertom Hubert Bergant in Pie-
racionalne obdelave. Zaradi tega se stranke, ki nosijo odgovornost
sira deželna uprava
.......iiiuaiiiiiiiiiiimiiuiiiiiii.n....
NEREŠENIH VPRAŠANJ JE VEDNO PRECEJ
V soboto, 10 t.m. v Gorici sestanek zastopnikov levosredinskih strank
Govorili bodo tudi o občinski krizi v Tržiču ■ Socialdemokrati želijo večje zastopstvo v neizvoljenih upravnih odborih
V soboto popoldne bo v Gorici vrh prvakov levosredinskih strank. Nadaljevali bodo razpravo, ki so jo pričeli že pred volitvami in ki so jo prav zaradi teh prekinili, o nekaterih vprašanjih, ki zanimajo te
tudi mlade delovne sile vedno bolj oddaljujejo od kmetijstva, kar jasno pripelje do velike krize.
Beg mladih sil je treba zaustaviti in to predvsem s tem, da se starejšim da pokojnina že pri 55 letih, da se jim dajo posebne nagrade, še posebno pa je potrebno razumeti težnje mladih, tako da se jim lahko nudi vse, kar bi pripomoglo, da bi vzljubili poljedelstvo.
V luči teh dognanj je treba vsekakor odobravati politiko razvoja kmetijstva v okviru EGS, ki pravi, da je treba najprej pripraviti reformo vseh zadružniških struktur, da se v kmetijstvu ne smemo o-slanjati na starejše ljudi, da je treba nuditi mladim vso tehnično pomoč pri dojemanju kmetijskega poklica in tehnično pomoč zadrugam pri razvoju: končno je potrebno, da se zadruge in kmeti medsebojno povežeV> in tako zmanjšajo režijske stroške.
ERSA se je napotila po tej poti že mnogo časa tega in bo s pomočjo zakonskih posegov in denarnih podpor, ki jih bo nakazala sama EGS, gotovo prišla do končnega cilja v najkrajšem času. Seveda bo morala tudi dežela pokazati ra-
Ccstni varnostni ukrepi tržaškega župana
Spričo dejstva, da je tržaški odsek ustanove ANAS s posebnim odlokom prepovedal vožnjo tovornjakom, ki presegajo 50 ton teže na državni cesti št. 14, kjer je bil na področju Ul. Pagliericei zemeljski usad, je tržaški župan sprejel nekatere varnostne ukrepe tudi za tiste ceste v mestu, ki peljejo nad omenjeno ulico. Gre za Ul. F. Se-vero (odsek od Ul. Coroneo), Trg Evropa in Ul. A. Valeno (do občinskega mejnika), kjer so vzpostavili začasno prepoved vožnje tovornjakom z nad 50-tonsko težo.
Hkrati je tržaški župan preklical prepoved vožnje tovornjakom z nad 70-tonsko težo po Ulici F. Severo, Trg Evropa in Ul. A. Valerio. Preklic velja od 7. do 22. ure.
• V št. 138 Uradnega vestnika so
objavili pravilnik natečaja za umetniško delo, namenjeno tehničnemu zavodu «A. Volta* v Trstu. Izdelke je treba odposlati najkasneje do 12. ure 26. septembra 1972 na naslednji naslov: Generalno tajništvo občine — 5. oddelek — Pogodbe.
večjih krajevnih upravah na Goriškem.
Na dnevnem redu sobotnega sestanka bo brez dvoma tudi govor o krizi v občinski upravi v Tržiču, kjer ni videti, vsaj po dosedanjih poročilih, izhoda.
KD v Tržiču trdno zagovarja svoje predstavnike v raznih upravnih telesih. Socialisti pa si želijo obnovitev dvostranskega sporazuma le pod določenimi pogoji: KD bi morala nekatere svoje vidne prvake odstraniti. Sodelovanje bo torej zelo težavno, posebno še, ker si socialisti prizadevajo pridobiti svojo nepopustljivo politiko vrsto članov in volivcev socialproietarske stranke, ki je na tem, da se razpusti. Na drugi strani je možna koalicija med demokristjani _ in so eialdemokrati, ti pa se nočejo, vsaj za sedaj, povezovati s KD na tak način in si želijo popolno levosredinsko koalicijo, iz katere so bili do sedaj izključeni
V Ronkah je bil prejšnji večer sestanek članov KD, pristašev struje «Forze nuove*, tj. najbolj levičarske struje v večinski stranki. Prisoten je bil novoizvoljeni poslanec Santuz, poleg njega sta bila
iiiiimiiimHiiiimiHHiiiiiiiiiiimiiiniuiiiiiiiuiiiiiuiiiiiimmmiimiimmmMmmimimnHnMmHMnm11
TEDEN DNI PO STRAHOTNI EKSPLOZIJI
Še vedno neznani krivci atentata pri Petovljah
Včeraj v Gorici «vrh preiskovalnih organov* - Finančna straža je vedela, da se nekaj pripravlja v naši deželi
še Ciian in Marin. Na sestanku so razpravljali tudi o tržaški krizi in zahtevali, da se obnovi koalicija, v kateri morata KD in PSI igrati prvenstveno vlogo.
V soboto bodo v Gorici razpravljali ne le o tržiški krizi, ampak tudi o porazdelitvi nekaterih mest v upravnih odborih raznih ustanov pokrajinskega značaja. §e vedno je nezasedeno npr. mesto podpredsednika ERSA (doslej je bil to socialist iz Gorice), v kratkem zapade mandatna doba predsedniku in podpredsedniku goriške hranilnice in posojilnice (za predsednika je demokristjan, za podpredsednika pa socialist). Prav tako so na vidiku nekatera druga važna mesta.
Socialdemokrati menijo, da nimajo zadostnega zastopstva v raznih neizvoljenih uparvnih organih. Pred volitvami so trdili, da je njih teža enaka tisti socialistov (na predlan skih pokrajinskih volitvah so dobili le 400 glasov mani kot socialisti) in da jim zaradi tega nekaj pripada. Grozili so s krizo pred volitvami, nato pa so rešitev sporov odložili na čas po volitvah. Volitve so mimo že mesec dni in v soboto bodo odložena vprašanja spet prišla na mizo pogajanj. Vedeti pa je tudi treba, da so na zadnjih parlamentarnih volitvah socialdemo krati izgubili precej glasov, da so na Goriškem socialisti pridobil5 in da je sedaj razlika med PSI in PSDI več kot 2000 glasov v korist prvih. Zaradi tega se je teža socialdemokratov zmanjšala, povečala pa se je ne le teža socialistov marveč tudi teža republikancev, ki bodo brez dvoma tudi s svoje stra ni nekaj zahtevali.
Sobotni sestanek ne bo dal konkretnih rezultatov. Bo verjetno prvi v vrsti sestankov, na katere bodo morali v teh vročih mesecih voditelji političnih strank.
Nič novega v preiskavi o atentatu pri Petovljah. Preiskavo vodi državni pravdnik v Gorici dr. Bruno Pascali, ki se je včeraj zjutraj sestal tudi s poveljnikom deželne legije karabinjerjev polk. Mingarellijem. Dr. P as coli je v kratkem pogovoru z novinarji povedal, da je preiskava v teku, da skrbno proučujejo vsako malenkost, ki bi služila za odkritje atentatorja. Povedal je tudi, da strokovnjaki, ki proučujejo vrsto eksploziva, še niso zaključili dela.
Kot vidimo so to le običajne vesti, ki ne prinašajo ničesar novega.
Včeraj zjutraj so se na goriški kvesturi sestali kvestor dr. De Fo-catiis, nečalnik goriškega oddelka karabinjerjev, podpol. Ferrari in načelnik goriškega oddelka finančnih straž podpolk. Ali. Pogovarjali so se o tehnični plati preiskave o atentatu, ugotovili, kaj je bilo doslej napravljenega In se domenili o nadaljnjem {»teku preiskave. Do srečanja je prišlo po sestanku, ki je bil v sredo v tržaški prefekturi. Podobni sestanki bodo vsako jutro.
Zanimivo je, da aktivno sodelujejo v preiskavi tudi agenti finančne straže, ki so se, kot smo že pred nekaj dnevi omenili, precej dobro izkazali, v odkritju mreže Fredda —
Ventura.
Objavljamo še drobno vest. Podporočnika karabinjerjev Tagliarija, ki je bil pwri atentatu ranjen, so
včeraj odpeljali iz goriške bolnišnice v neko specialno kliniko v Milan.
V	Gorici in na podeželju je tudi včeraj veliko ljudi poslušalo na karabinjerskih postajah glas neznanca, ki je službujočega karabinjerja obvestil o zapuščenem avtomobilu na cesti Zagraj — Sovodnje. Baje gre za Furlana, točneje videmčana, ki je skušal govoriti z goriškim naglasom. To mu gre precej od rok v prvem delu telefonskega poziva, v drugem, ko mu je službujoči karabinjer postavil morda nepričakovana vprašanja, pa je njegov prizvok očitno furlanski. Nekateri menijo, da gre za navadnega mimoidočega človeka, drugi pa ugotavljajo, da gre brez dvoma za človeka, ki je bil zapleten v atentat, kajti prevečkrat poudarja, aa gre za fiat 500 bele barve Očitno je možakar hotel, da bi karabinjerji našli prav ta avtomobil.
V	Gorici so se včeraj po nekajdnevnem previdnem molku oglasili fašistični mladinci. Pričakovali smo ostre fašistične napade na župana in ostale stranke na ponedeljkovi seji občinskega sveta, ko so počastili spomin treh padlih karabinjerjev. Pa so bili takrat fašisti nepričakovano tihi. Včeraj so debli po goriških ulicah letak »Fronte dei-la Gioventh*, v katerem ta fašistična organizacija zavrača na marksiste vse, kar se v državi do-
(Nadaljevanje na 6 strani)
Pogreb Andreja Budala jutri ob 17. uri v Štandrežu
tro Cavaliere iz Dubrovnika, zatem bo imel v Novi Gorici pihalni in plesni orkester JLA iz Beograda ob sodelovanju solistov svoj koncert. Slednjič bodo odprli retrospektivno razstavo grafičnega u-stvarjanja tržaškega slikarja Lojzeta Spacala, za katero so preuredili kromberški orad.
Bežen poglea v program nas prepričuje, da so se organizatorji resno lotili posla. Prireditve bodo po svoji tematiki dovolj pestre, da bodo pritegovale širok krog občinstva. Pomembno je, da bodo na njih sodelovali tako domači umetniki in ansambli kot tudi gostje iz drugih krajev Slovenije in Jugoslavije ter iz zamejstva. V prihodnje bo potrebno to usmeritev naprej razvijati in poglabljati. I-deja o enotnem slovenskem kulturnem prostoru, ki sega med vse Slovence ne glede m državne meje in je žal za sedaj še vedno bolj na papirju kot pa v konkretni realizaciji, bo morala prav ob meji najti svoje polnokrvno obeležje.
Sikar Pavle Medvešček se že celi dve desetletji pojavlja v javnosti na Goriškem s srnjimi likovnimi stvaritvami. V tem času je napravil velik napredek tako v uporabi tehnik kot tudi likovnih «objektov». Če je bil v začetku morda opazen predvsem po površinskem prenašanju narave na platna in grafične liste, se je pozneje njegov izraz izčistil ter motivno obogatil. Doslej je nastavil na več kot dvajsetih skupinskih razstavah po Sloveniji. Jugoslaviji in v tujini, zlasti v Italiji in na Portugalskem. Preiel je tudi več nagrad.
Pavle Medvešček je med redkimi slovenskimi likovniki, ki je začel snovati ekslibrise ter jih po več uspelih razstavah izdal tudi v posebni knjižici. Njegov likoimi izraz se je razviial v nekakšnem logičnem zaporedju: od posnemanja pobud zunanjega sveta rrrek odražanja drobnih. stvari pa do prodiranja v globino objektov. Nai-noveiši grafični listi, ki jih ie za razstavo nn Krsfen!rah rto-m^vo-vn1 i-nt fosile, pa Vazeio zrelong umetnika, ki s simbolično zastavljenimi prijemi skuša prodreti v bistvo življenja, njegove skrivnostne poti. 12 listov, ici so predstavljeni na razstavi, so delo zadnjega leta. Odlikuje jih harmonična barvna ujetost in enkraten pogled v svet," ki ga ne srečuiemo na vsakdanji poti skozi življenje.
Kot blisk se je včeraj v Gorici in v Štandrežu razširila vest. da je v Trstu umrl pisatelj in profesor Andrej Budal, po rodu iz Štandreža. Kljub temu, da je skoro vsa po vojna leta pokojni Andrej Budal živel v Trstu, je bdi navezan na svoj rojstni kraj. ki ga je ne le opisoval v raznih spisih, marveč se je večkrat vrnil domov. Starejši ljudje. ki so mu bili prijatelji že od mladih let. so se z njim zelo radi pogovarjali, prav tako se je rad ustavljal z domačimi otroki, ki so v njem videli znanega »profesorja*.
Ob priliki njegove smrti sta domači društvi, prosvetno «Oton Župančič* in športno «Juventina», svojcem poslali naslednjo brzojavko: »Društvi se pridružujeta žalosti Slovencev v zamejstvu ob izgubi Vašega vzornega soproga in dragega očeta ter Vam izrekata globoko sožalje. Lik našega pokojnega roja ka je, bo in ostane vzor in kažipot zamejskim Slovencem.*
Pobrebni sprevod bo prispel iz Trsta ob 16.30 na Pilošče, od koder bo šel skozi vas na pokopališče. Tu bodo govorili zastopniki raznih ustanov in društev ter tudi nekateri slovenski pisatelji.
Na pobudo prosvetnega društva »Oton Župančič* bo nocoj ob 21. uri na sedežu žalna seja za pokojnim Andrejem Budalom. Vabljeni vsi vaščani.
V	ponedeljek seja pokrajinskega sveta
V	ponedeljek zvečer se sestane pokrajinski svet v Gorici. Na dnevnem redu ponedeljkove seje je vrsta interpelacij in točk, ki jih niso svetovalci odobrili na prejšnji seji, ki .je bila še pred volitvami. Med terni je tudi odobritev obračuna za leta 1970.
Med novimi točkami, ki so na dnevnem redu so imenovanja zastopnikov pokrajine v nekatere u-stanove, ter precej točk. ki jih je v tem razdobju odobril ožji pokrajinski odbor. Med temi so točke, ki zadevajo proračun za leto 1971, nove plače za osebje, javna dela.
Pismo Štandrežcev goriškemu županu
Ob priliki zadnjih volitev so morali vsi štandrežci na volišča, ki so bila oddaljena od njihovih bivališč Volilni sedeži so bili namreč v Ul. Pola in v Ul. Žara. kljub temu. da imajo štandrežci svoio lastno šolo v središču vasi. Zaradi teh neprilik so pred kratkim Štandrežci poslali goriškemu županu De Simoneju pismo s prošnjo, da bi za prihodnje volitve spet usposobili osnovno šolo v vasi in postavili v njej volilne sedeže.
Iz goriškega matičnega urada
Na goriški občini je bilo 3. junija vpisanih 11 rojstev; v tednu od 28. maja do 3. junija je bilo vpisanih 12 porok in 5 oklicev.
ROJSTVA: Massimo Lauri, Luca de Canussio, Michele Tarlao, Davide Malaroda, Piermarco Pretto, Diego Petejan, Franca Zotti, Tamara Lollis, Cristiano Esposito Marco Castellan, Fabrizio Peres-sin.
POROKE: gospodinja Pavla Dolinšek in prodajalec Renato Mitro-vich, gospodinja Caterina Smilovich in delavec Giovanni Pavšič, bolničarka Ida Picciulin in kmet Giordano Benfatto, učiteljica Eleonora Gociancig in pomorščak Renato Mo-messo, uradnica Annamaria Silvestri in geometer Giancarlo Marchi, uradnica Anna Valli in delavec Luigi Gorza, frizerka Marialuisa Bortolus in pleskar Giamfranco Zei, uradnica Maria Rosa D’Osvaldo in tehnik Roberto Maniacco, prodajalka Loreta Marchesan in uradnik Giorgio Cassani, frizerka Grazia Cesselli in uradnik Giovanni Vidoz, bolničarka Mariangela Zanutto in elektrikar Renato Federici, študentka Rita Gregori in študent Italo Fiorin.
OKLICI: gospodinja Teresa Mo-scariello in podčastnik orožnikov Sabatino Caputo, gospodinja Rosaria Cappiello in brigadir orožnikov Ar-naldo Romano, uradnica Arma Maria Bignami in delavec Lucio Cri-stin, uradnica Marina Belleni in zdravnik Pier Luigi Ceccarello, gospodinja Grazia Ftnrincieli in poštar Renzo Gonduttore.
Zaključna prireditev v otroškem vrtcu v Ul. Croce
Gojenci otroškega vrtca v Ul. Croce bodo imeli v soboto, 10. junija ob 10. uri zaključno prireditev. Na programu bodo deklamacije in pesmice. Ob tej priliki bodo v vrtcu odprli tudi razstavo ročnih del, ki bo na vpogled staršem in drugim obiskovalcem tudi v nedeljo. 11. in v ponedeljek, 12. .junija ves dan.
Gorica
VERDI ob 17.00—22.00: »Tre femmine in soffitta*, I. Minieux in C. Jones: barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan.
CORSO ob 17.15—22.00: «H ritomo di Harry Colings*, P. Fonda in V. Bloom. Barvni film.
MODERNISSIMO ob 16.00-22.00: »n sindacalista*. I. Biagini in L. Buz-zanca. Barvni film.
CENTRALE ob 17.00-21.30: »LaUuci-nante fine delTumanita*, A. Rogers in D. Ross. Barvni film.
VITTORIA ob 17.30-22.00: »E se per caso una mattina...*, P. Tiffin in V. Gazzolo; barvni film, mladini pod 14. letom prepovedan.
Tržič
AZZURRO Danes zaprto.
EXCELSIOR ob 16.00: «Amanti e gli altri*. Barvni film.
PRINCIPE ob 18.00: »Una tompa a-perta... una bara vuota*. J. Amor in D. Giordano.
Nova Gorica
SOČA (N. Gorica): »Človek zakona*, ameriški barvni film — ob 18. in 20.
SVOBODA: »Bojišče*, ameriški film — ob 18.30 in 20.30.
RENČE: »Naši rojaki*, ameriški film - ob 20.
DESKLE: «Groza v ženskem zavodu*, španski barvni film — ob 20.
ŠEMPAS: »Jastreb iz Kastilije*, španski barvni film — ob 20.
KANAL: »Mož, katerega je težko ubiti*, ameriški barvni film — ob 20.
PRVAČINA: Danes zaprto.
Dežurna lekarna v Gorici Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna d'Udine, Trg sv. Frančiška 5, tel. 21-24.
Dežurna lekarna v Tržiču Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna San Nicold — dr. Olivetti, UL L Maggio 84, tel. 73-328.
SOŽALJE
Ob smrti profesorja Andreja Bodala, kulturnega in družbeno-političnega delavca med slovensko narodnostno skupnostjo, ki se je rodil v Štandrežu, kjer je v zadnjem razdobju svojega življenja sodeloval pri odkritju spominske plošče ob 100-letnici slovenske čitalnice v štandrežu, se klanjata njegovemu spominu ter izrekata sožalje prosvetno društvo »Oton Župančič* in športno društvo «Juventina».
PROF. TONE PENKO:
Tržaški dnevnik dveh botanikov iz 1.1816
Obisk Lipice in srečanje na cesti med Bazovico in Lipico Ponudba za potovanje v Pulj 'm prve izkušnje na tej pot!
13.
8. aprila.
Danes sva šla v znameniti gozd pri Lipici. Saj sva ga tako bežno že videla pred dobrim mesecem, ko sva šla v Naklo pravzaprav Škocjan. Sva šla po isti poti kot zadnjič z gospodarjem. če hočeš v Lipico in v gozd po cesti, moraš v Bar zovdci čez mejo mimo mitnice. Toda bi bila samo potrata časa na mitnici z iblatarji, zato sva šla kar komtrabant čez deželno mejo čez zidove in ograde. Preden pa sva na ta način prišla v gozd, sva hodila četrt ure po svetu, za katerega ni imena in ga je treba le opisati. Vsa površina je bila tako na-gosto nastlana s kamenjem, da je le malo kje med kamenjem le toliko zemlje, da bi se dalo tja stopit. Skale so po večini 2—3—4 čevlje velike — visoke — široke in še je sitnost, da skoro vse špičaste in da njih ostrina in rezine mole navzgor v zrak. Umljivo, da sva težko in z muko lezla naprej po tem kamnitem morju. Nazadnje sva pa le prišla v gozd. Ta gozd je kar velik, saj hodiš v eno smer povprek debelo uro, in v v drugo smer povprek pa prav toliko. Pa čeprav je gozd tako obsežen, je okrog in okrog ograjen z zidom. Brž ko sva stopila v gozd, že sva zagledala lepe pomladanske cvetlice. Prva straža sami zvončki in telohi. Pa koliko zvončkov in telohov. Hodila sva po gozdu. V gozdu rastejo listavci. Večina dreves je nek hrast, ki ga midva ne poznava. To je drevo srednje rasti, najvišja drevesa merijo 30 čevljev, premer pa največ en čevelj. Po vseh znakih — po skorji, po kapici želoda, ki sva ga našla pod drevesi, ta hrast ni naš navaden hrast. Podrast, grmovje v gozdu v glavnem leska. Tla so ravna, pa od zlodja kamnita. Po gozdu je vse polno kotanj, ki so pa tudi 20—30 čevljev široke. Robove kotanj prerašča grmovje. Med kamenjem v gozdu je obilo cvetlic, vse več pa seveda v senci v kotanjah. Potonke poganjajo mlade liste. Zdi se, da so ves gozd zasedle in prerasle same potomke. Zopet sva se srečala s pasjimi zoba. Cvetni listi so tu živo rdeči in nazaj zavihani kot pri zlatem klobuku. Ustavila sva se na obširni jasi s samim pasjim zobom. Eden naju je vzkliknil, da je pasji zob cvetlica krasotica, drugi pa je odgovoril, da še živ dan ni videl lepše rožice. Nato sva nabrala vsak po šop pasjega zoba in si ga zataknila za pokrivalo..
Potem sva še videla tu prvič v življenju kosmatince. Kar dolgo sva se z njimi zamudila.
Z uspehom sva bila danes zadovoljna, toda najlepše šele pride. Po kamnitih tleh sva tu in tam videvala žefran z belimi cvetnimi listi. Podoben plavkast žefran sva opazila pod grmovjem v Bazovici. Vsi cveti so bili oparjeni od slane, pa se za njih nisva kaj prida menila, bila sva pač mnenja, da so zvrsti ene in iste vrste žefrana. Ko pa sva po kolovozu, ki pelje iz kobilarne v Bazovico, prišla skozi zid in gozd, vidiva na levi kotanjo, ki je bila, kot bi bila z belim prtom pregrajena, vsa posuta z belim žefranom. Bil je v polnem razcvetu. Krasne rastline. Ker je rastel v kotanji, mu prvič ni moglo do živega slana in drugič je v kotanji prhnelo listje, ki mu je gnojilo rastišče. Zato tolikšno razkošje.
Ko sva rastline ruvala iz zemlje, sva odkrila tudi take s pisanimi cveti. Tudi te sva izruvala. Toda, sveta nebesa, kakšno odkritje! že samo bežen pogled je jasno pričal, da sta dve docela različni cvetlici. Tu sem bi bila morala sklicati vse botanike sveta. Če je ljubi čitatelj najinega dnevnika občudoval dosedaj najin pogum in vnemo, potem ljubeznivega bralca prosiva, naj se tudi veseli z nama, kot sva se veselila midva in sta bili najini srci polni zadovoljstva in zadoščenja ob tem odkritju. Bilo je nama enako pri srcu kot gospodu Mayerju, ki je prvič našel na Kahlenbergu pri Dunaju čudoviti orhideji -kukavici, mačje uho in pa lepi čeveljc. Tako nama je o tem srečnem dogodku pisal: «Kadar se mi primeri kaj tako izrednega, da imam opravka z novimi rastlinami, takrat nekajkrat poskočim kot kozel, snamem klobuk, naredim gosposki poklon pred neznanko, toda ko sem opravil vse, kar oliko terja, je rešpekta konec in tujko enostavno potegnem iz zemlje — ven.»
Prepričana sva, da sva našla žefran nove vrste. Onkraj zidu sva v snežišču ohladila škatli z raslinami in hajd veselo domov.
20.	aprila.
Naš žefran je progasti žefran. (Še danes ima to ime in ob imenu piše še vedno Hoppe in Homschuh, ker sta ga onadva piva odkrila, pokazala svetu, opisala in imenovala'.
21.	april.
Tako sva navdušena nad Lipico in gozdom, da sva danes takoj po zajtrku zopet odšla tja. Da bi se izognila kamnitemu morju in strogi inkviziciji mejašev na mitnici, sva šla kar po sredi Bazovice po nama že znani poti, naravnost v gozd. Danes sva se namenila, da bova gozd temeljito prečesala in tudi sva ga.
No, doživela pa sva tudi drobne dogodivščine Eden od naju je ravno prišel na kolovoz, se naslonil na deblo in čakal na drugega, ki se je mudil v grmovju. Takrat je zagledal da mu prihajajo nasproti štirje ljudje, dve ženski in dva moška, najbrž uslužbenci v kobilarni. Tisti hip, ko je tovariš prižvižgal iz grmovja, so naju zagledali. Deklici sta takoj zbežali, fanta pa sta jo moško rezala proti nama. Menila sva, da je najbolj pametno, da odpreva najini škatli, da vidita fanta, kaj v njih nosiva in kaj v gozdu delava. S Kranjci se meniti nisva mogla in jima tudi nisva mogla nič dopovedati, kajti njih jezika ne znava. Seveda bi se pa jima utegnila zdeti sumljiva. Oblečena sva bila v čudne tuje obleke, na glavi sva imela ruske kape, ki jih tod še ne poznajo, nosila velike pločevinaste škatle, za pasom sva imela vsak veliki nož v roki pa debelo gorjačo. In to sredi kranjskega gozda. Nama pa je bilo zelo na tem, da bi se jima nikakor ne zdela sumljiva.
No, pa sva doživela še eno danes. To pa pri konjušnici. Bil je izredno vroč dan. Bila sva kot Sahara in svojo žejo bi si bila rada pogasila z vinom. Zgrešila pa sva pot, zašla v neke vrste vrta in sva nazadnje morala še neko ograjo preplezati. Ko sva se preko ograje preveznila na drugo stran, sva se znašla pred neko gospodo, okoli katere je bila zbrana vsakovrstna služinčad. Debelo so pogledali, začeli so seveda spraševati kako in kaj in kako in zakaj naju je preko plota prineslo. Zopet so bile dokaz najine nedolžnosti in časti vrednosti ljube cvetlice. Vina so rekli, da nimajo in da ga dobiva v Bazovici, kot sva že tudi sama vedela, za vodo sva pa v tisti zadregi pozabila vprašati.
Vračala sva se po kolovozu in kaj kmalu sva bila spet pri odprtini v zidu in ob najinih žefranih. Zopet sva jim posvetila ljubezen in pozornost. Spomnila sva se, da sva peklensko žejna. V bližini se je lesketala mlaka skopnelega snega. Polegla sva na tla in sva pila, pila sva, črpala vodo do sitega. Saj je bila umazana in nekam čudno grenkega okusa. Toda kaj bi tisto in kdo bi na take stvari gledal. Tolažila sva se, da Je mogoče ta voda še skoraj boljša in bolj zdrava kot ona, ki jo imajo tu domačini po štimah, v katere voda kaplja in curlja ob deževju s streh in ima zato vedno nekak zadah po kleti.
Na poti domov sva prišla na zeleno Jaso pri Bazovici. Vse polno je bilo modrih hrušdc, žefranov in čudovitih lepotic logaric.
Jasen večer, kako prijetna in vesela je bdla pot domov.
22. april.
še vedno se naju drži sreča kot doslej. Posebna sreča Je najino stanovanje, kjer imava priložnost priti v stik z vse mogočimi ljudrli. Pa bodimo pošteni, nisva pripotovala le sem, da bi se tu seznanjala z ljudmi, temveč da bi se seznanjala z naravo. Tako sva marsikatero znanstvo zanemarila. Gospod Hohl naju je popeljal v Benetke in sedaj sva spoznala gospoda Groenlinga, ki bo nama pomagal v Pulj.
(Nadaljevanje sledi)
INTERVJU JUGOSLOVANSKEGA PREDSEDNIKA SOVJETSKI TELEVIZIJI
Za pomiritev v svetu in okrepitev miru v Evropi bi bilo treba vzpostaviti več zaupanja med narodi
Sedanji mednarodni položaj se je nekoliko izboljšal - Vietnam je dokazal, da se ljudstvo ne more s silo pokoriti - Kaj je vse potrebno za konferenco o evropski varnosti - Odnosi med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo
MAKS ZADNIK: OB 30. OBLETNICI FAŠISTIČNEGA POKOLA IN POŽIGA
Požig prvih sedmih vasi na Primorskem
Brkinska partizanska četa izžene oglarje in ital. koloniste, ki so jih naselili na kmetijah, ki so bile prodane zaradi dolga
Tito in Brežnjev na moskovskem letališču v Vnukovem ob Titovem prihodu v sovjetsko prestolnico
Preden je jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito odpotoval na obisk v Sovjetsko zvezo, je v Beogradu sprejel dopisnika sovjetske televizije A. Plevaka in mu dal o svojem obisku intervju. Ker gire za intervju trenutno tudi o aktualnih problemih na svetu, ga objavljamo v celoti.
VPRAŠANJE: «Tovariš predsednik, kako ocenjujete sedanji mednarodni položaj, zlasti razvoj dogodkov v Vietnamu, ki povzročajo vznemirjenost in zaskrbljenost vseh miroljubnih sil ter položaj na Bližnjem vzhodu, ki še vedno zaskrbljuje narode sveta? Kakšna je po vašem mnenju vloga socialističnih dežel in vseh naprednih sil v boju za mir in popuščanje mednarodne napetosti?»
ODGOVOR: »Kar zadeva sedanji mednarodni položaj bi lahko rekli, da se je nekoliko premaknil na bolje. Tudi pogovori, ki so sedaj potekali v Moskvi med predstavniki SZ in ZDA, so po mojem mnenju daii dobre rezultate. Sicer pa so sploh sestanki in pogovori na raznih ravneh dobra stvar. Le tako je mogoče doseči, da se bo položaj na svetu izboljšal. Še vedno pa smo daleč od tega, da bi bili lahko zadovoljni, saj imamo na nekaterih točkah zemljine krogle hude ekscese — vojne. Vzemimo n.pr. stopnjevanje vojne v Vietnamu in v zadnjem času blokado vietnamskih pristanišč in vietnamske o-bale, intenzivno bombardiranje naseljenih krajev, vasi in mest, veliko uničevanje dobrin in človeških življenj. To močno zaskrbljuje ves svet, še zlasti napredne sile, ki v tem vidijo veliko nevarnost, da bi mogla ta tragedija dobiti še večji obseg.
To so strahote, za katere najbolj vedo tisti, ki so preživeli drugo svetovno vojno. Padajo velikanske žrtve — človeške in materialne in to razumljivo povzroča pri vseh nas veliko zgražanje. Sprašujem se, kako ljudje, ki bi morali biti odgovorni za mir na svetu—in odgovorni so, naj omenim n.pr. nekatere ameriške vodilne osebnosti in krogi lahko mislijo, da bodo pokorili narod, ki je že toliko dokazal, da je pripravljen bojevati se za svojo svobodo in neodvisnost do poslednje kaplje krvi. Zdaj bi že lahko dejali, da je te nemogoče. Preteklost je dokazala, da ljudstva ni mogoče premagati s silo.
Potemtakem menim, da je viet-
tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiin,, mm,,n,n,
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Ondina Garbin pri Barisiju
Po precejšnjem premoru se je Ondina Garbin ponovno predstavila z obsežnejšim prikazom svojih olj v galeriji — antikvariata Borisi. V različno pestrobarvno izvedenih podobah so različne tudi slogovne zasnove. To slikarka Garbinova utemeljuje z dejstvom, da pač odražajo njena različna duhovna nastrojenja ob samem nastanku posameznega dela. Z neznatnimi prehodi prevladujejo tu kar trije likovni izrazi. Nekdanji zelo sproščeno in z drznim zamahom v nekakšnem ekspresionističnem simbolizmu naslikani liki golih deklet kot so na primer olja tSeksus», »čistost* in druga, pokažejo skrajno napredno usmerjeno umetnico. V nasprotju s tem pa je kar cela vrsta podob z romantično simboličnimi zasnovami z nekakšnim pravljičnim navdihom okolja gozdnatih pokrajin, kjer enako pronica iz tihožitij s cvetjem in predmeti. So to slike, ki po veliki ljubezni do podrobnosti in izredno gostem tkivu drobnih potez izdajajo, da je bil njen učitelj slikar Laghi - Lah. In spet drugačne so njene najnovejše podobe z doprsno naslikanimi liki blagosladkega, vendar prodornega izraza obrazov Kristusa in device Marije v več variantah Lepota je v njih predvsem v skladnosti pestrih barv nekakšnega sija, ki obdaja lika. Verjetno so tu naštete podobe res ustvaritve, ki so nastajale v različnih nastrojenjih na slikarkini poti do prvega materinstva.
M. B.
namsko ljudstvo nepremagljivo. To ljudstvo bo zmagalo. Žalostno pa je, da mora to svojo bodočo svobodo plačevati s toliko prelite krvi, s tako velikimi človeškimi in materialnimi žrtvami.
«Jasno je, da je dolžnost vseh socialističnih držav in ne samo socialističnih, pač pa vseh naprednih sil na svetu, da storijo vse in pomagajo vietnamskemu ljudstvu v boju proti invaziji in poskusu, da bi ga spravili na kolena. Vsi smo dolžni temu ljudstvu materialno in politično pomagati povsod, kjer je to možno, vlivati mu več moralne moči, da bi v tem boju vzdržal do konca. Vietnamsko ljudstvo ima del človeštva na svoji strani. To je nedvomno. Presega že vsako mejo, to, da se z vmešavanjem v notranje zadeve hoče ljudstvu vsiliti takšen režim, kakršnega to ljudstvo noče. Prepričan sem, da bo vietnamsko ljudstvo zmagalo.
«Na bližnjem vzhodu že pet let traja zasedba nemajhnega dela arabskega ozemlja. Izrael se do zdaj sploh ni zmenil za sklepe Združenih norodov in to že od prve vojne leta 1947 dalje. Ni smatral za potrebno, {»koriti se sklepom varnostnega sveta, zlasti resolucije, na podlagi katere bi se lahko lotili reševanja spora med Izraelom in arabskimi državami.
«Že dolgo iščejo poti za mirno rešitev tega problema. Arabske države, predvsem arabska republika Egipt, so dale dovolj dokazov o potrpežljivosti in pripravljenosti, da bi miroljubno rešili to
Lani so evropski
Nad 26 milijonov tujih gostov
Med deželami, ki se intenzivno ukvarjajo s turizmom, je bila nekaj let Španija skrajno »zalomiva*. Ker je turizem, posebno še tuji turizem «najcenejši» vir dohodkov oziroma tujih plačilnih sredstev, se dežele, ki imajo pogoje za to, začenjajo vedno bolj načrtno ukvarjati s to dejavnostjo. In Španija je pravočasno uvidela, da bi mogle njene prirodne lepote, katerim bi dodali še zgodovinske in druge značilnosti in zanimivosti, mogle privabiti veliko tujih gostov. In računi španskih gostincev niso bili zgrešeni, kajti če je Italija bila do lani absolutni prvak v turizmu v Evropi in če je Avstrija pri svojih manjših zemljepisnih možnostih relativni prvak v Evropi, je z lanskim letom Španija odvzela Italiji prvenstvo, ker je imela največ gostov in po nekih računih tudi največji izkupiček.
Lansko leto je obiskalo Španijo 26,758.156 tujih turistov, ki so pustili v Španiji 2 milijardi 54 milijonov dolarjev, kar je v naši valuti okoli 1.200 milijard lir. Ker je leto prej obiskalo Španijo «le» nekaj nad 24 milijonov tujih turistov, pomeni, da so v letu 1971. zabeležili v Španiji povečanje tujega turizma za 11 odstotkov.
Pri tem velja dodati še naslednje: med 26,700.000 tujih turistov, ki so lani preživeli počitnice v Španiji, je treba prišteti tudi skoraj poldrugi milijon Špancev, ki živijo oziroma delajo v tujini in prihajajo v domovino na letni oddih. Kakor je znano, dela v tujini več milijonov Špancev, ki so si našli delo in kruh prvenstveno v Franciji in v Zahodni Nemčiji.
če velja za Italijo in Jugoslavijo že večletna ugotovitev, da imata največ tujih gostov iz Zahodne Nemčije, je pretežna večina tujih gostov, ki obiskujejo Španijo, iz Francije. Lansko leto je bilo v Španiji nad 8 milijonov in pol Francozov. Sicer jih je bilo leta 1970 kar 8,800.000, vendar prihajajo za Francozi na vrsto prej Portugalci, kot Nemci Portugalcev je bilo lani v Španiji 3 mili-
vprašanje, da bi Izrael umaknil z ozemlja arabskih držav, da se zagotovi varnost Izraela v mejah, ki so bila 5. junija 1967, skratka da se za ta problem najde rešitev. Pokazalo pa se je, da se Izrael sploh ne zmeni za sklepe im dobro voljo voditeljev Egipta. Izrael vztraja pri neposrednih pogovorih. To je zanj tudi edini odgovor. Mislim, da v tem stoletju, premagani ne morejo razpravljati z zmagovalci, ker bi to pomenilo biti na kolenih, to pa je zelo hudo. Za rešitev tega vprašanja so možnosti prek Združenih narodov z izvajanjem resolucije varnostnega sveta. Torej, takšne možnosti ostajajo, vendar se Izrael za to ne zmeni. Prav to pa je tisto, kar zaskrblja. Poglavitna odgovornost za to pade na Izrael. Arabske države pa imajo pravico, da svoje ozemlje osvobodijo z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Ne samo arabske dežele, vsaka država ima to pravico, če ne gre nikakor drugače, to se pravi na mirni poti potem tudi z uporabo drugih sredstev. S tem si moramo biti na jasnem.»
VPRAŠANJE: cPoložaj v Evropi je vedno močno vplival in tudi zdaj vpliva na mednarodne odnose in politično ozračje na vsem svetu. Naši državi sta življenjsko zainteresirani za to, da bi v Evropi ustvarili trden mir in zanesljiv sistem evropske varnosti.
Kakšno je, tovariš predsednik, vaše mnenje o današnjem položaju v Evropi po ratifikaciji moskovskega varšavskega sporazu-
dosegli
rekord
m nad 2 milijardi dolarjev
jone 400.000 in za približno eno četrtino več kot leto prej, torej kot leta 1970. Toda tudi Nemci postajajo vedno bolj pomembni za Španijo. Lani je bilo v Španiji kar 2,823.000 turistov iz Zahodne Nemčije, vtem ko jih je bilo 1970 »le nekaj nad 2 milijona, to se pravi, da se je število za-hodnonemških turistov lani povečalo za polnih 36 odst.
Pred Nemci pa pridejo po številu Angleži. Teh je bilo lani 3,261.000 in ker je bilo leto proj 2,600.000, pomeni, da je bilo lani kar za eno četrtino več angleških turistov kot leta i970.
Med pomembne dežele, ki zagotavljajo španskemu turizmu veliko dohodkov, je tudi Amerika. V celoti je iz Amerike prišlo v Španijo na obisk ali počitek 1,657.090 turistov. Toda pri tem je vredno poudariti, da jih je bilo še največ iz ZDA in iz Kanaide, saj je lani obiskalo Španijo 1,160.000 državljanov ZDA in skoraj 140. OCJ Kanadčanov, to se pravi turistov iz držav z močno valuto, turistov, ki si lahko irivosčijo več kot si more privoščiti n.pr. Argentinec, ki jih je bilo lani 82.000, Mehikanec, ki jih je bilo lani skoraj 40.000 ali gost iz katere koli druge južnoameriške države.
Ko tako naštevamo podatke o španskem turizmu, pridejo do izraza še nekateri zanimivi podatki, ki jih je vredno poudariti. Znano je, da so v lanski pomladi v Španiji gostinci tako rekoč trepetali zaradi neke kužne bolezni, ki je zajela deželo prav pred začetkom turistične sezone. In vsi so tedaj zagotavljali, da bo španski turizem doživel polom. In res je tudi, da je bilo v prvih mesecih manj obiska kot so računali, toda končni obračun je več kot pozitiven, kar smo že ugotovili z navajanjem gornjih številk. Toda ne le to: v nekaterih prime:-ih smo navedli lanskoletno r—eča-nje za 20, celo za 36 odstotkov v primerjavi z letom 1970. Če vzamemo v poštev seznam najbolj pomembnih dežel od koder prihajajo turisti v Španijo, bomo za lansko leto opazili, da se je
(Nadaljevanje na 6. strani)
•■tfiiMiiiiitusitiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiaiiiiiiviiiiiiiaBicdiiiiiisiiaiagiifiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiigiiintitiifiiiiiiiBitfiia«
NEKAJ ŠTEVILK 0 ŠPANSKEM TURIZMU
RAZPOLOŽENJE MED ANTIFAŠISTI
II. Bistrica je bila znana ne le kot oskrbovalno središče italij*® ske vojske ob meji z Jugoslavijo, temveč tudi kot trdnjava preb 3 šističnega odpora, kjer so se zbirali komunisti in antifašisti rafnl nazorov. Fašistična obveščevalna služba OVRA in policijska kvest sta njihovo delovanje s pomočjo karabinjerjev in neposredno bu “ spremljali ter mnoge javno nadzorovali. Ob pripravah na vstop 1 lije v vojno na strani Hitlerjeve Nemčije 1940. leta je policija temirala 6 zavednih Bistričanov: uradnika Milana Ambrožiča, to-Vlada Butinarja, lesnega manipulanta Franca Derenčino, odvetnic dr. Karla Ferlugo, uradnika Slavka Kregarja in gradbenega nika Slavka Vičiča. Poslali so jih v razna taborišča — pretežno Južno Italijo. 28) Že prej pa so aretirali Viktorja Bobeka, Grahorja - Klobučarja iz Bitnje in mnoge druge. Ti so bili ' 1941 sojeni na prvem tržaškem procesu alj pa konfinirani v ra zakotne kraje Italije. Nekateri pa so uspeli svojo antifašistično ak nost tako spretno prikrivati, da jih policija ni zasledila. Navzlic Jicijskim nadzorstvom, zapiranju in preganjanju zavednih Sloven je protifašistični odpor zlasti po ustanovitvi Osvobodilne fronte s ■ naroda 27. 4. 1941 hitro rastel in se krepil. Partizanski napa® fašiste, ki so se naglo vrstilj pomladi 1942. leta, pa so borbeno ra položenje ljudstva večali. V tedanjih razmerah je večina ljudi spoznavala, da bo mogoče streti fašistično tiranijo le z lastnim neposrednim oboroženim bojem. Zato so zasloveli pogumni P31’"'? ski borci, tisti, ki so ne le prvi dojeli, da je v danih razmerah rožen boj objektivno nujen in edini izhod, pač pa so našli v s tudi dovolj osebne odločnosti in smelosti, da so se ga aktivno organizirano lotili. Najbolj sta med Primorci zaslovela koman brkinske čete Karlo Maslo in vodnik Janko Premrl. Postala sta ralna opora in personificirana bojna vzpodbuda ne le doma primorskih Slovencev, temveč tudi desettisočev tistih slovenskih j tov in mož, ki so bili raztreseni po vsej Italiji. Vsak slovenski
ma; kaj mislite o ukrepih, ki jih je treba storiti, da bi čimprej organizirali splošno evropsko konferenco o varnosti in sodelovanju?»
ODGOVOR:	«Sklenitev spora-
zumov med Sovjetsko zvezo in Poljsko na eni ter ZR Nemčijo, to je Brandtovo vlado, na drugi strani, je po mojem zelo velika stvar. S tem je nastala precejšnja pomiritev v Evropi. V teh sporazumih vidim pomemben korak, dobro stvar, ki je lahko za nadaljnjo perspektivo v Evropi zelo koristna. Seveda pa je to samo del tega predvidevanja.
«Za zadnjo pomiritev in za okrepitev miru v Evropi, za vzpostavitev zaupanja med evropskimi narodi je treba več. Sklicati' bi bilo treba konferenco o evropski varnosti. Vsi narodi so za to.
Pobudo so dale Sovjetska zveza in druge države. Tudi mi se zavzemamo za to. Skratka, v Evropi je pripravljenost za to. Toda predolgo se le govori: treba je, treba je, treba je. Čas je že, da bi se lotili konkretnih priprat in da bi že vedeli, kdaj bo konferenca.
«Ne smemo se preveč vdajati iluzijam, da bo ta konferenca lahko rešila vse evropske probleme. Tega ne more. Ne smemo pa tudi biti preveliki pesimisti, kot da bi ne bilo mogoče storiti velikega koraka naprej k evropski varnosti. To je mogoče, če ne na eni konferenci, potem je mogoče sklicati vrsto konferenc, lahko bi se več pogovarjali, napredovali postopoma.
■spoglejte, zdaj sta n.pr. SZ in ZDA napravili velik korak: dosegli sta celo vrsto sporazumov. Seveda, s tem še daleč ni rečeno, da je svet lahko zadovoljen s tem, kar je bilo doseženo. Mislim, da za zdaj ni bilo mogoče storiti več. A to, kar je bilo doseženo, dokazuje, da je mogoče najti določene rešitve, če se ljudje pogovorijo. Treba je predvsem u-stvariti podlago za zaupanje, se pravi malo več zaupanja je treba imeti drug do drugega.
«Evropska varnost je velika stvar. Mirna Evropa, v kateri bi ustvarili vse pogoje za ohranitev miru, bi lahko bila zgled za druge dele zemeljske oble.
Ne vemo namreč, kaj še lahko prinese jutrišnji dan in kaj se še lahko kje zgodi. Evropa je eden glavnih dejavnikov na svetu. V Ev ropi so se spočele vse velike vojne.
V Evropi naj bi se tudi končale Zato je ta konferenca potrebna.
In mi vsi se moramo zavzemati — vse socialistične in druge miroljubne dežele, vse napredne sile — za to, da bo sklicana.*
VPRAŠANJE: «Razvoj plodnega sodelovanja med našima socialističnima državama ustreza bistvenim interesom bratskih narodov.
Sovjetske zveze in Jugolavije. To je potrebno v skupnem sovjetsko-jugoslovanskem sporočilu, ki ste ga vi in generalni sekretar CK KPSZ Leonid lljič Brežnjev podpisala septembra lani v Beogradu.
Zdaj odpotuje tovariš Tito. na obisk v Sovjetsko zvezo. Povejte nam, prosim, kako kot predsednik SFRJ in predsednik ZKJ ocenjujete naše odnose in perspektivo nadaljnje krepitve prijateljstva med našimi narodi in sodelovanje med našima vladama in partijama?*
ODGOVOR: «Nedvomno je bil lanski obisk tovariša Brežnjeva v Jugoslaviji za naše odnose izrednega pomena. Med tem obiskom, ki je potekal v zelo prisrčnem ozračju, je bilo veliko storjenega za medsebojno razumevanje in razširitev našega sodelovanja — gospodarskega, političnega, medpartijskega itd. Skratka, ta obisk je imel velik pomen za obe državi za nadaljnjo krepitev in sodelovanje med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo.
«Ob tej priložnosti smo podpisali skupno izjavo. To je j omembna stvar. Izjava je v duhu deklaracije leta 1955. S tem obiskom smo zelo zadovoljni: to je omogočilo, da v naših odnosih pogumneje napredujemo.
« Prepričan sem, da bo moj sedanji obisk v Sovjetski zvezi še bolj prispeval k medsebojnemu razumevanju. Dal nam bo priložnost za pogovore, za to, da najdemo nove možnosti sodelovanja na raznih področjih — gospodarskem, političnem, kulturnem — in v dejavnosti na mednarodnem torišču. Temu obisku pripisujem velik pomen. Veselim se, da bom imel spet priložnost videti Sovjetsko zvezo, kjer nisem bil že več let, se tam srečati s tovariši, neposredno izreči rovjetskemu ljudstvu pozdrave z najboljšimi željami za nadaljnji napredek.*
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin,111111111,11,111,,nnniuniiuiiiiiiiiiiiii
Skupina fašistov iz II. bataljona škvadristov, ki so požigali l® _8 bijali na področju Kilovč 4. junija 1942. Fotografski posnetek, ^ je tistega dne posnel «capomanipolo» Guido Angelo Facchini, vnan’r0. vljudno odstopil vodja arhiva tržaškega Mednarodnega središča P ti vojnam in za mednarodno bratstvo Diego de Enriquez
v «specialnih bataljonih* ali zrel moški je v italijanskih zapori*) koncentracijskih taboriščih s ponosom in zadoščenjem izgovarjal 1 ^ ni Karlo Maslo in Janko Premrl, se želel z njima izzenačiti in pod njunim vodstvom boriti.	joj.
Morda najbolje osvetljuje tedanje razpoloženje antifašistov v ^ ski Bistrici in Brkinih doživetje in reagiranje Franca Derenčina, leta interniranega antifašista, ki so ga zaradi zasebne razprave bistriškem sodišču pripeljali maja 1942 karabinjerji iz taborišča h0 ^ forte v avelinski provinci v Ilirsko Bistrico. Vendar ni moge1 ^ razpravo, ker so ga bistriški policist; takoj zgrabili, ga kljub pustu odpeljali na Reko in ga zaprli v ječo v Via Roma.
rešK*
Njegova žena Ivanka ga je šla naslednji dan obiskat v , zapore. Dovolili so ji, da je govorila z njim skozi rešetke. Ko vprašala, ali kaj potrebuje, ji je, naveličan fašistične tiranije- * perov in preganjanj, pogumno in s kričečim glasom v navZ0\L)je paznikov odgovoril: »Prinesi mi mitraljez, da pobijem vse te »angele varuhe* 29)	^
Takoj so posredovali pazniki z opozorilom: «Qui sj P®*3 . k italianol* Prekinili so obisk in Derenčino odvlekli na zaslišanj®^ nadzorniku, ki je kategorično zahteval, naj pove, kaj je ženi 0 voril v slovenščini. Ni se ustrašil. Ponovil mu je, kar je hil re^ žena v italijanščini. Nadzornik pa ga je še vprašal za razlog-renčina pa mu je, naveličan življenja po ječah, odgovoril:	. ne
«če ste preudarni, boste razumeli, da mi nič drugega več ^ preostane kot se boriti: logorska komanda mi je dovolila dopuS radi sodnih opravkov, zgrabili ste me kot zločinca, ne da bi °P vil tisto, zaradi česar sem dobil dopust. Povejte rni, zakaj 010 nedolžen trpeti in gniti v tej nesnagi, da me žro uši in ste®ce> pa me gonite kot psa, privezanega na verigo?* 30)	<(jvj
Nadzornik ga ni več maral poslušati. Takoj so mu dodelili angela varuha* (karabinjerja - spremljevalca) in ga zvezaneg priklenjenega na živinski vagon odpeljali z vlakom v koncentracij, taborišče SanPAngelo dei Lombardi. Potem je bil še večkrat ^ meščen iz taborišča v taborišče. Domov se je vrnil šele septe 1943 in se že med potjo pri Materiji priključil partizanom.
partizanski napad na VOJAŠKO STRAŽARNICO
jjali
Brkinska četa je s svojimi 24 borci taborila po akciji na 0b Bukovici v Snežniških gozdovih, aktivisti in obveščevalci iz vafjran® progi D. Bistrica - Pivka in drugod so dobro skrbeli za P^c	v
borcev, hkrati pa sproti obveščali četno poveljstvo o dogo® ^ dolini. Posebno aktivni so bili nekateri sodelavci v Kilovčah 1 jja Topolcu — Anton Frank, Jože Čeligoj idr. Tedaj je četa usrT1 svojo dejavnost proti izsekovanju slovenskih gozdov v Podgon’ Snežniškem pogorju in tudi v Brkinih.
28)	Ustna izjava Fr. Derenčina Iz II. Bistrice piscu. 26. 5. 72.
29)	Ustna izjava Ivanke Derenčinove piscu, 26. 5. 1972.
30)	Izjava Fr. Derenčine piscu, 26. 5. 1972.
fNaaalievanie
sledi)
HI."....
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zvedeli boste nekaj, kar držite zase. Tudi svoje ljubezni ne obešajte na veliki zvon.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Nekoga boste razveselili, ker mu boste pomagali. Na vidiku je potovanje.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6) V začetku bo šlo vse delo slabo od rok, nato se bo vpeljalo Poslušajte svoje srce.
RAK (od 23.6. do 22.L) Odločno prekinite poslovno povezavo, ki nič
ne obeta. V družini prijeten mir.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Razmere zahtevajo skrajno previdnost. Približno isto velja tudi za ljubezen.
DEVICA (od 23.8. do 22.9 ) Napravili boste krepak korale naprej. Ne nasedajte lepim oesedam TEHTNICA (od 23 9 do 23.10.) S potrpežljivostjo boste uredili vse. Neko prijateljstvo se bo izkazalo.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Vaša intuicija vam bo tokrat pomagala. Pridobili si boste dragoce-
no prijateljstvo.	. ptr
STRELEC (od 23.11. do 20 |2'pI.ej-bro premislite, preden P°se ^ d®' mete. Zaletavost v ljubezni bra.	. ^ Se
KOZOROG (od 21.12. do 20-J-^j-zgubljajte se v brezplodne ^ pravljanju. Neka oseba 760 na vas.	pr
VODNAR (od 21.1. do l^^re-naprej po že uhojeni poti- ^ kajte pomoči potrebnim. ^jjd® RIBI (od 20.2. do 20.3) £ pet-vas bo skušal zavesti na s,a te. Ne nasedajte . Ljubosumni D"
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
kuharstvo
GIRO DITALIA »
Včeraj tretja etapna zmaga Merckxa Danes najtežji del dirke do Stelvia
Merckxov naskok na skupni lestvici raste ■ Je na «Giru» ze vse odločeno?
.^IGNO (Sondrio), 7. — Eddy J*®*® je že tretjič osvojil etapno pžo na kolesarski dirki po Ita-? Belgijec se je predstavil v Li-cilju šestnajste etape, z 18 se-®<lami pred Galdosom, minuto pred S^Saniom in Panizzo, medtem ko je 2e»te prispel na cilj po 1’3”. S to je Merckx še bolj utrdil svo-Mednost na lestvici. jPjPtagonist današnje etape je bil /®ec Fuente, ki je na svojem tere-' |° je v gorah, napadel Merckxa, ^je že prej obljubil. Toda imel je vT' saj je preluknjal zračnico le ^ kilometre pred ciljem, ko je bil
1 Pa begu. čeprav z zmago ne bi
„, en° izboljšal svojega položaja na l bi imel vsaj zadoščenje, da
. Premagal trenutno najboljšega ko-
r^ia na
. — ™. svetu. Veliko razočaranje sta pripravila Šved Pettersson in Jpjto Gimondi, ki sta prispela na 1 kar z dvema minutama in pol Jt&nka. Sedaj sta popolnoma izlo->2 borbe za prvo mesto, saj ima “^ skoraj šest minut zamude, drugi ..kar deset. Fuente pa se je preri-
sekunde prednosti pred Pettersso-/I"- Giro je tako praktično končan, 5 skoro nemogoče, da bi ta ali i. Merckov zasledovalec opravil po-v*’ s katerim bi odvzel Belgijcu majico.
^Pašnja etapa je bila najdaljša na i?mjem «Giru», saj je merila kar “p. Odločila pa se je šele v zad-Jf?štiridesetih kilometrih, ko je na-l " Fuente. Prišel je v vodstvo po ,°1Sem zasledovanju Dancellija, ki Poskušal sam pobegniti. Španec je Skal na prvem prelazu Foscagno J ®) s 30” prednosti pred Gal-l?* in Merckxom. Tudi pri pre-■ čez drugo sedlo se položaj ni
Jl^uienil. Na 2210 m visokem prelazu , Pira je še vedno vodil Fuente, to-
j. ^aldos in Merckx sta imela te-? *e 11 sekund zaostanka. V spustu ko so manjkali le trije kilome-U do cilja, je Fuente preluknjal. SkClu£ ga ie djel, napel vse svoje .m zmagal z 18 sekundami pred-? Pred Galdosom. španski prvak Pa se je moral zadovoljiti šele Potim mestom.
Merckx (Bel.) 7.43’59”, s Poprečno hitrostjo 33,103 km na
! (lro-
, ®aldos Francisco (Šp.) 18” zaost. j “Otgamo Emanuele (It.) 1’
. Fanizza Wladimiro (It.)
fuente Jose Manuel (šp.)	s,
J “Osa (Šp.)	1'22”
» ~°Pez Carril (šp.)
, "itter (Dan.) 2’4”
1,'^zcano (šp.)
o t
h {'osarrodona (Šp.) j' “e Vlaeminck (Bel.)
#•»
229”
itd.
h 'Pn Denbossche (Bel.) j, plombo (It.) j) “Pnondi (It.)
' fottersson G. (Dan.) — j “kupna lestvica po 16. etapi: >merckx 83.41’03” i fuente 5'49” zaostanka ' P®ttersson G. 5 52”
4.	Lopez Carril 10’01”
5.	Galdos 10' 18"
6.	Lasa 10'24”
7.	Gimondi	10'24”
8.	Panizza	11T8”
9.	De Vlaeminck 11’34”
10.	Bergamo	13'18”
11.	Lazcano	14’17”
12.	Schiavon	14’48”
13.	Ritter 16'30”
14.	Pessarodona 17’20”
15.	Crepaldi	21'09" itd.
Jutri bo na vrsti 17. etapa Livigno -Passo dello Stelvio, dolga 88 km. Kolesarji se bodo povzpeli na najvišjo točko letošnje dirke. Doslej še ni gotovo, če bo lahko cilj prav na vrhu, saj je nekoliko snežilo in se vreme še ni spremenilo. Cilj bo 2757 m visok, začetek vzpona pa je na 1543 m nadmorske višine. Vzpon je dolg 13 km, naklon pa gre od 9,5 do 18 odstotkov. še prej pa bodo morali kolesarji čez 2149 m visoki prelaz Fu-ron. Nedvomno bo jutrišnja etapa najtežja, kar jih je bilo na «Giru» v zadnjih letih.
RIO DE JANEIRO, 7. — V nedeljo se bo pričel v Braziliji nogometni turnir, s katerim bodo počastili stopetdeseto obletnico neodvisnosti države. Nastopale bodo državne reprezentance iz vseh kontinentov, tako da bo to nekakšno svetovno prvenstvo v miniaturi. Izločilne tekme bodo od nedelje do 25. junija, medtem ko se bodo polfinalna srečanja zaključila 6. julija. Finalni tekmi pa bodo odigrali 9. julija v Rio de Janeiru, na največjem nogometnem stadionu na svetu.
BUZANJE
Od petka do nedelje je bil v Zgoniku turnir v bližanju, ki ga je priredil ŠK Kras ob priliki domače vinske razstave. Turnirja se je udeležilo kar devetnajst dvojic. V	petek	so odigrali le izločilna
srečanja, finalni del pa so morali preložiti na nedeljo zaradi dežja. Končna lestvica:
1.	Lazar	Nino	in	Simoneta Boris
2.	Colja	Franc	in	Doljak Marčel
3.	Milič	Josip	in	Kocman Vojko
4.	Čemjava Ivan in Rustja Darko
V. .K.
« f,
NOGOMET
? -Rezultati tekem 2. Sola za italijanski pokal:
1.	skupina
Milan — Inter	1:0
Juventus — Torino	2:1
Lestvica
Milan 3, Juventus in Inter 2, To rino 1.
2.	skupina
Fiorentina — Bologna	0:0
Napoli — Lazio	5:1
'urifti Krasna: vratar Vesne je ubranil nevaren strel napadalcev Brega
SVETINA

VKANA
111111111111111111111111111111111111111 tretja knjiga
Kvalitetno delo bo sicer kaj lahko ovrglo zmotne ocene s lastnim življenjem in umetniško trdoživostjo, medtem
t.
Hm
fcftiofcnih ocen, kadar je delo slabo, zlagano in umetniško Hmično, kritika pa hvalisavo nekritična, ne more popraviti ^6e več.

naravo Sveti da gre v nastavi-- umetnine za tri različne faze in procese. V prvi, podza-fazi se v avtorjevi podzavesti nezavedno kopičijo
besedila izbrati prav ta!), so dognati, y. m umetnine za tri različne faze in proces
Lestvica
Napoli 3, Lazio in Bologna 2, Fiorentina 1.	***
V predzadnjem kolu 1. jugoslovanske zvezne nogpmetne lige so dosegli te rezultate:
Olimpija — Radnički (K)
Velež — Maribor Crvena zvezda — Hajduk Dinamo — Sarajevo Vojvodina — Partizan Željezničar — Borac Sutjeska — Sloboda Vardar — Čelik Beograd — Radnički (N)
1:1
6:2
5:2
4:1
2:4
3:1
1:1
0:0
5:0

Nogometna enajsterica Devina
V NEDELJO NA PROSEKU
OB OTVORITVI NOVEGA IGRIŠČA NA OPČINAH
Polet lahko računa na dober naraščaj
Najboljšo tekmo so odigrali mlajši mladinci
V	nedeljo so v okviru prireditev ob otvoritvi novega igrišča na Opčinah odigrali tudi nekaj košarkarskih tekem, ki so pokazale, da lahko Polet računa na kakovosten naraščaj. V zadnji tekmi so se pomerili tudi »veterani*.
DEKLETA
«ORANŽNE» - »ZELENE* 14:13
»ORANŽNE*: Malalan (k) 2, Morana Taučer 8, Rosana Sosič, Patricija Don 4, Saša Don, Baldassi.
»ZELENE*: Irena Sosič (k) 1, Kraus 8, Fučka 4, Vaclik, Renata Knez, Škerlavaj, Nadja Knez, Nad-jfl. Sosič
SODNIKA: Adrijana Sosič in Igor Sancin.
PROSTI METI: «Qranžne» 0:10, »Zelene* 1:2.
V	tekmi med dekleti je zmagala postava v oranžnih dresih (ali bolje: igralke izven vasi). «Zelene» (Openke) pa so se nasprotnicam žilavo upirale vse do poslednje minute. Igra je bila, kljub nizkemu izidu (tekma je trajala dvakrat po petnajst minut) dopadljiva. Vse košarkarice pa so pokazale lep napredek.
MIN IBASKET
»ORANŽNI* — «ZELENI*	8:4
»ORANŽNI*: F^eriuga (k) 1, Škabar 1, Daneu 2, Leniša 2, Piccini Marko 2, Bratoš, Alex Piccini.
»ZELENI*: Valter Sosič (k) 2, Rismando 2, Malalan, Benčina, Hrovatin, Biršček.
SODNIK: Adrijan Zavadlal.
PROSTI METI: «Oranžni» 2:10, «Zeleni» 2:14.
Tekma je bila borbena in izenačena. Vsi košarkarji zaslužijo pohvalo za veliko požrtvovalnost, ki so jo pokazali med srečanjem.
MLAJŠI MLADINCI
ML. MLADINCI - «POMLAD» 52:52
MLAJŠI MLADINCI: Adrijan Sosič (k) 12, Jugovič 14, Daneu 14, Edi Sosič 10, Tavčar, Purič 2.
»POMLAD*: Gantar (k) 18, Kraus 21, Starc 5, Guštin 8, Marko Sosič, Dolenc.
SODNIK: Igor Sancin.
PROSTI METI: Mlajši mladinci 2:4, »Pomlad* 8:18.
Od vseh tekem je bila ta zaradi borbenosti in tehnične veljave najboljša v nedeljskem sporedu. Čeprav so bili igralci nekoliko pomanjkljivi v obrambi, pa so v napadu povsem zadovoljili. Priča smo bili namreč hitrim in učinkovitim akcijam. Dokaj zanesljiv pri metanju od daleč je bil Edi Kraus, pa tudi Gantar, Adrijan Sosič in ostali so uspešno opravili svojo nalogo.

Novo ploščad so openske košarkarice takoj uporabile za igrišče
10, Košuta 2, Podobnik 12, Persin-ger 2, Križman.
«ORANŽNI»: Tavčar (k) 21, Daneu 10, Ferluga 4, Peterlin, Emil Bole 2, Wilhelm 10, Sosič.
SODNIK: Branko Lakovič.
PROSTI METI: «Beli» 5:10, «0-ranžni* 3:6.
Košarkarski spored so zaključili s tekmo «veteranov», ki je bila dokaj zanimiva. Sancin na eni strani in Tavčar med «oranžnimi», sta vodila igro svojih ekip in sta bila obenem tudi najboljša strelca srečanja. A tudi ostali niso razočarali in so se pogumno borili za žo go, čeprav se ne ukvarjajo s tekmovalno košarko.
b. 1.
ČLANI
»BELI* - »ORANŽNI* 59:47
»BELI*: Sancin (k) 33, Križnič
KOLESARSTVO
LINZ, 7. — Nizozemec Jan Spet-gen je zmagal v sedmi etapi kolesarske dirke po Avstriji. Na skupni lestvici vodi Avstrijec Stein-mayer.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO
TRST
priredi dne 11. junija 1972 ob 10. uri v Bazovici
ČETRTO
MLADINSKO ŠPORTNO SREČANJE
za otroke osnovnih šol iz Doline, Boljunca, Mačkovelj, Prebenega, Domja, Boršta, Ricmanj, Katina-re in Bazovice
Popoldne ob 14.30 bo tekmovanje med finalisti vseh 4 mladinskih srečanj, to je ekip Proseka, Sv. Frančiška in Sokola (Patricija Škrk, Darij Zidarič in Peter Gulič).
OBVESTILO
Alpinistični odsek SPDT obvešča, da bo v nedeljo, 11. t.m. plezalni tečaj. Zbirališče ob 9. uri na Napoleonovi cesti pri prvih stenah na proseški strani (in ne v Bol juncu).
«
«Stari» tudi m«d Repenči
Stari in mladi Repenči se bodo v nedeljo, pomerili med seboj nogometu. Srečanje bo na igrišču na Proseku, ker domače še ni povsem dograjeno. Ima že ograjo, vrata in tudi travo so že posejali, počakati pa morajo, da se ta dobro zarase.
V vasi vlada za srečanje veliko zanimanje in tudi igralci se nan;: vestno pripravljajo. Za trening u-porabljajo že več časa zelo primerno dolino med hribi za vasjo, katero so vzeli v najem.
Izid tekme je povsem negotov. Mladi so borbeno razpoloženi, stari pa večinoma varčujejo z močmi, da bi kaj ne «počilo» še pred začetnim udarcem. Vsekakor imajo tudi stari v svojih vrstah neka, izkušenih nogometašev, ki bodo znali hitrejše «mlade* spraviti tako v obrambi kot v napadu v ve liko zadrego.

PRIJATELJSKA ODBOJKARSKA TEKMA
Ekipa Mebla gostovala pri domovcih v Gorici
V torek bo Dom vrnil obisk Novogoričanom
MILAN, S. — Plavalka Novella Cal-ligaris je dosegla nov italijanski rekord na 200 metrov prosto s časom 2T1”2.
Dom — Meblo (Nova Gorica) 3:1 (15:12, 15:7, 12:15, 15:10)
DOM: Žezlin, Carini, Terpin, Komel, Pavšič. Devetak, Mužič, More!, ’ Klanjšček, Cotič, Strgar.
MEBLO: Jože Reščič, Pavle Križman, Maks Čemuš, Marjan Boškin, Ivan Golja, Cvetko Hvala. Milan Božič, Helmut Grutsclireiber.
V	torek zvečer je geriška Sester ka Doma imela v gosteh ekipo Mebla iz Nove Gorice. Tekma je bila še kar zanimiva in odigrana v pravem prijateljskem vzdušju. Srečanje je bilo za domovce priprava za turnir »Martinuzzi*. ki bo v Turjaku v petek in soboto, 9. in 10. junija.
Začetek srečanja je bil izenačen do 6. točke, nato so domačini napredovali in zbrali 14 točk. Komaj v tem trenutku so se gostje zbudili. Dosegli so 12 točko, ko so domovci. do mnogih neuspešnih poskusih, zaključili set v svojo korist.
V	drugem nizu je prišla domov-ska premoč najbolj do izraza. Goričani so brez velikih težav osvojili set.
V	tretjem delu tekme se je še-sterka Mebla najbolj potrudila. Njen trud ni bil zaman: osvojila je namreč zasluženo set s 15:12.
V	četrtem nizu so domovci ponovno prevzeli vajeti igre v svoje roke. Gostje so se jim upirali le do 10. točke, nato pa so domačini uspešno zaključili set in osvojili srečanje.
Domovci bodo vrnili obisk Meblu v torek, 13. junija. Tekma bo Novi Gorici na 'igrišču tovarne Meblo, s pričetkom ob 19, uri.
I K
KOŠARKA
;	....ZZ____
Na košarkarskem turnirju v Trstu je snoči Lloyd Adriatico nepričakovano premagal Mobilquattro 79:77 (42:41), Vojaška reprezentan ca pa Nordo s 94:79 (44:35).
V 2. REPUBLIŠKI KOŠARKARSKI LIGI-ZAHOD
Prvi poraz Grosista v tekmi s Salonitom
Po tem srečanju sta obe ekipi na vrhu lestvice
V nadaljevanju slovenske republiške košarkarske lige — zahod, so bili v 5. kolu doseženi pričakovani rezultati. Edino presenečenje bi lahko bil poraz Grosista proti Salonitu v Anhovem, a je kljub porazu (zaradi boljše razlike v koših) še vedno na prvem mestu lestvice. Tudi te kolo ni bilo popolno, ker je bila tekma med Kladivarjem in AET preložena.
dosegli še višje cilje in uspehe, kot jih trenutno žanjejo.
Kljub temu porazu so odbojkarji Salonita na prvenstveni lestvici na petem mestu in v nedeljo bodo zopet igrali doma proti Spačvi.
R. K.
REZULTATI 5. KOLA:				
Sava — Sežana	Logatec — Cerknica			70:63 95:72
TIK — Koper Salonit — Grosist Kladivar — AET			75:46 66:62 preloženo	
LESTVICA: Grosist	5		4	1	350 301
Salonit	5	4	1	324 303
AET	4	3	1	274 259
Sežana	5	3	2	366 338
TIK	5	3	2	342 297
Saiva	5	3	2	325 338
Koper	5	2	3	312 326
Cerknica	5	1	4	358 409
Logatec	5	1	4	318 351
Kladivar	4	0	4	268 310
	Rajmund Kolenc			
V 2. zvezni odbojkarski Ugi
Salonit klonil Modrici v Kanalu
Salonit — Modriča	2:3
(15:17, 14:15, 15:11, 15:9, 13 proti 15)
Postava SALONITA: Berdon, Kolenc, Murovec, Žnidarčič, Perše, Jerončič, Paravan, Tušar, Bukovec.
V 16. kolu tekmovanja v 2. zvezni odbojkarski ligi — zahod, je Salonit iz Kanala gostil vodečo ekipo Modriče iz Bosne. Zanimanje za to srečanje je bilo izredno, tako da v telovadnici ni bilo prostora za vse, ki bi se ga radi ogledali.
Gostje so takpj povedli z 2:0. Vsi so pričakovali čist poraz s 3:0, ko so se stvari na igrišču spremenile in domačini so prevzeli pobudo ter rezultat izenačiti 2:2. Tako so gostom izsilili peti niz, ki pa je bil za domačine usoden, Zadovoljni z izredno igro so v finalu popustili potem, ko so vodili z 11:3. Kljub temu, da so srečanje zgubiti pa so domačini in re-nomirani gostje prikazali tako vrhunsko odbojko kakršne še ni bilo v Kanalu, tako da so biti številni gledalci res navdušeni.
Poleg vsega tega pa ne moremo mimo ugotovitve, da so odbojkarji Salonita, kljub temu, da so kod ekipa brez dvoma najboljši na Primorskem, trenutno še nepriprav ljeni na vrhunske dosežke predvsem zato, ker psihično ne zdržijo v tekmi proti morda res boljšim nasprotnikom. Že velikokrat so klonili prav v finišu. Če bi fantje odpravili to hibo, potem bi lahko
Uspeh Novogoričanov na kvalifikacijah
Minulo soboto je bilo v Novi Gorici kvalifikacijsko tekmovanje za izpolnitev šestega prostega mesta za nastop na finalu altletskega kriterija mesta.
Pri moških bi se morali za izpraznjeno mesto boriti atleti Murske Sobote, Ptuja in Nove Gorice. Ker pa atletov iz prvih dveh mest nf bito so se v zaključne borbe uvrstiti Novogoričani.
Pri ženskah pa so nastopile atletinje Tolmina, Kranja in Nove Gorice. Prvo mesto so osvojile mlade atletinje Nove Gorice, ki so se tako zasluženo uvrstile v finale. Ta bo v Novem mestu čez štirinajst dni.
Vrstni red je takle: 1. Nova Gorica 22, 2. Tolmin in Kranj 19 točk.
R. K.
Tiskovno poročilo športnega združenja Bor
Vodstvo tržaškega ŠZ Bor nam je poslalo naslednje tiskovno sporočilo:
Odbor športnega združenja Bor je na svoji redni seji 7. t. m. sklenil, da se objavi naslednje sporočilo javnosti: »V zvezi s stanjem, v katerem se nahaja danes športno združenje Bor in ves zamejski šport, je društveno predsedstvo sodilo, da je potrebno sklicati posvetovalni sestanek z nekaterimi ustanovitelji in bivšimi predsedniki Bora ter s sedanjimi člani nadzornega odbora, na katerem so razpravljali o položaju v našem športu. Sestanka, ki je bil na stadionu «1. maj* 7. t. m., so se udeležili, poleg predsedstva, še Jože Cesar (ustanovitelj in prvi predsednik), Bojan Pavletič (ustanovni član in prvi tajnik), Milan Babič (drugi predsednik), Dušan Košuta (tretji dolgoletni predsednik in sedanji član nadzornega odbora), Stanko Pertot (sedanji predsednik), Franko Vitez (sedanji podpredsednik), Marijan Šušteršič (sedanji tajnik) in prof, Deško (sedanji član nadzornega odbora). Prišle so na dan razne ugotovitve, med katerimi je iz stopalo dejstvo, da ves zamejski šport prihaja v delikatno razdobje, v katerem bo potrebno večje razumevanje vseh zamejskih forumov in zamejske javnosti. V zvezi s tem stanjem so se vsi prisotni strinjali, da je treba takoj odločno ukrepati in izvajati posledice, če hočemo rešiti Bor in ves zamejski šport.


I $ . * 'Mm m
m. #1


vil \
Metili**!. H

fi A i
* t I# i:	u14 'tl
* li!
p- | v* v
. ■ •

Memorial Krasna: Primorje — Anrisina
^hotnih ocen, kadar je delo slabo, zlagano in umetniško
Mej ni čuda, če se tudi ml nahajamo v tisti notranji > ki je značilen spremljevalec vsakršnega odločanja in ^ga napora v stremljenju k resnici.
napora v stremljenju a reauuu.
L.Poznavalci psihologije umetniškega ustvarjanja, med njtau ftubot in Fischer (namenoma smo glede na naravo Sveti-
1
razi se v avrurjevi puumhmu, --—----------—Prar
f^vijaji — v našem primeru bi bila to vojna, izjemne dogo-. in pripetljaji na robu bivanja. V drugi, zavedni fazi delo pripravlja in načrtuje ali pa ga snuje, ne da bi ga organizirano načrtoval. V tretji fazi mora po logiki tanje stiske zamisel o delu ostvaritl, pri čemer pa se vp0 drži načrta kot pijanec plota ali pa ustvari povsem ne-ivi drugega, kot je zavestno hotel. Hotenje, da bi se razbre-dekompenzaral, navadno sprožil sunek, ki ni v neposred-U s pradoživljaji ne z umetnino, ki bo nastala. To je iHkk, doživljaj, pretres ali šok, ki sproži podzavestne meha-( ^e, osebnosti v gibanje, v katerem začne «nebdt prehajati — v umetnino.
Pradoživljaji so tako zametki, v katerih se že na vsem začetku v podzavestnem obdobju zarode tako ideja, snov in oblika bodočega umetniškega dela. Primarna zarodna plast se razširi, poglobi bodi tako, da avtor nadgrajuje svoj načrt ali v poznejšem neposrednem ustvarjanju integrira v zamisel vse praprvdne, ki jih je že napisal. Ko delo začne nastajati, je reka čustev, doživetij in problemov stopila kot ponikalnica na dan in je pred nami. Toda prav tako kot geograf in geolog zelo malo vesta o Ljubljanici, če jo začneta raziskovati tam, kjer se dokončno pojavi kot reka pred njima — tako tudi kritik, literarni zgodovinar ali teoretik dokaj malo vesta o umetnini, če ne poznata podzemlja, v katerem je delo nastajalo, preden se je kot roman, slika, sonata ali simfonija pojavila pred nami kot predmet
Literarno zgodovinska in teoretična izkušnja nas nadalje uči, da je razmik med pradoživljajem, doživljajem in realizacijo v območju lirskega dokaj kratek, notranja zveza med avtorjevo osebno bolečino ali radostjo in izpovedjo v pesmi pa vsakomur, ki Ima normalno človeško občutljivost za človeško in s tem za vživljanje v drugega človeka, njegove radosti in bridkosti, stiske in bolečine, kaj hitro razkrita. Klasičen primer iz evropske književnosti je nastanek Goethejeve pesmi ,liber allen Gipfeln ist Ruh\ Pesem navajamo v prevodu OlgB Strletove.
Po vseh vrhovih je mir,
po vseh gozdovih že nikjer
skoraj diha več ni; ptički v gozdu molče,
Potrpi, srce, kmalu počiješ še ti.
Pesem Je nastala povsem priložnostno. Pesnik obišče gozdarja v lovski kod. Gozdar, zreč skozi okno, ga opozori na tišino in mir, ki vladata ta dan tod in ondod. Pesnik se zamaknjen zazre skozi okno v mirujoče vrbove smrek In zapiše na
okensko polico verze, ki smo jih predstavili v slovenskem prevodu. Podobno je tudi s črtico ali novelo. Razdalja med doživetjem in realizacijo je največkrat zelo kratka. Klasičen primer je Cankarjev Hlapec Jernej. Pisatelj se je namenil pisati predvolilno brošuro. Umetnik Cankar je pri priči premagal žumalista Cankarja in nastala je ena najpretresljivejših izpovedi o trpljenju in boju zatiranega človeka, naroda in človeštva v boju za pravičnejši svet. Seveda, če se v Cankarju ne bi problem hlapčevstva kopičil skozi vse njegovo literarno ustvarjanje, se tudi doživetje ne bd tako naglo izoblikovalo v umetnino. Se zlasti pa umetnik ne bi problema nikdar tako monumentalno oblikoval, če ne bi bil ta problem hkrati tudi pesnikov problem in če družbeno-zgodovinska konstelacija sveta in slovenstva ne bi narekovala in klicala po uporu in revoluciji.
Tudi avtor Ukane je pregnetel svoja doživetja iz vojne in revolucije v svoji podzavesti, dokler se ni na začetku petdesetih let srečal s problemom smrti v triglavski severni steni, ko se je v njegovi navzočnosti in navezi smrtno ponesrečil alpinist in pisatelj Ivan Bučar. Neposredno po tem dogodku napiše črtico Nesreča v triglavski steni (1951). Medtem ko je med vojno nenehoma stal sredi morije, se je problem smrti in ubijanja začel z vso silo oglašati v njem. Prijateljeva smrt ga je hudo prizadela. In ob prijateljevi smrti je začel doživljati grozljivo spoznanje, da je pravzaprav vsak pripadnik naše vrste — človek, prijatelj. Ob tem dogodku se je začel oglašati v njem krik umirajočih na obeh frontah. Napisal Je črtico UKANA. V njej se problem ubijanja pojavi prvič in poslej se srečujemo z njim na ta ali oni način v vsem njegovem pisanju. Spis je poslal ljubljanskim urednikom, ki pa ga na srečo niso objavili, saj so ga s tem le še spodbudili k nadaljnjemu vrtanju v problem. Ta postaja in ostaja temeljni in primarno zarodni problem vse UKANE.
Druga prakomponenta je njegov «starec izpod Kma» 1L novela z istim naslovom. Tudi ta ni bila objavljena. Pojavlja pa se v njej poglobljen motiv, ki je prav tako v zvezi z naslovom in idejo UKANE. Starec, ki se mu je življenje zagnusilo, zbeži iz družbe v svet samote, da bi se tako ognil zgodovin-
sko-družbemim spopadom, ki jih ne more obvladati in racionalizirati. V samoti odkrije potrebo po človeku, toda prekasno — zasuje ga snežni plaz. (S starcem izpod Krna nas avtor seznani v II. in III. delu Ukane). Značilna za avtorjevo osebno podobo, njegovo samoniklo in kljubovalno prisotnost v svetu je pesem DREVO NA KAMENITI OBALI. Drevo, ki ga spodjeda voda, bijejo viharji, naskakujejo ujede, se ohrani v puščobo kamnitem svetu, še več: zasememi se in požene nove brstiče, ki vztrajajo in se bore z naravo, kljubujejo vsemu, kot kljubuje človek v svetu, kot kljubuje slovenski narod, stisnjen med Alpe in Dinarski svet, kamor se je kot ptica v naletu zagozdil in kjer je navkljub vsemu, kar je doživel, obstal in ostal.
Razširjena zarodna plast Ukane pa se pojavlja v njegovem poizkusu napisati roman, ki ga je naslovil s simbolom STRUP. Tu, v tej razširjeni snovno-fabulativni zasnovi pa se že srečamo s trikotnikom Wolf-Ana-Primož. Zasnova se razširi z zarotniško spopadljivostjo med šefom nemške obveščevalne službe, ki spelje študentko Ano v svoje mreže in pogubi. To zasnovo je opustil in jo potem, ko je z LOVČEVO HČERJO (1955) obvladal poveštniško tehniko in nekatere stilno funkcionalne elemente, ki so značilni tudi za Ukano samo, razširil, problemsko in idejno pa tudi formalno poglobil. Ce omenimo še skupino — zbirko novel — ORLOVO GNEZDO (1954-1956) tudi te novele so nastale, preden je avtor začel pisati UKANO in še preden je bdi zanjo izdelan dokončni generalni načrt, lahko ugotovimo, da smo se srečali tako s snovnimi, idejnimi pa tudi formalnimi značilnostmi njegovega poznejšega glavnega — verjetno življenjskega dela.
Nedvoumno pa v času priprav (1955-1958) in neposrednega nastajanja — v letih 1958 do 1963, ko se je rojeval I. dal in v letih 1963 do 1969, ko sta nastajala II. in III. del, lahko iščemo mnoge zunanje sunke, ki so delovali na avtorjevo delavnico pa tudi pisateljeve odločitve, saj so to leta, ko so na Slovenskem zlomijo zaprte birokratsko - etatistične strukture, družba pa postaja vse bolj demokratična, samoupravna in odprta.	(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica	GORICA	Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82
Uprava	TRST	Ul. Montecchi 6/li Telefon 795 823
Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470
Oglasni oddelek TRST Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir.	V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, mesečna	14.— din, letna 140.— din,
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubl|ani 1'3 270/ «ADIT» DZS L|ublia»e Gradišče 10/11 nad telefon ZZ zu
Za vsak mm v višini enega »tuipia trgovski 200 finančno • n sožalja 200 lit .Mal' ogla«1*
80 lir beseda Oglasi za tržaško m goriškc bokrapno se naropajo pr' ali upravi Iz vseh drugih pokrajin Italiie on s
Oglasi
upravni 300, legalni 400. osmrtnice
Stran 6
8. junija 1972
oglasnem oddelku
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska ZH - Trsl
Dr. Andrej Budal
(Nadaljevanje s 1. straniJ
vensko umetniško, a za to nič manj preprosto in kjle-no besedo, pomagal ohranjati sok narodnega življenja — jezik, z njim krepiti in utrjevati duha odpora in jih tako skupno z drugimi našimi kulturnimi velikani pripravljal na dan, ki je moral priti in v katerega je verjel z «upor-no, dvignjeno glavo«.
In ko je ta dan prišel v tisti čudoviti pomladi 1945. leta, je bil Andrej Budal — zdaj svoboden brez varnostnih psevdonimov — spet s svojim ljudstvom, z ljudstvom, ki je tudi po njegovi zaslugi dvignilo pest in puško in se otreslo fašističnega robstva. Takoj se je odzval povabilu Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko Primorje in prevzel v njegovem okviru odgovorne naloge v Gorici, kamor se je preselil z družino iz Vidma. Septembra 1946 je bil član goriške delegacije na mirovni konferenci v Parizu, leto pozneje pa je šel z goriško slovensko delegacijo protestirat v Rim zaradi nasilnih dejanj takoj po 15. septembru 1947. V tem času se je središče njegovega delovanja že premaknilo v Trst, kjer je bil 20. aprila 1947 izvoljen za podpredsednika Slovensko - hr-vatske prosvetne zveze in 6. 11. 1948 za predsednika Slovenske prosvetne zveze, kar je ostal do 3. decembra 1960, medtem pa je 1. septembra 1947 postal tudi upravnik Slovenskega narodnega gledališča in ga s kulturno razgledanostjo in umetniško intuicijo vodil vse do konca leta 1959. Bil je tudi član nadzornega odbora SKGZ od njene ustanovitve do danes, in častni član Sindikata slovenske šole.
Iz teh burnih povojnih časov so znani njegovi odločni nastopi v obrambo s krvjo priborjenih pravic slovenskih ljudi na teh tleh, njegovo znamenito »Pismo gospodu Wintertonu», vojaškemu guvernerju britansko - ameriške cone Svobodnega tržaškega ozemlja, njegov spor z zloglasnim zavezniškim kapetanom Simonijem, zaradi katerega je šele leta 1954 lahko ponovno nastopil profesorsko službo na slovenskih šolah, ne da bi mu bila — kot bi bilo prav in pravično — priznana njegova prejšnja službena leta, njegova pravda za priznanje pravnega statusa Slovenskega gledališča v Trstu in njegova prizadevanja za zgraditev Kulturnega doma v svojstvu člana odbora za njegovo zgraditev. Prav tako je bil udaren, neizprosen v svojih nastopih za pravice beneških Slovencev, za katere se je boril že od časov svojih poznanstev z Ivanom Trin-kom, oster v kritikah različnega ravnanja s Slovenci v Italiji in krivic, ki smo jih bili in smo jih še deležni.
V pred leti izšli knjigi «Odmevi z roba« je zbral nekaj teh svojih ostric in člankov, toda koliko bi jih še našli po raznih povojnih slovenskih revijah in listih od ((Razgledov« do ((Jadranskega koledarja« od ((Ljudskega tednika« do ((Primorskega dnevnika«, kjer je seveda objavljal tudi svoja literarna dela. Vse to še čaka na zbiratelja in urednika kakor bo prav, da bodo ob primernem času natisnjeni njegovi metodično zbirani zapiski in njegovi dnevniki tam od leta 1920 do nedavna, v katerih je dan za dnem beležil svoj čas, dogodke in spoznanja in ki nam jih je poklonil kot doslej še nepoznano dragoceno zapuščino.
Fa še nekaj je odlikovalo pokojnega Andreja Budala. Ob tako očitno in temeljito manifestiram narodni zavesti se je kot človek kulturne razgledanosti in jasno opredeljenega socialističnega svetovnega nazora, zavedal tudi izjemne zgodovinske danosti slovenskega naroda v soseščini z italijanskim. Takole je izrazil svojo misel o tej danosti: ((Sosedstvo med Slovenci in Italijani je v teh krajih zgodovinska nujnost, ki traja stoletja in stoletja in je nihče ne more izbrisati, ker bi tako početje bilo nenaravno in protinaravno. Vsa stoletja skoraj stalne jezikovne meje med slovanskim in latinskim plemenom pričajo, da je bilo sožitje ob njej zmeraj znosno in človeško, ponekod pa včasih tudi prijateljsko. Ena sama italijanska vladavina. je štiri leta po prvi svetovni vojni ob jezikovni meji zbesnela in razglašala načelo, da bodi Italijan Slovencu v Italiji volk. Nekaj nad dve desetletji je ljuto izvajala ta svoj nauk — a jezikovne meje ni premaknila. Volčjost jo je zapeljala v take svetovne napetosti, da si je iz njih sama spletla zanko za vrat in pahnila Italijo v največje ponižanje in v najhujšo sramoto. Zdravo jedro italijanske-ga naroda pa se je naglo okrepilo in ustvarilo današnjo republiko. Ce v tej danes za Slovence še ni vse tako, kakor bi moralo biti, so to pobolečki prejšnjega stanja, ki pa ne bodo mogli dolgo trajati«.
Samo človek, ki resnično ljubi svoj narod in veruje v veliko idejo čiovečanstva lahko po vsem, kar je balo, na tako plemenit način izrazi svoj «credo».
Danes smo pred resnico, da tega človeka m več, da je odšel v nepovrat mož, Iti je veliko dal, pa pri tem s svojo fizično osebo vseskozi ostal tiho in skromno ob bobnečem veletoku življenja. Ko je prejemal iz rok predstavnika matične domovine visoko priznanje red jugoslovanske zvezde z zlatim vencem - je svoje presenečenje nad tako pomembnim odličjem izrazil z besedami: «0, to je pa velika reč«, pa je vsem prisotnim bilo jasno, da so te njegove lakonične besede le s težavo tajile globoko, toplo hvaležnost.
Poslovimo se od njega, od dr. Andreja Budala, z njegovimi lastnimi besedami, izrečenimi v zahvalo za čestitke
ob njegovi 80-letnici:	,	,
«V teh osemdesetih letih je šlo naše ljudstvo skozi dve svetovni vojni, ki sta nemilo viharili nad njim. Ljudstvo je ostalo zvesto svojim ljudskim načelom in pričakovati je da bo ta zvestoba v prihodnje ne samo ostala, temveč da se bo tudi okrepila. Ljudstvo je ostalo zvesto lastnemu bistvu in svojim idealom. Ta zvestoba naj ostane živa ter naj se krepi tudi za naprej. Kar smo, to smo. In to tudi ostanemo! Naj živi ljudska zvestoba!«
Naj živi spomin na moža, ki je te besede izrekel.
Slava mu!
Op. Podatki o življenju in literarnem delu povzeti po člankih v »Razgledih« 1949. (Miroslav Ravhar), v «Jadranskerr. koledarju* 1960 (Rado Rauberb v Primorskem dnevniku detič) in drugih.
'1969 (Filibert Bene-
KAŽE, DA JE BILO ŽE 50.000 LJUDI UBITIH
VELIKA MANIFESTACIJA FRANCOSKIH DELAVCEV
Bratomorna vojna v Burundiju CGT proglasil splošno stavko: posledica kolonialistične uprave francoska mesta paralizirana
Nepričakovan uspeh manifestacije, ki jo je napovedal sindikat CGT ■ Skoraj vsa podjetja so morala prekiniti obratovanje
Belgijski gospodarji so več desetletij razpihovali spore med nasprotujočima si plemenoma Tutsis in Hutu
BUJUMBURA (Burundi), 7. — V zadnjih dneh so se začele v Evropi širiti vesti o strahovitih pokolih v majhni afriški državi Burundi. Zahodni tisk je pisal o množičnih umorih in je primerjal to državo z Biafro. Podatki so precej netočni in tudi jih je zelo težko preveriti, vse kaže pa, da je spopad med nasprotujočima si plemenoma Tutsis in Hutu zahteval že preko 50 tisoč žrtev. Oblasti v Bujumburi so obsodile upor plemena Hutu, katerega naj bi podpirala neka tuja država, ki bi hotela ponovno podvreči Burundi kolonialističnemu jarmu. Država si je priborila svobodo leta 1961 leta 1966 pa so proglasili republiko.
Kolonialisti so skušali takoj izrabiti spopad med plemenoma in so ga primerjali vojni v Biafri. S tem so skušali dokazati svetovnemu javnemu mnenju, da je v mladih afriških državah zavladal kaos, komaj so jim belci priznali suverenost. Res pa je prav nasprotno. Vojna v Biafri, še prej civilna vojna v Kongu in sedaj spopadi v Burundiju so tragična posledica več desetletij kolonializma v črni Afriki. Belopolti gospodarji so podpihovali razdore, obujali pozabljena nasprotovanja med afriškimi plemeni, da bi čim lažje vladali po starem rimljanskem načelu «divide et impera*. Sedaj pa je belgijska vlada, ki je od leta 1916 do leta 1961 izmozgavala to afriško državo, predlagala Združenim državam, naj posredujejo, da preprečijo bratomorno vojno.
Burundi je majhna afriška država, ki meji na Tanzanijo, Kongo in Ruando. Prebivalcev je približno 3,5 milijona. Od teh je 80 odst. pripadnikov plemena Hutu, 13 odst. prebivalcev pa pripada plemenu Tutsis. Burundi je bil najprej del nemškega kolonialističnega imperija leta 1916 pa je prišel pod belgijsko nadvlado. Vso zgodovino te države karakterizirajo krvavi spopadi med nasprotujočima si plemenoma.
Leta 1961, malo pred osvoboditvijo, je nek Grk ubil princa Rvaga-soreja, ki je bil naklonjen naprednim političnim skupinam. Morilca so ujeli in nato ga obesili .vendar ni nikoli povedal, zakaj in po čigavem naročilu je ubil kraljevega sina. Če pa pomislimo, da so belgijski kolonialisti sovražili princa, je sum, da so oni plačali morilca, utemeljen. Pripadniki nacionalistične stranke so celo prepričani, da so Belgijci ukazali, naj umorijo princa, da bi sprožili bratomorno vojno med plemenoma Tutsis in Hutu. Naklep je bil kar očiten, saj bi na ta način bil Burundi še vedno odvisen od kolonialistične sile. klub formalni suverenosti.
Kmalu po osvoboditvi so proglasili za kralja starega Mvambutusa očeta umorjenega princa. Po nekaj mesecih so pripadniki plemena Hutu, ki je bilo podrejeno, skušali strmoglaviti vladarja. Vojska pa je rešila kralja. Oboroženim enotam je poveljeval častnik Mikombero, ki je imel tudi podporo univerzitetnih študentov plemena Tutsis. Kralj je odšel v tujino, da bi tam počakal pomiritev države. V teh letih je prišlo do prvega krvavega obračunavanja med nasprotujočima si plemenoma. Da bi pomiril nasprotnike, je princ Charles odstavil očeta in prevzel oblast. Vladal je le neka, mesecev, ker ga je polkovnik Mikombero kmalu odstavil in proglasil republiko.
Do leta 1966 je pleme Tutsis utrdilo svojo oblast. V svojih rokah je imelo upravo in šolstvo. Temu plemenu so pripadali tudi največji strokovnjaki. V letih 1967 in '68 ni bilo pomembnejših dogodkov.
Pod vodstvom Polkovnika Mikombe-ra je država napredovala. Dovoljena je bila ena stranka, Uprona, kateri so bili najbolj aktivni člani revolucionarne mladinske organizacije Rvagasore, ki so povzeli ime po naprednem pokojnem princu.
Leta 1969 pa je ponovno izbruhnilo nasilje. Vlada je odkrila rovarjenje častnikov plemena Hutu, ki
bili, kot vse kaže, povezani z belgijskim veleposlanikom v državi. Oblasti so izgnali diplomata in so obsodile na smrt voditelje upora. Od takrat si upori sledijo drug za drugim, do današnje tragične bratomorne vojne.
Februarja se je vrnil v državo odstavljeni kralj Ntvare V. ki je kmalu nato izgubil življenje v zelo nejasnem spopadu. Aprila je pleme Hutu sprožilo splošen upor. Glavni voditelji nasprotnikov so bili ubi-Kaže, da so eliminirali več kot tisoč pripadnikov plemena Tutsis. Polkovnik Mikombero pa je imel nekaj prijateljev. Kongoški državnik Mobutu ni pozabil, da mu je pomagal odpraviti belgijske plačance, ki so skušali ponovno podrediti to državo Bruslju. Zato je Mobutu poslal na pomoč prijatelju svoje padalce, so premagali upornike.
Ko je ponovno utrdilo svojo oblast pleme Tutsis seveda vrnilo na-
sprotniku milo za drago. Najvidnejši predstavniki plemena Hutu so bili umorjeni, da bi slednji ne imeli več voditeljev.
Očividci, ki so prisostvovali tej državljanski vojni, pripovedujejo o vseh mogočih grozodejstvih. V prvih dneh maja je pleme Tutsis prešlo v protiofenzivo. Na tisoče študentov, profesorjev in funkcionarjev plemena Hutu so pozaprli in umorili. Od 12. maja dalje so se začele množične eksekucije. Govori se, da so s tovornjaki odpeljali več tisoč ljudi nedaleč od prestolnice, kjer so jih postrelili in so jih zakopali v skupne jame.
Današnja tragedija v Burundiju je posledica že starodavnega nasprot-stva med plemeni Hutu in Tutsis, ki so ga kolonialisti desetletja razpihovali, da bi lažje obdržali svojo oblast nad črno Afriko. Zato je danes sovraštvo med plemenoma izbruhnilo v vsej svoji tragičnosti.
PARIZ, 7. — Splošna stavka, ki jo je danes proglasila delavska zveza CGT v Franciji je imela velik odziv med delavskimi množicami. Tajnik sindikata Georges Se-guy je ob koncu manifestacije izjavil, da gre za najpomembnejšo masovno demonstracijo od maja 1968 dalje.
Sindikat CGT je napovedal stavko sam. Druge delavske zveze se niso pridružile, ker so sodile, da je v tem trenutku taka manifestacija v Franciji neprimerna, druge delavske zveze pa so menile, da splošna stavka ni več učinkovito orožje. Čeprav se niso pridružili današnji manifestaciji, pa so ostale delavske organizacije podčrtale, da bodo nadaljevale akcijo skupaj s CGT za izboljšanje življenjskih pogojev proletariata.
Kaže, da je današnja manifestacija le začetek splošne akcije fran-
coskih delavcev, ki zahtevajo povišanje mesečnih plač in pokojnin na 1.000 frankov in upokojitev pri 60 letih.
CGT je danes lahko računala le na svoje člane in simpatizerje. Odziv delavcev na napovedano stavko je bil tako velik, da je presenetil marsikoga. Uspeh manifestacije pa ni nepričakovan. V zadnjih časih so se cene zelo povišale in negodovanje med delavstvom je stalno naraščalo. V Parizu je preko 100 tisoč delavcev v sprevodu skandiralo svoja gesla po mestnih ulicah. Incidentov ni bilo, ker je varnostna služba, ki so jo organizirali delavci vzorno delovala. Manifestaciji so se skušali pridružiti tudi pripadniki levičarskih izvenparla-mentamih organizacij, a so jih člani varnostne službe odstranili, ker so se bali, da bi lahko povzročili kakšne nerede.
Stavka je povzročila velik zastoj
TRETJA NAJHUJŠA RUDNIŠKA KATASTROFA V TEM STOLETJU
Nesreča v rudniku Wankie v Rodeziji bo terjala verjetno več kot 400 žrtev
Strokovnjaki trdijo, da ni eksplodiral jamski plin: ali gre morda za poskus prikrivanja odgovornosti družbe Anglo-American Corporation?
WANKIE (Rodezija), 7. - Skoraj popolnoma so splahnela zadnja u-panja, da bi našli še pri življenju kakega od več kot 400 rudarjev, ki so bili v jašku št. 2 v tem premogovniku, ki je eden od največjih Rodeziji in ki oskrbuje s premogom številne industrije v Zambeziji, kjer pridobivajo baker.
Davi je prišlo v rudniku do ponovnih dveh eksplozij, ki sta napotila reševalce, da vsaj začasno prenehajo delo. Eksploziji sta povzročili seveda še hujšo zastrupitev ozračja v rudniku ter je zato skoraj gotovo, da ne bodo našli pri življenju nobenega od pogrešanih rudarjev. Neki rudar je izjavil, da dosega v tem trenutku temperatura prizadetih rovih več stotin stopinj. Popolnoma razumljivo je, da teh pogojih ne more preživeti nobeno človeško, ali na splošno živalsko bitje.
Oblasti so danes nekoliko spremenile obračun žrtev nesreče. Medtem ko so v prvem trenutku izjavili, da je bilo v jašku, oziroma v rovih, navzočih 468 rudarjev, pa so potem znižali to število na 438, in sicer 402 Afričana in 36 belcev. Razliko med prvo in drugo oceno so pripisali dejstvu, da ni prišlo na drugo izmeno na delo določeno število rudarjev.
Odgovorno ravnateljstvo rudnika, ki pripada družbi «Anglo - American Corporation*, je izjavilo, da bodo nadaljevali z reševanjem takoj potem, ko bodo ugotovili, da ne obstaja nevarnost drugih eksplozij.
Kje so vzroki te strahovite nesreče, ki spada v vrsto najhujših, kar se jih je do sedaj dogodilo v zgodovini rudarstva v tem stoletju? Strokovnjaki premogovnika Wankie opustili domnevo, da gre za eksplozijo jamskega plina ter iščejo morebitne vzroke v eksploziji skladišča dinamita. Te izjave pa so lahko tudi cenen izgovor, ki naj bi prikril določene odgovornosti družbe glede varnostnih naprav v rudniku.
Čeprav je velika večina rudarjev iz vrst črncev, se je rodezijska vlada čutila zelo prizadeta ter je poslala v Wamkie samega predsednika Clifforda Duponta, ki je sicer izrazil svojcem žrtev vso moralno podporo, toda nič več od tega.
Pred jaškom smrti stoji večtisočglava množica. Pogled na svojce črnskih rudarjev je grozljiv. Črnec je izjavil neki protestantski pastor — je navajen na smrt, toda obseg te katastrofe presega njegovo razumevanje.
Katastrofa v rudniku Wankie je tretja po svojem obsegu: prekašata jo samo Courriere v Franciji (1906) 1176 mrtvimi in Honkeiko v Mandžuriji leta 1942 s 1549 žrtvami.
Študentovske demonstracije v Južni Afriki
JOHANNESBOURG, 7. — Odpor proti južnoafriški rasistični vladi narašča iz dneva v dan. Že nekaj dni zaporedoma so na dnevnem redu demonstracije študentovskega gibanja, tako da so oblasti prepovedale vsakršno manifestacijo. Dijaki se niso podredili temu ukazu in so danes ponovno stopili na ulice. Policija je surovo napadla demonstrante. Po izjavah voditelja južnoafriške policije so agenti aretirali številne demonstrante.
182. polk bersaljerjev, ki je nastanjen v tisti vojašnici v Sacilu, nahajal med drugo svetovno vojno v zasedeni Jugoslaviji. Po kapitulaciji 8. septembra se ta polk ni predal nacistom, marveč se je aktivno vključil v narodnoosvobodilno gibanje jugoslovanskih partizanov in z njimi sodeloval do konca vojne. Polk je zaradi tega dobil italijansko zlato kolajno za hrabrost, številni njegovi oficirji in borci pa so med vojno dobili jugoslovanska odlikovanja.
Za zaključek še vznemirljivo vest. Poveljstvo finančnih straž je pred nekaj dnevi obvestilo vojaške oblasti, da je dobilo informacije, po katerih je nameravala neka neznana skupina izvesti v dneh med 29. ma.iem in 4. junijem atentat na eno ali drugo vojaško edinico v naši deželi. Spada atentat v Petovljah v ta načrt?
Evropski rekord
(Nadaljevanje s 4. strani)
k vedno neznani
(Nadaljevanje s 3. strani)
gaja. Očitno so se goriški fašisti po grobih Almirantovih grožnjah v Firencah prebudili.
V Gorici nekateri menijo, da kaže atentat pri Petovljah povezati s čudnimi dogodki, ki so se v okolici Tridenta dogajali prejšnji teden. 0-krog nekega poletnega taborišča alpinske enote, so naznanri nekajkrat prerezali telefonsko žico, ki je taborišče povezovala z zunanjostjo. V bližini tega taborišča so odkrili tudi štiri oborožene osebe. Dodajmo temu pet kilogramov trotila, ki so ga našli v neki vojašnici v Sacilu. To mesto v pordenonski pokrajini, je na meji pokrajine Treviso. S tem mestom se italijanske kronike preveč bavijo v zadnjem času. Zanimivo bo za naše bralce vedeti, da (to nima prav gotovo nobene zveze z najdbo eksploziva), se je
......................................iii.i".imn.................mu............................m........
ZARADI POMANJKANJA PONUDBE IN PREVELIKEGA POVPRAŠEVANJA
Cena zlata sili neukrotljivo navzgor
Rotacije na prostem trgu so že skoraj dvakrat večje od dolarskega razmerja do zlata
LONDON, 7. — V najbližnji bodočnosti se bodo podražile cene prstanov, ogrlic in zapestnic. Govorimo seveda o predmetih, ki so napravljeni iz zlata. Zlato pa postaja iz dneva v adn dražje, deloma zato, kjer je veliko povpraševanje po njem, deloma pa ker države, ki ga proizvajajo, ne utegnejo, ali v tem trenutku nočejo, zadostiti zahtevam.
Na svetovnem trgu se zlato o-bravnava po dveh različnih tečajih. Eden je tečaj zlata, ki ga je določila ameriška federalna banka, oziroma vlada ZDA in ki kupuje in prodaja zlato za svoje zlate rezerve po tečaju 38 dolarjev za unčo. Čisto popolnoma drugačno pa je stanje na prostem trgu, torej tam, kjer zlato ne služi kot
podlaga za monetarni sistem, temveč zadovoljuje potrebe široke potrošnje. In prav na tem področju se je povpraševanje zelo povečalo. Gre za zahtevke, ki jih postavlja vesoljska industrija, zobozdravnika dejavnost itd. Tu je povpraševanje vedno večje. Včeraj na londonski borzi nihče ni hotel prodajati zlata, medtem ko je bilo povpraševanje izredno veliko.
V tem trenutku se cena za unčo zlata (če ga srečnik utegne dobiti) suče okoli 62 dolarjev za unčo. Ali se bo cena tega dragocenega blaga utegnila še zvišati? Strokovnjaki menijo, da se bo to zgodilo, toda nihče sj ne upa predvidevati do kakšne meje bo šlo zvišanje. Nekateri menijo, da se ta proces ne bo ustavil, dokler
cena ne bo dosegla najmanj 80 dolarjev za unčo.
Veliki proizvajalci zlata, kot je na primer Južna Afrika, rajši v tem trenutku spravljajo zlato iz proizvodnje v svoje jeklene blagajne. To velja prav posebno za Južno Afriko, kj je v zadnjih časih dokaj uredila svojo plačilno bilanco ter ni prisiljena, da pokriva morebitne primanjkljaje z zlatom. Torej ponudba se je skrčila, medtem ko pa povpraševanje še vedno raste in se v doglednem času zelo verjetno ne bo ustavilo. Zato ni domneva, da bo cena za unčo zlata na prostem trgu dosegla v doglednem času plafon okoli 80 ali celo več dolarjev za unčo, izvita iz trte.
Vsa ta dogajanja pono\tno spravljajo v krizo dolar. Državne banke
bogatih industrijskih dežel so do sedaj nudile svoje rezerve svetov nemu trgu zlata, da bi ohranile stabilnost cen, ko se je dogajalo, da je bil dolar v škripcih. Ker pa je bil dolar skoraj vedno v krizi, se je zgodilo, da so se njihove rezerve zelo zredčile. Po veliki krizi leta 1968 so zato prišli na sistem dveh cen na trgu zlata: eden uraden, drugi pa povezan s svobodno prodajo in odkupom zlata. Ta sistem je pripeljal do tega absurda, da je danes uradna cena zlata, tako kot so jo določile ZDA, že skoraj le polovica cene zlata na prostem trgu. Koliko časa bo taka razlika med obema sistemoma lahko trajala? Zelo verjetno bo prosti trg prej ali slej pometal uradne cene zlata ter uve-, ljavil dejansko ceno, ki v tem
trenutku kolikor toliko stvarno o-draža proizvodne stroške.
Rekli smo, da jih odraža »kolikor toliko*, ker strokovnjaki menijo na splošno, da niti sedanje cene niso v skladu s proizvodnimi stroški .Pravijo, da so se cene zlata zvišale v zadnjih 30 letih za komaj 60 odstotkov, medtem ko so se cene drugih dobrin zvišale za 250 odstotkov.
Ugotovitve angleškega specializiranega tednika »Investors Chroni-cle* dokazujejo, torej, neizogibno težnjo, da se bo cena zlata v bližnji bodočnosti precej zvišala ter verjetno presega 80 dolarjev unčo. Ko pa bo cena prišla na tisto raven, bo seveda zelo verjetno povzročila polom sedanjega monetarnega sistema.
le iz Francije in Italije število gostov zmanjšalo in sicer v prvem primeru za tri, v drugem za 3,8 odst., medtem ko se je iz vseh drugih dežel število gostov povečali povsod od 10 pa do ce lo 36 odstotkov.
Kdor je obiskal Španijo v zadnjih časih, ve da so cene stra hotno poskočile in da Španija ni več tista turistična dežela, ki veliko nudi za malo denarja. Hkrati pa je tudi res, da gradi Španija zelo veliko hotelov in da ureja tako imenovane infrastrukture, prvenstveno ceste.
Tretji moment, ki ga v zvezi s tem ne smemo zanemariti, je moment čistega morja, ki za enkrat še drži, v nasprotju pač z Italijo in deloma s francosko o-balo, kjer se turizem ubada z izredno pomembnim problemom, s problemom kopališč, ki se zapirajo zaradi umazanih voda. Kor pojav umazanih voda ni le pojav Francije in Italije, pač pa postaja to problem vsega Sredozemskega morja kot zaprtega morja, se bo ta problem pojavil tudi na eni strani Tiranskega morja ob španski obali, vendar se za sedaj ta problem pojavlja le sporadično v nekaterih izjemnih primerih.
Vsekakor se je Španija pravzaprav v nekaj letih povzpela med najpomembnejše turistične dežele na svetu in vse kaže, da bi se znala na vrhu nekaj časa obdržati, s tem pa bi mogla krepko popraviti svoje gospodarstvo predvsem svojo zunanjo trgovinsko bilanco.
prometu. Že	v	zgodnjih	juto*
njih urah so se pred Pans~L. vrati zbrale dolge vrste avtom03 lov. Tudi v industriji je bil tek delavcev, ki so se odzvali bilu CGT zelo velik. Skoraj v vse« podjetjih so danes prekinili od tavanje, bodisi zaradi stavke h001’ ker se delavci in uradniki ni mogli pripeljati	na	delovna	meS	’
Železničarji in	uslužbenci	PreV	■
niških podjetij	so	namreč	sko
vsi vključeni v CGT in zato ni prišli na delo. Da bi prepi
irečili-
nevšečnosti prebivalstvu niso 51 . kali delavci elektrarn in P družb. Ta ukrep je še povečal W pularnost sindikata med ljudstvom-
Slovesnost ob 90-letnici rojstva revolucionarja Dimitrova
RIM, 7. - Danes, je bila na garskem poslaništvu v Rimu “s _jj na konferenca na kateri je ^ bolgarski poslanik v Rimu J* ^ Cvetkov. Konferenca je bila letnici rojstva prvega Predsa®rjje vlade Ljudske republike Bolg3/^ Georgija Dimitrova, ki je umi:1 1949. Poslanik Cvetkov je spor«£ da bo spominska svečanost ce rojstva Dimitrova 16. t.m. v m dvorani gledališča Eliseo. Spo ,j_ ska svečanost bo na pobudo 1 ^ janskega društva za kulturne <*“. se z Bolgarsko. Inštituta An Gramsci in samega bolgarskega slaništva. Na proslavi bo P0®8 ^ ročilo senator Terracini.
Bolgarski poslanec je v kraj^ nagovoru opisal življenje bolga~ .. ga komunističnega prvaka ter ^ govo delovanje v domovini m ^ raznih evropskih deželah, Franciji, Belgiji, nacistični ^e in Avstriji, pred drugo sV£-nje-vojno in po nji. Opisal ieT tU<7jna-govo delovanje v okviru D- Hr7]jat-cionale, kjer je sodeloval s ^ tijem in Manuilskim. Bolgarski^ slanik je nadalje orisal deJ?V)«) Dimitrova v prvih letih po vojm, se je začela graditi bolgarska cialistična država. V tej .zXeZfjja-omenil njegove napore za ind^voj lizacijo države ter za sodoben r na področju kmetijstva.
Neredi v Caracasu
CARACAS, 7. - Danes _ je racasu prišlo do ponovnih t/Lju dov med študenti in policij0- jg. so protestirali zaradi urno*® ga tovariša, katerega je P\-Ska ubila s solzilno bombo. Venez ^ tiskovna agencija sporoča, da Jvseh takih incidentov prišlo v večjih venezuelskih mestih. ^	^
Demonstracije so se ,zaceoetaii-vrnitvi bivšega predsednika courta v domovino Nato s° ^ lV nadaljevali s protestno r per policijsko brutalnost
sij°-
akcijo in
..................................■illit.i.........n."II1""""U
m
TRST A
7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba: 11.35 Slovenski razgledi: 13.30 Glasba po željah;
17.00	Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Ljudska glasbila; 19.10 Zgodovina it. političnih strank; 19.25 Za najmlaijše; 20.00 Šport; 20.35 Svevo: Marijina aventura: 22.20 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Srečanje z avtorjem; 16.15 Simf. koncert.
KOPER
7.30, 8.00, 10.00, 12.30, 14.00, 15.30, 18.00, 20.15, 23.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 9.00 20.000 lir za vaš program; 10.10 Lahka glasba; 11.45 Glasba in popevke;
12.00	Glasba po željah; 13.30 Glasba iz Romagne; 14.15 Orkestri; 15.40 Zabavna glasba; 16.00 Prenos RL; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Mladinski klub; 18.10 Radijska priredba; 19.00 Operni odlomki; 20.30 Prenos RL; 22.15 Motivi za vse; 22.35 Jazz; 24.00 Prenos RL.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 20.00, 23.00 Poročila;
7.10	Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.05 Rossini: Seviljski brivec; 12.10 Plošče; 13.20 Četrtek; 14.00 Veselo popoldne; 15.45 Kolesarska dirka po Italiji; 16.15 Za vas mlade; 18.20 Kako in zakaj; 18.55 Sindikalna tribuna; 19.30 Francoske popevke; 20.20 Pojeta Aretha Franklin in Ray Charles; 21.00 Kitajska literatura; ,22.20 Odhod in prihod.
ČETRTEK, 8. JUNIJA 1972
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	13.30, 15.30, 16.30, 17.30,
19.30,	22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojeta F. Sinatra in O. Vanoni;
8.40	Orkestri; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Plošče; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 «Alto gra-dimento*; 13.50 Kako in zakaj;
14.00	in 15.00 Plošče; 16.00 Draga RAI; 18.00 Olimpijske igre; 18.40 Vprašaj; 19.00 Zabavni tečaj angleščine; 19.55 Kolesarska dirka po Italiji; 20.20 Odhod in prihod;
21.00	Plošče; 22.40 Radijska priredba; 23.20 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.30 Polifonske skladbe; 12.20 Igra A. Hefller; 13,00 Medigra; 14.00 O-troški kotiček; 14.30 Plošče; 15.30 Italijanski trio; 16.35 It. sodobna glasba; 18.45 Odprta stran; 19.15 Wagnerjeva opera; 22.15 Duo Bianchi Risaliti.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.00 Glasba in poezija: 9.45 Polifonske skladbe; 10.20 Avantgarda; 11.00 Medigra; 12.00 Otroški kotiček: 12.30 Franckove komorne skladbe; 13.15 Pedrollova opera; 14.00 It. sodobna glasba.
SLOVENIJA
8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 16.00, 18.00,
19.00,	20.30, 23.00, 24.00 Poročila; 9.10 Operna matineja; 10.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 10.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 11.20 Pri vas doma; 13.10 Švara: »Slovo od mladosti; 13.30 Kmetijski nasveti;
13.40	Igrajo pihalne godbe; 14.15 Zabavna glasba; 15.10 Pesem iz mladih grl; 15.30 Z ansamblom F. Puharja; 15.45 »Mehurčki*;
in
16.40 Lipovšček: Balada sodija; 17.00 «Vrtiljak»; orkestrom Robert Hanell; v; Koncert po željah posjuS" 19.15 Orgle v ritmu
19.30 I* ka:
19.15	Orgle v ritmu; ^Tuanl setne podukcije RTV Ljub-F ^e.
19.45	Kulturna kronika; 21-. jp trtkov večer domačih l*’a pj-napevov; 22.00 Večer s s‘° j.tur-sateljem; 22.40 Glasbeni n0^. no; 23.15 Novejši posnetki
ske muzike; 00.05 Literarni ). turno; 00.15 Iz albuma lZ i.aitii cev jazza; 00.40 S P** po svetu.
ITAL. TELEVIZIJ*
12 30 Kulturna oddaja; ^ ,re£«J sonca; 13.30 Dnevnik; 14-00 francoščine; 15.30 KolesarsK y ka po Italiji; 17.00 TV *». (p mlajše: Zgodbe v slikah: 1'-; -7,45 dežna žogica; 17.30 Dnevnik* ^45 TV za otroke: Poskus «* fla Sindikalna oddaja; 19.15 Ku jg.4S oddaja: Hiditska civilizacij3-Šport in kronike; 20.30 MO' 21.00 TV priredba: Zgodbe VjO cev; 22.10 Prijateljica flavta* Dnevnik.
n. kanal bCf*
21.00 Dnevnik; 21.15 10* meja; 22.30 Slavne ženske.
JUG. TELEVIZIJA
18.45 Vojvoda; 19.15 °°$rytr 19.30 Glasba iz studia; }’f ce& no v temi - oddaja iz ci ;rfa*£ in mi; 19.55 Ekonomsko “^.OO slovje: Necarinska zaitl*a’ ypik: Mestece Peyton; 2100 v agofr'' 21.35 Dogodivščine R°bina p0r0 23.10 Pokal pevcev; 24.2« čila.
KOPRSKA BARVNA
21.00 Mr. Piper PTe?.0tti<'
21.15	Poročila; 21.30	^
lova; 21.45 Smrtni skok
22.45	Ray Anthony nastop3-