377
Govor poslanca Hermana
v zbornici poslancev 11. novembra
o predrugačenji politične uprave.
Ker celo ustavoverni poslanci priznavajo, da vsled postave od 19. maja 1868. leta vpeljana naprava političnih gosp6sk po deželah našega cesarstva ni nic prida, je že pred dvema letoma poslanec Gollerich stavil predlog, naj se politična uprava predrugači. Ta predlog je dolgo počival v miznici posebnega odseka , kateremu je bil v poročanje izročen. Zdaj je odsek vendar prišel s svojimi predlogi na dan, in 11. dne se je začela razprava o njem v zbornici poslancev. Poslanec Herman je med prvimi govorniki bil, ki so besede prosili o tem predmetu, in ker je njegov govor jako tehten , podamo ga svojim bralcem od besede do besede. Takole se je glasil po stenegrafičnem zapisniku:
„Neprecenljivo blago za svobodoljubne državljane, pravijo, je samovlada. Jaz bi pritrdil tej pohvali avtonomije , če bi se ne reklo s tem, naj kmet opravlja opravila uradnikov, ampak da bi se šlo nekoliko dalje, in sicer tako daleč, da naj se dežele vladajo same. Državi gospodstvo, deželam pa samovlada! to zahtevata red in pravica. O politični upravi dežel in o organizaciji njihovih gosposk bi prav za prav ne bilo tukaj govoriti, ker one po pravici niso zadeve državne, ampak deželne, zato ne bodem tu razkladal,
378
kako naj se prestrojijo in tudi ne bodem kritikoval do-tičnega reforminega nasveta. Za-me ima ta stvar le to vrednost, da mi priliko in opravičenje ponuja, zopet pognati državnopravno vprašanje in pa ozreti se na upravno sistemo. Država tudi ni zmožna koristno premeniti politične uprave , in je brez sile tudi preme-niti ne more, ker se po enoličnih (enokopitnih) postavah ne more ozirati na različne zadeve različnih dežel, in ker bi se morale vsled te premembe ob enem premeniti občinske in druge od deželnih zborov sklenjene postave, katerih pa deželni zbori ne bodo predrugačili , da bi potem država še bolj centralizovala. Po takem ni pričakovati, da bi deželni zbori nasvetovanim političnim ekspozituram, dokler so one državne gosposke, žrtvovali avtonomijo občin, kakor predlog hoče. Ne to je potrebno, da bi se država vtikala v vse, ampak potrebno je to , da država sama sebe in svojo sistemo predrugači, in deželam prepusti, da se po svojih oko liščinah in potrebščinah vravnajo in žive po svoje.
Vspeh njene uprave je premajhen , da bi dežele še za naprej in za vselej svojo osodo pustile v njenih rokab. Država je, in to brez pooblastila, dosedaj oskrbovala kraljestva in dežele, ter brez vednosti deželnih zborov in za njihovimi hrbti drage organizacije vpeljala, a naposled nič druzega ne dosegla, nego upravno zmešnjavo, strašansk kup gosposk in postav, in bode število napačnih svojih poskušenj gotovo pomnožila, če zopet organizira.
Državi se imamo zahvaliti za pokvaro občinstva po deželah, in za javno nevarnost, za drago zmešnjavo v ljudskem šolstvu in za popačenje nravnosti , za skaljeni verski in narodni mir; na kratko rečeno, za svoj gospodarski in nravni propad se imajo dežele edino le zahvaliti državi, Dunajski vladi, tako, da se sme po pravici reči, da vse naše nadloge prihajajo le iz Dunaja.   (Veselost na levi.)
Vrh tega pa države, ki se v vse vtika, pa tudi vse spridi, prav za prav še ni, kajti Avstrijske države ni, ampak le zveza je posameznih držav, to je cesarstvo. Im6 država namesti Avstrijanske monarhije je prekucijsko (veselost) zato, ker je v nasprotji z zgodovino in notranjim bistvom cesarstva. Vsaj poznate oni patent, po katerem so se dežele Habsburške zedinile v eno celoto in v katerem je vedno le govorjenje o deželah Avstrijskih. Na kaj neki se opirajo vladarske pra vice cesarske dinastije, če ne na dvestransko pogodbo, ki se pragmatična sankcija imenuje in ki varstvo daje tudi pravicam deželnim. Okoliščine v Avstriji so tako posebne, da bi se, na priliko, dinastija odpovedala pravice do vladarstva, če bi te pogodbe ne držala. Ker pa to na Dunaji prezirajo in se vedno kot država obnašajo ter ne morejo opustiti, da bi dežel in narodov ne gnjetili in po svoji samopridni misli ne preobračali, zato gre vse navskriž; od tod zmešnjava v državi in deželah.
Ce se pa že o državi govori, bi človek mislil, da narodi in dežele skupaj so država, a o tej državi je le takrat govorjenje, kedar je treba dajati in delati. Na Dunaji se je nekaj osnovalo, kar se v nasprotji z uno skupnino vede kot država in to skupnino rabi le za vladni materijal in za molzno kravo, in to je Dunajska birokracija s svojimi namečki. Ce se pa pomisli, kakošne ljudi so nam razna „purgarska" ministerstva v Dunajske kancelije pripravila, in s kakošnimi lastnostmi , nameni in po kakošnem življenji so nam jih vrinila, se pač tudi od te strani lahko ume nevolja dežel, ki nočejo, da bi jih taka država vodila in po ministerskih ukazih in uradnikih v podobi odvisnih namestnikov na vajeti imela. To nenaravno razmero med državo in deželami še bolj nestrpljivo, samovlado dežel pa še bolj potrebno dela duh, v katerem se država vlada
in oskrbuje.    Dobro bo, da si tega duha Dunajske države nekoliko bolj natanko ogledamo.
(Predsednik govornika opominja, da naj bolj spoštljivo govori o monarhiji, državi in vladi, kakor doslej, rekši, da on ne pozna nobene Dunajske države , ampak le državo Avstrij-sko-ogersko. To , gosp. govornik, prosim, imejte pred očmi. (Dobro! na levi in v središču.)
Herman nadaljuje: In jaz prosim dovoljenja, da smem za dežele zahtevati ravno tako spoštovanje. Rekel sem, da si je treba bolj natanko ogledati tega duha, in razvideli bomo, da ni dober, ampak sovražen duh, ki ga je centralistična sistema rodila in ki zopet to sistemo podpira. Prepir med narodi in državo nima nobenega vpliva in nič ne pomaga na-nj kazati; ta prepir je sad Dunajske politike , ki neslogo seje med državo in deželo, med sosedi in sosedi v vsaki deželi posebej.
Jaz sem rekel, da hočem duhu Avstrijske politične uprave v obraz posvetiti, da se vidi, da ta duh, ki ga je centralistična sistema rodila, ni dober, ampak sovražni duh, ki nemir dela med narodi, seme razpora seje med cesarstvom in deželami, med sosedi in sosedi in cel6 med prebivalci posamesnih dežel. Jaz ne vem, ali so na Dunaji kaj slišali o tem, da le to je koristno, kar je prav in da so postave dostojnosti in nravnosti, katerim so tudi državne uprave podložne , če nočejo , da vse na dvoje gre. Al praksa, s katero se dela, daje misliti , da se na Dunaji priznavajo k onemu nevarnemu načelu, da politika nima nič opraviti z moralo. (Veselost.) Kako bi drugače mogoče bilo, da država, ki se sama imenuje stranko in se kot stranka tudi obnaša, si vse dovoli, po čemur jej sla gre in za kar ima ravno moč, tako, da ni nobena pravica,^ nobeno imetje, nobena svoboda več varna pred njo. Ce opomnim na nekatera dejanja upraviteljstva, katera kažejo jako široko vest države, nočem na nikogar kamenja lučati, le dokazati hočem, da upravna politika nujno potrebuje prenaredbe reforme. O njenih krivičnih volilnih redih in umetno pridobljenih veČinah ne govorim; to pa vprašam: ali mar centralistična ustava ne obstoji iz oropanih narod-skih pravic? (Veselost na levi.) Ali ni bil chabrus javna politična goljufija in se mar ne opira državni zbor na chabrus? Ce se slovanskim narodom njih jezik rooar-sko jemlje ali pa počasi in skrivaje krade, ali ni to nenravno? In mar se to ne godi? Da! sistematično se godi in vkljub §. 19. Nj. ekscelencija naučni minister bi lahko mnogo o tem povedal, kako se dela politika po narodih. Poglejmo tudi, kako država s katoliško cerkvijo ravna in drugim ž njo ravnati pripušča. Ali si morete kaj grjega, bolj nepoštenega in nepolitične-jega misliti? Ali se zaveda tega, da se morate cerkvena in posvetna oblast druga drugo spoštovati in podpirati, če se hoče družbinski namen izvrševati? Ali ni bilo prejšnje ministerstvo, ki je hotelo mir med narodi, odstranjeno, in sicer potem, ko je imelo v državnem zboru večino dveh tretjin zase? In ali ni bilo ministerstvo, ki je potem stopilo na krmilo, Slovanom, katoličanom in konservativcem vseh narodov političen udarec v obraz? Njegova dejanja so to potrdila, in najbrže tudi zato tako dolgo stoji in tako trdno. Ali ne goji oficijelna država grdo nehvaležnost? Ali ne zatajuje tistih, ki so se zanjo žrtvovali, in se li ne vklanja sebi v nečast onim, ki so jo izdali in tepli? In kako se spoštujejo pri nas dane obljube in pogodbe? Jaz ne verjamem, da ima Turčija manj vladarskih dekretov in slovesnih zagotovil, ki pa se ne izpolnujejo. Ali se ne posluša vedno bolj na tuje države in se ne iščejo vnanje zveze dvomljive vrednosti, namesto da bi se iskala zveza z lastnimi narodi? Ce se toliko let malomarno gleda nesreča ginečih narodov in kvara nravnosti, ki je nuja, kakor vse  zgubljene   bitve,   opiraje   se   trdovratno   na
ustavno pismo, — če se pusti ali celo pomaga, da ena kiika hodi narodom po glavah in se ne more odločiti k pravičnosti: ali se to more imenovati vladanje? Če je že vso oblast na Dunaji skupaj pograbila, zakaj se ne rabi na korist narodom? Narodi in stranke so že davno pritožna pisma svoja vložili, zakaj se ne razsodijo? Kam bo to prišlo, če oficijeina vlada, ki bi morala biti vsem izgled, v vsakem oziru slab izgled daje? Otrpnjena morala oficijelne države — gospoda moja — nas v pogubo vodi, ki je ključ do vseh naših trpljenj, do vseh naših zagrizenosti, do naše notranje in vnanje nezmožnosti, do one omahovaine politike, ki domoljubom rudeČico v obraz sili, in ki dela Avstrijo za alijance nezmožno, ker ni zanesljiva in odkritosrčna. Brez morale tudi v politiki ne gre, brez nje ni poguma. Morala v državni upravi je narodom za življenje potrebni zrak, brez katerega ne morejo obstati.
Nemoralen je centralizem zato, ker je znamenje neprestane zlorabe moči; na njegovih tleh so izrastla posilna dejanja, katerih sem omenil. Centralistična sistema ni zmožna, da bi bila moralna in moralno delala, ni zmožna, da bi pod načelom morale vse narode zje-dinila k zložnemu življenju druzega, k zložnemu delovanju druzega z družim. Izigraje enega proti druzemu, da bi na ta način pod jarmom imela vse, dela svojim narodom življenje v državi nestrpljivo , pa se tudi ne-priljudno dela na vzunaj. Ker država ne rabi svoje oblasti na pravi moralni način , jej nihče več ne želi vspeha; vsakemu je vse eno, ali pa se mu še dobro zdi, ako se državi primeri kaka nesreča. Da država s svojo sistemo in svojo politiko tudi na vzunaj ni zmožna delovati, to dokazuje njena politika onemoglosti ob uri, ko se rodi nov svetovni red.
Velika država, tako govori Avstrijsk domoljub in politik, katero njena politika tako daleč spravi, da svojim narodom ne more vdihniti ljubezni, svojim prijateljem ne zaupanja, svojim sovražnikom ne strahu. Taka država najbolje stori, da testament naredi, kajti njen obstanek se nagiba h koncu. Omahljiva politika in po-lovičnost pričate zmirom slabost značaja ali razsojevanja, in kdor ene misli ne more popolnem pojmiti in izvesti, ta ni sposoben za državnika, najmanj pa še za Avstrij skega, ki mora v svesti si cilja in pa navdušen z nrav-nimi načeli , trdnega koraka naprej stopati, ako hoče, da osrči prijatelje monarhije in razoroži njene sovražnike.
Imajo li na Dunaji moč in voljo , s temeljito spremenjeno sistemo in s poklicem drugih mož na čelo oteti državo gotovega propada, tega ne vem; a toliko rečem, da narodi Avstrijski s trahom in občutkom neogibljive katastrofe gledajo v prihodnost in da je država vsa kako dolžna, deželam njihovo dozdaj utrgano dedšino izročiti v samoupravo. Deželam je treba samostojne, nravno-ozbiljne, složne, krepke, stalne vlade, ki njihove zadeve oskrbuje z ljubeznijo in razumom, da se zopet okrepčajo od one siromaščine , v katero jih je pahnilo onemoglo, strankarsko Dunajsko gospodarjenje, ki ima le poguma proti svojim lojalnim narodom in strankam. Cesarstvu gre vladarstvo, deželam samovlada, centralistični Dunajski državi pa nič, zato, ker v pravnem oziru ne veljd nič, v monarhičnem pa tudi ne veliko. (Dobro! dobro! na desni.)
379