Slovstvena zgodovina v slovenski ljudski šoli. (Piše Gradimir.) (Dalje.) Miroslav Vilhar. (Glej 13. berilno vajo: nCena".) Našemu narodu priljubljeni pesnik Miroslav Vilhar se je rodil 1818. 1. na Kalci na Kranjskem Notranjskem, kjer je imel grajščino. Učil se je na Dunaji ter je sploh bil popolnoma nemško odgojen. Iz prva je speval nemške pesni, a kmalu se odloči, da vse svoje močf posveti ubogemu slovenskemu narodu, kateri je bil posebno v njegovi dobi krepkih podpornikov potreben. Takoj prične pisati v slovenskem jeziku pesni, ki so neizrečeno dopadale. In ni čuda, saj so vse tako lepe, v gladko-tekočem jeziku zložene, da - si priproste; izšle so iz čutečega srca, in našle so pot v srce naroda! — A Vilhar je imel še drugo lepo zmožnost; on namreč ni le pesni znal zlagati, nego znal jim je tudi napeve skladati. človeka, ki h kaki pesni napev zložf, zovemo skladatelja. Mirolav Vilhar je bil torej pesnik in skladatelj ob enem. Nekatere njegove pesni in napevi so postali uže popolnoma narodni, t. j. narod jih povsod rad popeva, ker so se mu neizrečeno omilili. Kako radi pojete tudi vi, ljubi otroci, lepo pesenco: nPo jezeru, bliz' Triglava, Čolnič plava sim ter tje! . . ." Vidite, to pesenco je zložil Miroslav Vilhar in tudi napev ji je preskrbel. In kako mila nam je Vilharjeva pesen in napev: ,,Bom šel na planin'ce, Na 8trme vrhel Bom slišal od daleč Zagorske zvonč!" Gotovo nij ga kraja na Slovenskem, da ne bi bile znane take in enake Vilhar-jeve pesui; z njimi se razveseljuje mlado in staro! In ravno to, ljubi moji, dokazuje, da so take in enake Vilhar-jeve pesni zares krasne, ker le lepe pesni, ki gredo narodu k srcu, kmalu se jako razširijo, ter jih narod poje od roda do roda! Miroslav Vilhar je iz prva svoje pesni priobčeval po različnih časopisih; a 1860. 1. jih priobči v posebni zbirki; dal pa je tudi nekaj zvezkov svojih napevov in marsikaj druzega natisniti. Gotovo se še dobro spominjate, ljubi moji otroci, kako veselje ste imeli, ko ste videli svoje součence, ko so predstavljali igro BKaznovana radovednost", t. j. igra, ki je bila natisnena v »Vrteci". Tudi Miroslav Vilhar je spisal več takih in enakih iger, ki se še dandanes pridno predstavljajo po Slovenskem. Od 1860. 1. je M. Vilhar stanoval v Ljubljani, kjer je bil deželni poslanec. Izdajal je 1863. 1. tudi časopis nNapreju, v katerem je moško branil narodne naše pravice. Miroslav Vilhar je bil iz prva premožen mož; zato je podpiral tudi z denarjem vsa podjetja, ki so bila v korist našemu narodu. Ker so ga vrhu tega tudi priobčevani spisi, katere je iz svojega žepa zalagal, mnogo denarja stali — bilo se je njegovo premoženje precej stajalo. Po mnogih prestalih britkih izkušnjah je umrl v dan 6. avgusta 1871. 1. A da-si je blagi mož umrl prerano, storil je mnogo v korist svojega naroda, za katerega je bil ves navdušen. V vzgled nam bodi narodna njegova požrtvovalnost in ljubezen! Peter Gros. (Glej 15. berilno vajo: ,,Sirota Jerica") Peter Gros je zdaj učitelj v Zagorji pri Savi na Kranjskem. Rojen je v dan 17. febr. 1834. 1. v Tržiči na Gorenjskem. Že od mladih nog ga je veselilo slovensko čitanje in spisovanje. Kot učitelj jc Peter Gros uže pred 20. leti spisoval povestice in pesnice, katere je na svetlo dajala ,,družba sv. Mohora". Z laj je užd večleten, marljiv sotrudnik nVrtecev". Posebno v prejšnjih tečajih aVertečevih" se nahajajo nekatere prav mične pesnice in povestice Peter Gros-ove. »V r t e c". (Glej 23. berilno vajo: MBog je pravičen".) Lepa ta povestica (nBog je pravičen") bila je natisnena uže svoj čas v MVrteciu; zato je pod njo naravnost opornnjeno, da je vzeta — Biz Vrteca". Kateri od vas ne pozna nVrteca", prelepega tega lista, navlašč pisanega za slovensko mladino? Saj me vsak mesec, ko izidc, hrepeneči poprašujete po njem, in željno ga prebirate ter se ga neizmerno radujete! List nVrtec" izhaja od 1870.1., torej uže 14. leto. Odkar je 1851.1. nehal izhajati mladinski časopis nVedež", ki je od 1845.1. hodil na dan, Slovenci nismo imeli časopisa, ki bi bil namenjen slovenski mladini v zabavo in pouk. BVrteca, pod urednikom vrlega učitelja g. Iv. Tomšiča, prinaša lepe povestice, pesnice in druge poučne spise; ima lepe podobe, in v prejšnjih letih je prinašal tudi kaj mične napeve. Želeti bi bilo, da si ga naroči vsaka družina, katera le količkaj more, ker je vsestransko najgorkejšega priporočila vreden! Matija Valjavec. (Glej 26. berilno vajo: ,,Kam in kje"?) Pesnik Matija Valjavec se je rodil na B _ 1 i blizo Preddvora na Kranjskem 1. 1831. Zdaj živi kot gimnazijalni profesor — t. j. učitelj na latinskih šolah — v Zagrebu na Hrvatskem. On jo užc prav zgodaj pesni zlagal, ter jih objavljal pod izmišljenim imenom nMatija Kračmauov". Tako navado imajo mnogi pesniki in pisatelji, kateri nočejo, da bi se njih pravo imč precej izvedelo. Izdal je tudi celo knjigo svojih pesni, katere moremo imenovati krasne. Valjavca štejemo sploh mej najboljše pesnike slovenske. On nam je po različuih časopisih spisal mnogo poučnih sestavkov; preložil nam je marsikoje lepo delo iz tujega jezika v slovenščino, ter se nam je po svojih učenih spisih skazal izbornega učitelja slovenskega jezika. Tako nam je n. pr. spisal: Jzgledi slovenskega jezika na Ogerskem"; poučil nas je, kako naglašati slovenske besede in še dokaj druzega. V čemer pa gre Valjavcu posebna zasluga, to je da premarljivo nabira narodnih pesni. A porečete: Kaj so narodne pesni, in zakaj je pohvalno in zasluženo, da jih nabiramo? Narodne pesni so one pesni, katere narod — t. j. Ijudstvo — užč od davnih časov prepeva in od katerih se ne vč, kdo jih je zložil. Pred davnim časom živel je kdo, ki je o tem ali onem predmetu zapel. Njega samega so v teku časa pozabili, a pesen njegova se je tako dopadala, da se je širila koj iz začetka od ust do ust, poznojo od vasi do vasi, ter je postala na tak način s časom prava narodova svojina. Narodne pesni, kakor navlašč stvarjene za petje, živijo časih sto in sto let. In to jim baš daje veljavo, zakaj slabo blago pride in preide hitro. Narodne pesni nam zvesto knžojo, kakšni so bili naši pradedje, kaj so delali, s čim so se veselili, kaj jih je žalostilo i. t. d. Kakor uže rečeno, one so pripravne za petje, pojo se, rekel bi, kar sanie; pesen in napev nastala sta navadno ob jednem, razširivši se potem po krasni slovcuski naši domovini. Ndrodae pesai niso — kakor druge — timetno, nego silno priprosto zložene; mnogim manjkajo celo ujeme ali rime, jezik jim je lehko umljiv, domač, tak, kakoršnega govori priprosti in pošteni slovenski naš kmet. Slovenci imamo ranogo mnogo prav lepih narodnih pesni in napevov. Neka narodna pesen — o BLavdonu" — natisnena je tudi v našem berilu. Kdo jo prebere, pa se ne zamisli v one tožne čase, ko je divji Turek pustošil po slovenskih pokrajinah? Narodne pesni zapisovati, zaslužno in pohvalno je delo. Tudi vi, ljubi moji, vadite se lehko uže zdaj zapisovati krasne take pesence, katere slišite doma iz ust kacega sivolasega starčka ali pa jako stare babice. Tako ostanejo take pesence v narodu, izmej kogar so vzete. Isto tako kakor narodne pesni važne so tudi in zapisovanja vredne narodne pripovedke, t. j. pripovedke, katere se širijo uže od starih časov mpj našim ljudstvom. — Valjavec užč od nekdaj marljivo nabira in na svetlo daje tako naradno blago, zaradi česar mu bo narod slovenski vedno hvaležen. Jožef Virk. (Glej 30. berilno vajo: ,,Sreče dom".) JožefVirk seje rodil 16. marcija 1810. 1. na Podrečem na Kranjskem. Stariši njegovi so bili ubožni ljudje; a ker so ga podpirali nekateri dobrotniki, mogel je iti v Ljubljano, kjer se je šolal. Kot učenec na gimnaziji, dobi Virk učitelja Matijo Čopa, znanega, prerano umršega učenjaka slovenskega, ki je mlademu Jožefu obudil veselje do materinega jezika, in ki ga je navduševal za to, naj zlaga slovenske pesni. Ko dovrši latinske šole, odloči se za duhovski stan. Učil se je bogoslovja najprej v Ljubljani, potlej v Celovci. — V Celovski bogoslovnici mu je bil duhovni voditelj pozneje škof Ant. M. Slomšek, ki je bil neutrudljiv v tera, da je Virka spodbadal k marljivemu pesnikovanju, t. j. k zlaganju pesnij. Po prejetem mašnikovem posvečenji služil je Virk po različnih krajih naše domovine kot duhovni pastir. Znaruenito je, da je svoj čas kaplanoval tudi v Vuzenici na Štajerskem, kjer mu je takrat bil nadžupnik A. M. Slomšek, poznejši škof lavantinski. Naposled pride Virk za župnika v Loče na Štajerskem, kjer je po 19. letnem službovanji po kratkej bolezni umrl 4. januvarja 1880. 1. Pokojni Jožef Virk je bil blaga duša, vrl narodnjak, iskren duhovnik, marljiv učitelj in eden najpriljubnejših pesnikov slovenskih. Njegove pesni, katerih je zložil ogromno število, priproste so sicer, a ker so tako zložene, da gredo narodu do srca, prikupile so se neizmerno ter se razširile tako, da se lehko o njih trdi, da so zdaj užč popolnoma narodne. Svoje pesui je Virk priobčeval po družbi sv. Mohora in drugih listih. Speval je poleg posvetnih tudi pobožne pesni; sosebno so na glasu njegove BMarijineB. Otroke je pokojni Virk jako ljubil; sam je trdil: BMoje največe veselje je bilo od nekdaj mej šolskimi otroci". A vrhu vsega tega bil je v vsem svojem obaašanji jako ljubeznjiv; rad je katero zapel ter je bil sploh dobrovoljen mož. (Dalje prihodnjič.)