ISSN 1318-8313 2 2 GOSPODARSKA, KULTURNA IN ZGODOVINSKA KRONIKA OBČIN GROSUPLJE IVANČNA GORICA DOBRE POLJE ZBORNIK OBČIN GROSUPLJE IVANCNA GORICA DOBREPOLJE 45 GOSPODARSKA, KULTURNA IN ZGODOVINSKA KRONIKA 22 GROSUPLJE 2002 ZBORNIK OBČIN GROSUPLJE, IVANČNA GORICA, DOBREPOLJE Izdaja skupina občanov. Ureja uredniški odbor: France Adamič, Ivan Ahlin, Mihael Glavan, Ivan Grandovec, Roža Kck, Tine Kurent, Jakob Miiller, Danijel Zupančič Glavni urednik Mihael Glavan 1295 Ivančna Gorica, Stična 140, tel. (01) 78 77 232 Odgovorni urednik Ivan Ahlin 1290 Grosuplje, Taborska 17, tel. (01) 78 71 117 Lektor in korektor Jakob Miiller Računovodska in administrativna dela Rezka Bučar Naslov uredništva in uprave: 1290 Grosuplje, p. p. 28 Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet, nadziranje in informiranje 50100-620-133 skl. št. 05-1022113-432202 Zbornik izhaja s prispevki vseh treh občin in podjetij, ki so navedena v oglasnem delu. Grafična priprava in tisk Partner graf d.O.O., Grosuplje, Kolodvorska 2, tel.: (01) 78 61 177 Naklada 820 izvodov VSEBINA ZBORNIK OBČIN GROSUPLJE, IVANČNA GORICA, DOBREPOUE 22 PODROČNA ZGODOVINA France Adamič: Mala kronika občine Grosuplje IV...................................S Mihaela Jarc Zaje: Iz dedovih predalov............................................17 Andrej Vovko: Udje družbe sv. Mohorja v dekaniji Šmarje-Sap v letih I8M-1918..........23 Franc Kalar: Hranilnice in posojilnice do leta 1941 ..................................41 Franc Kalar: Priprave na mobilizacijo 1914.........................................43 NAŠE OBČINE IN OBČANI Janez Lcsjak: Občina Grosuplje v letih 2(XK) in 2001.................................. 45 Jernej Lampret: Občina Ivančna Gorica v letih 200(1 in 2001........................... 51 Anton Jakopič: Občina Dobrepolje v letih 2000 in 21101 ..............................55 Štefan Plankar: Pol stoletja Pekarne Grosuplje......................................65 Jože Marolt: Privatizacija družbenih podjetij v letih 1990-2000 .........................73 Rudolf Rome: Lastninjenje družbenega premoženja javnega pomena ...................77 Nataša Mazi: Adamičev center...................................................85 Janez Skat lovnik: Center za ravnanje z odpadki Spaja dolina ..........................87 Korak za korakom v devetletno osnovno šolo v dobrepoljski občini......................91 ZNANOST, KULTURA IN KNJIŽEVNOST Jakob Miiller: Prešeren in njegovi na Kopanju......................................95 Jože Miklič: Na /agraških, bošlanjskih in mlačevskih odrskih deskah ...................109 Mihael Prijatelj: A. M. Slomšek o škofu Kutnarju...................................123 Ivan Grandovcc: Razvoj šolstva v Dobrepolju......................................133 Jožica Naral: Jezik Jakličevih narodopisnih povesti danes............................155 Danijel Zupančič: Amatersko gledališče na Muljavi.................................175 KRONIKA, JUBILEJI, KULTURNI DOGODKI Mihael Glavan: Odsev Adamičeve smrti v dnevnikih Edvarda Kocbeka.................183 Mihael Glavan: 90-letniea Franceta Adamiča......................................187 Mihael Glavan: Anton Hribar Korinjski. Ob 50. obletnici smrti .......................189 Ivan Ahlin: 90-letnica Franceta Kalarja...........................................193 Jakob Muller: Žena z zakladom. Ob 75-letnici Ančke Lazar..........................195 Ivan Grandovcc: 70 letnica Milana Šuštarja........................................I'^7 Ivan Ahlin: Prvi direktor Komunalnega podjetja Grosuplje...........................199 Mihael Glavan: 60-lelnica Jakoba Mullerja........................................201 Ivan Ahlin: Stanka Blažič - uspešna atletinja.......................................203 Jože Marolt: Razstava "Včeraj v škocijanskih hribih"................................205 Odšli so: Cvetko Budkovič.....................................................207 GRADIVO Tine Kurent: Levstikova števila..................................................209 Tine Kurent: Disertacija Tatjane Dumas Rodica O LOUISU Adamiču....................213 Tine Kurent: Zapis Louisa Adamiča v spominsko knjigo mojstra Kamenariča............215 Tine Kurent: Razstava Maksa Vanke in portret Louisa Adamiča.......................217 Tine Kurent: Dva popravka ....................................................221 Ivan Ahlin: Statistični podatki ..................................................223 Drago Samec: Domoznanska bibliografija knjig za leti 20(10 in 2001 .................... 225 Marija Samec: Bibliografija člankov občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica za leti 2000 in 2001................................ 241 PODROČNA ZGODOVINA MALA KRONIKA OBČINE GROSUPLJE (4) France Adamu!* AHLINOVI - MALNARČKOVI Z GROSUPLJEGA Starejši rod in ime Alilin izhaja z "gornjega konca" vasi Grosuplje, kjer se je ohranilo ime kmetije Ahlin. Že pred letom 1700 so Ahlini živeli v osmih vaseh šmarske župnije. Leta 1914 je v tej župniji živela ena, v poliški dve, v žalski in višnjegorski pa po tri družine. Tudi v Ljubljani živi več družin; med vidnimi je bil profesor France Ahlin (1905), ki je diplomiral na ljubljanski univerzi iz teoretične in praktične matematike; od leta 1960 je predaval fiziko za različne tehniške stroke na FNT Univerze v Ljubljani. Priimek Ahlin je razširjen tudi na Švedskem. Najstarejši imena Ahlin, ki ga je v matičnih knjigah zasledil Ciril Ahlin, dipl. pravnik iz Kamnika (+ 1995), je bil Primož Ahlin, ki je 90 let star umrl 26. januarja 1889 na Grosupljem. Domače ime Malnarček se je prijelo pradeda, ki je bil občasni mlinar, mali mlinar - mlinarček v Finkovem (Tometovem) mlinu na Grosupljem. Njegova družina je osebenjkovala v kasnejši Katruzini hiši sredi Grosupljega. Stari oče sedanjega rodu Ahlin je bil Anton Ahlin, ki se je poročil z Mežnarjevo Terezo, roj. Žitnik, sestro strojarja, usnjarja in kasneje župana občine Grosuplje Alojza Žitnika. V zakonu seje rodilo več otrok. Najstarejša, sin Anton in hči Roza, sta leta 1911 z očetom Antonom odšla v Ameriko. Doma so ostali: Alojz (1900-1943), skladiščnik v tovarni Motvoz in platno, poročen z Marijo Duša z Vel. Mlačevcga. Umrl je ob bombardiranju tovarne 29. oktobra 1943. V zakonu Alojza in Marije so se rodili štirje otroci: Alojz je bil borec v Cankarjevi brigadi, po vojni je končal gimnazijo in Višjo vojno akademijo v Beogradu in dosegel čin gencralmajorja. Živi kot upokojeni general v Beogradu, letuje in čebelari pa na posestvu v Veliki peščari v Banatu. Njegov sin Željko je diplomirani strojni inženir, hči Marina pa diplomirana inženirka elektrotehnike. Drugi sin Alojza st. in Marije je Ivan (1930), gradbenik, družbenopolitični delavec, predsednik Skupščine občine Grosuplje. Končal je 8 razredov gimnazije in študiral gradbeništvo na FAGG v Ljubljani. Bil je pomočnik direktorja za komercialne zadeve pri Splošnem gradbenem podjetju Grosuplje in komercialni direktor SGP (1976-1983), nato pomočnik generalnega direktorja IMOS v Ljubljani (1983-1988). Medlem je opravljal mnoge javne naloge: bil je organizacijski sekretar mladine in SKOJ-a okraja Grosuplje (1946-1947), predsednik skupščine (1962-1973) oziroma župan občine Grosuplje (1988-1990) ter predsednik Pokrajinskega odbora za Dolenjsko. Dve mandatni dobi je bil poslanec republiškega zbora skupščine SR Slovenije in delal v Odboru za urbanizem, stanovanjsko in komunalno gospodarstvo (1968-1976), dve mandatni dobi (po dve leti) je bil predsednik Zbora združene Ljubljanske banke (v tem združenju so bile Ljubljanske banke Beograd, Sarajevo in Zagreb, generalna direktorja pa sta bila Metod Rotar in Janko Smole); v istem času je bil tudi član Izvršilnega odbora Gospodarske banke v Ljubljani, nato pa en mandat * Ljubljana, Janežičeva 1, dr. se., zaslužni prof. Biotehnične fakultete v Ljubljani. podpredsednik oz. predsednik njenega Izvršilnega odbora. Vse navedene naloge je opravljal do leta 1982. Ko je bil komercialni direktor SGP, je podjetje gradilo letno 50(1 do 700 stanovanj. Kot predsednik Skupščine občine Grosuplje je postavil temelj dolgoročnemu razvoju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, posebno na področju vodopreskrbe. Veliko je prispeval k razvoju in izgradnji novih šolskih poslopij. Leta 1968 je bil med ustanovitelji Zbornika občine Grosuplje; od tedaj dalje je tudi odgovorni urednik in gospodar. Leta 1984 je dobil najvišje občinsko priznanje nagrado Louisa Adamiča. Od leta 1959 jc poročen s Teodoro, roj. Mrak, ki je bila nad 20 let razredna učiteljica Osnovne šole Grosuplje. Njuna hči Maruša je diplomirana pravnica s pravosodnim izpitom; zdaj je tajnica Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Poročena je z dipl. elektroinženirjem Darkom Grosom. Ivanova sestra Minka je bila trgovska delavka, poročena s strugarjem in lovcem Cirilom Šlrubljem - Cestarjcvim. Druga sestra Rozka je tudi bila trgovska delavka, poročena s Tonelom Zupančičem. Drugi sin Antona Ahlina st. je bil železniški uslužbenec France Ahlin (1905-1945). Stanoval je v Brinju in bil poročen s šiviljo Micko Smuč iz Brinjskega mlina. Proti koncu druge vojne je bil kot železničar mobiliziran med domobrance inje končal v Kočevskem rogu. Micka in France sta imela tri sinove: Milan je izučen za strugarja in kot invalid - upokojenec živi v Brinju; Dušan je diplomirani tekstilni inženir; več let je bil tehnični oz. glavni direktor tovarne Motvoz in platno; Franci, roj. 1917, jc bil uslužbenec na direkciji Slovenskih železnic. Tretji sin Antona Ahlina st. je bil cenjeni čevljarski mojster Ivan Ahlin - Malnarčkov (1906-1987), kije zgradil hišo na Taborski cesti. Oženil se je z Justino iz mežnarije pri Sv. Nikolaju nad Ponovo vasjo. Imela sta tri sinove in dve hčeri. Marjan (1938), gradbeni inženir, je uspešno vodil Agroobnovo, nato je bil glavni direktor podjetja Tabor na Grosupljem; bil je nekaj let predsednik Izvršnega odbora občine Grosuplje, več mandatov predsednik Lovske družine Grosuplje in Ribiškega društva Grosuplje. Oženil se je z Mijo Rihter; prebiva na Perovem. Drugi sin Ivana in Justine je bil Janez (1935-1990); pri očetu seje izučil za čevljarja, kasneje se je zaposlil kot nabavni referent pri Instalacijah na Grosupljem; bil je tudi več let predsednik Gasilskega društva Grosuplje. Njegov sin Janez je leta 1989 diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani; leta 1991 je opravil pravosodni izpit, nato je nekaj let služboval na sodišču na Grosupljem. Četrti sin Antona Ahlina st. je bil Kari Ahlin, Malnarčkov Kori (1908-1945), vrvarski delavec in mojster v tovarni Motvoz in platno. Umrl je maja 1945 neznano kje. Hčerka Antona Ahlina st. šivilja Micka-Marija je bila poročena z mizarjem Avgustom Skubicem, ki je leta 1945 odšel na Koroško in nato v Kanado. Najmlajši sin Antona Ahlina st. Jože Ahlin -Malnarčkov Pepe (1912-1995) je bil eden prvih prometnih policistov, ki je opravil prometno šok) v Zagrebu. JOŽE AHLIN upnic 4> j trti pMtni ilclai <■ P«.|;rrl> b*t dtMM i Četrtek. 2t wrplcm!>r.i oh 14, uri u lr> mihlir v*J>ic* n* I|iih1jari>k.ili bkMfc Uolpoktnc.ci MKlrl»ve» Hnrrtfi nhrinih v fT«|ncm tpominu INiilii Sknrnij<, Po*Loib» i-aulu LjuMjurm Drugi Milini Na Grosupljem je še več Ahlinov, Na domačiji pri Ahlinu sta Živela najmanj dva rodova Galc. Kmetijo jc po zadnjem gospodarju Jožetu Oaletu, ki je umrl brez otrok, podedoval njegov nećak, sin Helene iz Kočevja - Lojze Gladnik. Ahlin se pišejo tudi pri Frolovih na Grosupljem. Oče Jože Ahlin - Frol se je poročil s Frančiško, hčerko Janeza Žitnika, Mežnarjevega. ki je imel kovačijo na začetku sedanje Ceste na Krko, v križišču z Adamičevo na desni strani. Njun vnuk, diplomirani ekonomist Franc Ahlin, je bil po volitvah leta 1990 izvoljen za predsednika Izvršnega sveta občine Grosuplje; je inovator, letalec in nagrajenec Obrtne zbornice na sejmu v Celju ter predsednik Društva športnih letalcev na Grosupljem. Po drugi vojni se je iz Jcrovc vasi priselil na Grosuplje Jože Ahlin, in sicer na Kolodvorsko cesto 1 (Koščakova vila). Ahlini živijo tudi na Cikavi, v Jcrovi vasi, Veliki Stari vasi in na Malem Mlačevem. V Zagradcu je živel upokojeni oficir Jože Ahlin (1908-1991), član posadke in prvi torpedist prve jugoslovanske podmornice. Med drugo vojno je bil pri partizanih na Hrvaškem. Ob desantu Nemcev na glavni štab jugoslovanskih partizanov je bil Jože Ahlin v Drvarju. Bil je upokojen kot mornariški kapetan. Viri: Sporočilo z rodovnimi podatki družine Ahlin z dne 31. 7. 1995 in 16. 8. 1997 (Ivan Ahlin). Jubilej odgovornega urednika Zbornika občine Grosuplje Ivana Ahlina. ZOG 1996, 195-196 s sliko (France Adamič). Avtorjevi zapisi in spomini v arhivu F. Adamiča. GALETOVI Z GROSUPLJEGA Galetov rod izvira iz nazivov praselcev retoladinskega in ostankov romaniziranega prebivalstva v Zasavskem hribovju. Iz okolice Lipoglava je sredi prejšnjega stoletja prišel na Grosuplje praded Andreas Galle, ki seje oženil z Nežo Okorn, Štrajfnikovo. Ustalila sta se na kmetiji Ahlin. V zakonu se je rodilo šest otrok: štirje sinovi in dve hčeri. Na domačiji je ostal četrtorojeni Jože Gale, ki ni imel otrok, zato je posestvo podedoval nečak Lojze Gladnik, sin Jožefove sestre Helene iz Kočevja. Andreasovi otroci so razširili Galetovo ime v naslednjih družinah: Janez - Johan Gale se je naselil v Rožni dolini pri Ljubljani; imel je pet sinov, ki so se uveljavili kot obrtniki, podjetniki in šolani nameščenci, in sicer: Ivan Johan je nasledil očetovo delavnico s tiskarno. - Viljem seje izpopolnil v tiskarstvu. - Stanko je služboval v Saturn USU kot oblikovalec. Karel Galc je začel kot gozdarski delavec, kasneje je služboval na železniški postaji v Velikih Laščah. Oženil se je z Marjeto iz Roba pri Rašici. Njuna hči Barbara se je poročila z Jakobom Štrubljem, Cestarjevim Jakatom z Grosupljega, njun sin Karel Gale, Ta dolgi, je delal na železniški postaji na Grosupljem, njuna hči Angela Gale je delala kot gospodinja in se poročila s Koščar-jem s Peči pri Polici, druga hči Marica pa se je poročila s progovnim mojstrom I. Božičem. Helena Galc se je poročila s koroškim Slovencem Gladnikom; imela sta pet otrok, med njimi je bil Stanko Gladnik, priznani grafik v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani, kjer je izdelal v lepopis-nem tisku Prešernov Sonetni venec in Uvod h Krstu pri Savici ter druge bibliofilske publikacije. Njegov brat Alojz je bil v času gospodarske krize od 1929 do 1935 brez dela, zato je prišel k stričku Jožetu Galetu na Grosuplje, kot je sam rekel, za "hlapca pri Ahlinu", nato jc podedoval Ahlinovo kmetijo, uspešno kmetoval, se oženil s sosedovo in ustvaril družino Alojza Gradnika. Franc Galc jc kot delavec sodeloval pri izgradnji Kočevske železnice in bil kretničar, ko je odpeljal prvi vlak s postaje Grosuplje. Bil je vesten in zanesljiv uslužbenec, zato jc nazadnje postal nekak upravnik železniške postaje. Ob razprodaji Cinkljeve - Lukmanovc posesti je kupil eno izmed poslopij in ga preuredil v prijetno bivališče za družino z vrtom pred hišo. njivico v Dolu in gozdom v Kamni gorici. Oženil se je s šiviljo Francko Žitnik, Mežnarjevo, ki jc bila starejša polsestra strojarja in kasnejšega grosupeljskega župana Alojza Žitnika. V zakonu seje rodilo pet hčera in sin: - Francka se je pri materi priučila za šiviljo in se pozneje na tečajih in v praksi poklicno usposobila za modno krojačico, ki jc jemala v uk zaporedoma po eno dekle. Poročila se je z železničarjem Alojzom Permetom - Ciganovim Lojzom iz grosupeljske obrtniške družine, ki je služboval kot skladiščnik tudi v Novski, največ pa na Grosupljem, kjer seje ponesrečil in tragično končal. Njegov sin Alojz je diplomirani inženir elektrotehnike in redni profesor v Ljubljani; predaval je elektroindustrijske postopke, elektrotermijo in napravo elektropeči (glej UL I. - IV.) -Rozalija - Roza Gale je v Kočevju in v Ljubljani končala meščansko šolo ter se v posebnem tečaju usposobila za finančno poslovanje. Sprva je službovala na železniški postaji na Grosupljem kot vodja potniške blagajne, nato pa je delala na Direkciji državnih železnic v Ljubljani. - Josipina (Pepca) Gale je opravila gospodinjski tečaj ter se učila šivanja v družinski šivalnici, največ časa pa je pomagala materi v kuhinji. Gospodinjila je osamelemu očetu in še pozneje, ko je sama oskrbovala hišo in sprejemala obiske najbližjih - Minka Marija Gale (1905-1996) je končala učiteljišče v Ljubljani in vso delovno dobo poučevala kot učiteljica, mentorica in ravnateljica Osnovne šole Sevnica. Obenem je vodila in pripravljala nastope iz kulturno-prosvetnega programa. (Dol. list 25. 4. 96) Ana - Anica Gale (1910-1944) se je kot pesnica in prozaistka razvila v osebnost domačega kraja. Končala je učiteljišče v Ljubljani, poučevala pa na Grosupljem, v Št. Juriju, v Sevnici, med vojno pa jc delala kot tkalka v tovarni Motvoz in platno na Grosupljem. Režirala je več iger in dram, med njimi Desetega brata in Dva bregova. V prosvetnem društvu je učila balet in sodobne umetniške plese. Njena lirika obsega pristno domovinsko ljubezen, osebno bolečino in odpor proti tujcu. Prvi izbor njenih pesmi je v Zborniku občine Grosuplje objavil leta 1969 Milan Dolgan, Anino liriko in prozo, objavljeno v predvojnih revijah ali ohranjeno v zapuščini, pa je isti avtor izdal v knjigi Pesmi in povesti leta 1971. Jože Gale (1913) je končal učiteljišče v Ljubljani in diplomiral igro in režijo na konservatoriju v Pragi; pred vojno je bil angažiran v Drami, med vojno zaprt v celici za talce, leta 1943 je vstopil v NOV. V Cankarjevi brigadi je doživel bitko na Ilovi Gori ter se vključil v dramsko sekcijo. Udeležil se je zbora odposlancev NOV v Kočevju. Do konca vojne je odigral več likov v Cankarjevih dramah, po vojni pa seje vrnil v Dramo SNG v Ljubljani ter se leta 1947 izpopolnjeval v filmskih ateljejih v Barandovu na Češkem. Po vrnitvi je režiral pri Triglav filmu in Mestnem gledališču v Ljubljani. Izjemno znana je Galetova filmska trilogija o Kekcu pa filmi Pustota, Vrnil se bom, Družinski dnevnik ter TV nadaljevanka Ljubezen nam je vsem v pogubo. Objavil je tudi knjigo Igralci so prišli s spomini iz partizanskih let. Bil je med drugim direktor Mestnega gledališča, redni profesor na Akademiji za film in televizijo ter njen dekan. (ES, 3. knjiga 1989, 176 s sliko). - Za Galetove in širšo okolico ter slovensko kulturo je bila najtežja tragedija mučeniška smrt Ane Galetove. Domobranci so jo 8. januarja umorili v gozdu pri Škofljici. Jože Gale se je poročil s Cveto Brecclj. Imela sta sina Damjana, dipl. ing. arch., projektanta in umetniškega fotografa ter oblikovalca Plečnikovih razstav; hčerka Joža, dr, se. medicine, profesorica za fiziološko patologijo. Njihov daljni sorodnik naj bi bil tudi Peter Gale (Gail), doma z Gatine, glavni junak v povesti Vnuki Louisa Adamiča. (JARBASOVI V TLAKAH, NA BLATU IN GROSUPLJEM Garbasov prednik z imenom Gervais (izg. žerve) je baje pred nekaj stoletji kot mornar ali vojak prišel na Reko, kjer nekaj družin s tem prvotnim imenom živi še danes. Z Reke ali iz Trsta so (ier-vaisi prišli na Kranjsko, kjer so priimke preoblikovali v Gervajse, Garvajse in Garbasc. S temi imeni živijo v Ljubljani, na Notranjskem, na Dolenjskem in drugod. 1 lišna imena pri Garbasu v Tlakah in na Blatu še spominjajo na prve prišleke. Vas Tlake leži pod Svetokriškim klancem ob stari rimski cesti in pod Ridami ob Malem Vrhu pri Šmarju ob cesarski državni cesti, ki pelje iz Ljubljane proti Dolenjski in dalje proti balkanskim deželam. Tod so korakale rimske legije, srednjeveški križarji in osvajalci Levanta. V zadnjih sto- Icljih se jc močno razvila mednarodna trgovina. I/. Trsta so težko natovorjeni vozovi prevažali kolonialno blago in razno opremo na Vzhod. Za prevoz tovorov prek strmih klancev, kot je bil na primer Svelokriški klanec, so vozniki potrebovali pomoč, predvpfege ali "forajt". Tako so imeli Gar-basovi v Tlakah priložnost za postranski zaslužek. Zato so redili par konj in par volov za pred-vprege, v hiši pa so voznikom postregli z domačim kruhom, slanino in klobasami; točili so domače pijače; mleko, ječmenko, sadjevec, mošt in žganje. Ta dvojna dejavnost in dohodek iz nje je dvignila Garbasovo družino in omogočila višjo izobrazbo v prejšnjih dveh rodovih: iz prvega je bil Johan Garbajs, občinski pisar v Ljubljani, iz drugega rodu pa Franc (iarbas, carinski inšpektor v Trstu. I/. Tlak se je konec 18. stoletja priženil Janez (iarbas st. na Blato št. 6, kjer se je tudi ohranilo vulgo ime domačije Pri Garbasu. Stara cesta je peljala od Kovačeve, mimo Garbasove in Šlajpa-hove hiše in nato naprej po Kcbrci v Ogib in Stehan. Ugodni položaj Garbasove hiše je omogočil koristili "dobrote" razvijajočega cestnega prometa s predvpregami čez Stchanski klanec in s ponudbo okrepčil za voznike in konje z domačimi pridelki in jedili. Sredi preteklega stoletja so Garbaso-vi v "kašči" odprli prodajalno za preskrbo voznikov in kupcev iz sosednjih vasi Gatina in Spodnje Duplice, ker druge trgovine v tem delu občine ni bilo. V zadnjem rodu imena (iarbas sta se rodila dva fanta in z zamudo še hči. Starejši sin Anton je dobil prve nauke pri farnem vikarju v Žalni, nato so ga poslali v latinske šole v Ljubljano, da bi "pel novo mašo". Po šestem razredu liceja je izstopil in dobil službo pri Finančni prokurativi v Ljubljani. Ob nekem obisku na Blatu je v podslrcšnici zaspal s cigaro v ustih in zažgal hišo; pogorela so vsa gospodarska poslopja in hiša z opremo in pridelki. Drugi Garbasov fant Janez je služboval v kon-eesionirani davkariji Virant na Grosupljem (kasneje Budkovičeva hiša) kot dacar (davkar) in si postavil bajto na mestu kasnejše I llačmanovc gostilne in trgovine. Njegov sin Janez Garbas ml. je odprl gostilno in z igralnimi kartami v Ljubljani, v Trstu in na Reki prislužil premoženje in doti za svoji hčeri: starejša (iarbasova Ivana je dobila za dol o Virantovo hišo ter se poročila z orožniškim vodnikom Ivanom Budkovičcm. Druga Illačmanova hči Marija Garbas - Mirni je dobila za doto rojstno domačijo z gostilno, hlevček za eno govedo in furmansko Stalo z nadzidanimi sobami za prenočišča furmanov. Leta 1908 se je poročila s trgovcem Leopoldom Hudetom iz Mirne Peči. Hude je bil strokovno izobražen, prijazen in spreten poslovnež. Zato je Illačmanova gostilna in trgovina zaslovela in se hitro razvijala. V posebni sobi je bila igralna mizica - marjanca, kije pritegnila zlasti mlajše goste. Leopold je nekaj let poveljeval gasilski četi, podpiral je tudi CM družbo in Sokolsko društvo. V Hudetovi družini so se rodili štirje otroci: Izidor - Dore je končal gremialno šolo ter se izučil za trgovca v očetovi trgovini. Po Leopoldovi smrti je nekaj let vodil družinsko gospodarstvo. V času gospodarske krize je bil glavni del posesti razprodan, gostilno in trgovino je kupil trgovec Leopold Miiller iz Črnomlja, ki je razvil trgovino z mnogo širšo izbiro, obenem pa dokončal gradnjo sedanje stavbe, kjer je bila med drugo svetovno vojno tudi ena izmed občinskih pisarn. - Danica Hude - Illačmanova Dana (1912-1997) je končala peti in šesti razred osnovne šole v Šmarju, nato dvoletno trgovsko šolo v Ljubljani. Nazadnje je službovala v upravi tovarne Motvoz in platno. Poročila se je s šolskim upraviteljem Bindcrjcm. - Bogomil Hude - Mile (1915-1943) je končal nižjo gimnazijo in Vojno akademijo v Beogradu. Kot borec Cankarjeve brigade je padel pri Sv. Križu pri Litiji (Gabrovka). Štefka Hude (1914) je končala obrtni tečaj v Ljubljani. Službovala je v tovarni Motvoz in platno na Grosupljem ter se poročila z Alojzom Potokarjem (1914), Rožna dolina 15. Zadnja v Garbasovi družini na Blatu se je rodila Marija (1830-1914), ki je podedovala vso Garbasovo posest na Blatu in na Stclianu. Poročila se je z Janezom Adamičem (1832-1895) iz Brankovega pri Velikih Laščah. V zakonu so se rodili sinovi Janez. Anton, Jože, Miha in France, ki so skupno rodili 45 otrok. * Vir: Pripoved staršev in spomini avtorja. BUDKOVIČEV1 Z GROSUPLJEGA Pradcd Janez Budkovič (1815-1902) seje rodil v vasi Juršcc pri Knežaku na Notranjskem, v hiši Št. 1, vulgo Cunar, danes je v hiši Zužkova gostilna. Oženil seje s Heleno Ludvik (1832-1910), ki je rodila pet deklet in dva fanta, med temi je bil tudi oče družine Budkovič z Grosupljega: Ivan Budkovič (1868-1942), ki je konec 19. stoletja prišel na Grosuplje kol vodnik orožniške postaje in se oženil s Pepco Josipino roj. Garvas (1879-1955), Hlačmanovo z Grosupljega, ki je od očeta Janeza Garvasa dobila za doto Virantovo hišo z vrtom. Zakonca sta v lastni hiši odprla trgovino z mešanim blagom, ki je poslovala do druge svetovne vojne. V družini se je rodilo pet fantov. Ivan Budkovič (1900, umrl v Zagrebu) je končal nižjo srednjo šolo in kadetnico za oficirje; služboval je v mornarici v Splitu in Dubrovniku. Viktor - Vic Budkovič (1902-1979) je končal srednjo strojno šolo in fakulteto za strojništvo v Ljubljani. Služboval je v trgovski mornarici, nazadnje kot profesor na Srednji tehniški šoli v Ljubljani. Avgust Gustcl Budkovič (1905-1978) se je izučil za čevljarja in urarja ter se uveljavil kot mojster in občan v širšem okolju. Bil je humorist in modrce. Josip Jože Pcpe Budkovič (1910) je končal realno gimnazijo na Poljanah v Ljubljani in Višjo akademijo za intendantske oficirje v Beogradu. Med obema vojnama je služboval v jugoslovanski vojski; med okupacijo je bil pregnan od ustašev in je vojno preživel na Grosupljem. Po drugi vojni se je reaktiviral in se predčasno upokojil. Poročil se je s Pavlo Novak, Pekovo. Cvetko Budkovič (1920-2001) je končal učiteljišče in diplomiral na Glasbeni akademiji v Ljubljani. Med drugo vojno je bil v NOB kot borec Cankarjeve brigade, kulturnik in vodja Partizanskega invalidskega zbora. Po vojni je diplomiral, nato je bil 13 let profesor na Glasbeni šoli v Ljubljani-Ccntcr ter 17 let profesor in direktor Glasbene šole Ljubljana Vič. Od ustanovitve leta 1969 dalje je bil član uredniškega odbora in sodelavec Zbornika Občine Grosuplje. Leta 1970 je bil med ustanovitelji in organizatorji Glasbene šole Grosuplje. V zborniku je objavil nad 20 razprav in prispevkov o prosvetno-kultumem delovanju in o zgodovini šolstva v občini Grosuplje. Izdal je obsežno in pomembno delo Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem (I., 1992 in II., 1995). Cvetko Budkovič je iz širšega prosvetnega in kulturnega področja, posebej še o glasbeni vzgoji, objavil nad 300 člankov, razprav in recenzij. Dobil je več odličij, diplom, nagrad in priznanj. Leta 1998 je dobil slovensko državno nagrado za vzgojo in izobraževanje kot najvišje priznanje stroke in oblasti. Bil je častni član Zveze glasbene mladine Slovenije, nosilec medalje za hrabrost in zunanji sodelavec Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Z glasbo so se vedrih vsi Budkovičcvi fantje: Ivan je igral na kitaro, Gustcl je igral na harmoniko, Pepe je špilal na violino, Viktor je bil prijeten pevce. Cvetko pa poklicni glasbenik, violinist in profesor muzikologije. Od potomcev živi Viktorjev sin Urban in Cvetkova hči. Budkovičevo hišo je prodal najstarejši sin, dedič Ivan. V hiši je sedaj fotograf in frizer. * Viri: Izpisek iz Status animarum je poslal 2. K). 1990 matičar župnije Kncžak gospod Janez Držišnik. Družinske podatke o bratih je zapisal Cvetko Budkovič (1997), ki je iz rojstnih matičnih knjig župnij Polica, Šmarje in Žalna izpisal podatke o več kot sto ljudeh, rojenih v letih od 1680 do 1945. Glej ZOG XVI, 1990. 214. PAUČIĆEM NA (JATINI IN V NOVKM MESTU Paučičev rod ima korenine v Spodnjih Duplicah, kjer se je ohranila domačija Paučcc. Matevž Paučič (1804-1839) se je leta 1827 oženil z Gertrudo Gerbas (1813- 1859), Brlančkovo z Gatine. Njima se je rodil sin Anion Paučič (1830-1898). V zakonu z Gertrudo Štrus i/. Ponove vasi se je rodilo 12 olrok. Anion je bil podjeten; z nakupom zemljišč je širil svojo posest. Leta 1X63 je dokupil na Gatini (kasnejšo) Malieovo posestvo, leta 1883 pa še posestvo v Spodnji Dragi pri Višnji Ciori. Anton Paučič II (1852-1934) je bil rojen na Gatini. živel in delal pa je v Novem mestu; bil je trgovec in gostilničar z gostilno v Straži. Živel je v izvenzakonski zvezi z Marijo Koneilija (1871-1919). Imela sla sedem otrok, vsi sinovi so bili izučeni mesarji, liil je vseskozi zanimiva osebnost, samorastnik, ki se je brez šolske izobrazbe uveljavil kot trgovec Antonov vnuk Iranci Koneilija (1946), poročen z Marijo Kuhar, je bil predsednik Skupščine občine Novo mesto, leta 1995 že drugič izvoljen za novomeškega župana. Anton Paučič se je zasebno ukvarjal tudi z, izumiteljslvom; preskušal je razne vire pogonske energije (Jutro 1934). Jakob Paučič (1864-1935) je bil rojen pri Brlančku na Gatini. živel in delal pa je v Novem mestu. Poročil se je z Antonijo Finžgar (1873-1910) iz znanega gostišča na Brezjah na Gorenjskem. Imela sta sedem otrok. Jakob je bil pek in trgovec z deželnimi pridelki v Novem mestu. V lasti je imel hotel Paučič, poleg je zgradil in s hotelom povezal enonadstropno stavbo s šestimi sobami, v pritličju pa opremil moderno kavarno. Ib je sedaj motel Metropol. Po letu 1920 je zgradil prvo moderno pekarno na Dolenjskem. Bilje tudi aktivni član Kranjske kmetijske družbe v Ljubljani. Po smrti žene Antonije se je poročil s Frančiško Dular (1889-1989) iz Vavle vasi pri Straži. Izmed petih otrok je živa samo še fatmacevtka Vera (1920). poročena s profesorjem dr. Jožetom Riharjem. Njuni otroci so dipl. inž. strojništva Peter, dr. meti. Klemen in Breda, dipl. ekonomistka, por. Žle. Malija Paučič (1869-1930), rojen in umrl na Gatini. Podedoval je posestvo, ki mu ga je kupil oče Anton (L), sicer pa je že v mladosti trgoval s pridelki in gozdnimi sadeži. Kupoval in prodajal je smrekovo čreslo, jezice, gobe, krompir in drugo, nato je začel trgovati Z lesom in dosegal lepe izkupičke. Vse prihranke je nalagal v banke ter kupoval nepremičnine. Premoženje je zapustil bratu Irancu. Franc Paučič (1861-1937) je prevzel Brlančkovo domačijo: posestvo, staro žganjarijo razširil v gostilno z zalogo vina in piva. Gostom so občasno stregli z domačo hrano. Odkupoval in prodajal je kmetijske pridelke, z bratom Matijem pa je sodeloval v trgovini z lesom. Oženil se je leta ix1'1) / Jernejevo - Ano Žgajnar z Gatine, ki je rodila sedem otrok, med njimi so: Ana Paučič (1899- 1963); poročila se je z Janezom Jarmom, gostilničarjem v Šcnllovrcneu na Dolenjskem. Podedovala je po Očetovi smili posestvo v Spodnji Dragi pri Višnji Gori. - Marija Paučič (1901-1977) je podedovala Malieovo posestvo na Gatini. Primožila seje h Krašoveu - gostilničarju in mesarju Janezu Zaviršku (1894-1967) v Šmarju - Sapu. Imela sta dva otroka: Ivan (1939) je živilski tehnik in živi na domu; Maiica (1944) je gostinska delavka in živi na Škofljici. - Anton Paučič (1909-1975) je leta 1929 končal kmetijsko šolo na Grmu in po očetovi smrti prevzel posestvo; bil je uspešen in napreden posestnik, med vojno aktivist OF. leta 1949 je bil izvoljen za predsednika Kmetijske obdelovalne Zadruge Gatina, ki se je leta 1952 združila s KOZ Grosupljc-Galina. Po razpustitvi je bil podpredsednik Kmetijske zadruge Grosuplje in član občinske skupščine. Leta 1960 je oddal arondira-no zemljo v najem Kmetijskemu poseslvu Boštanj, kjer je bil zaposlen do upokojitve. Tone seje leta 1938 oženil s šiviljo Marijo Žitnik (1910-1963). ki mu je rodila dva otroka: Minka (1938) je končala srednjo kmetijsko šolo v Mariboru: od leta 1961 je bila zaposlena kot kmetijski referent na občini in nato pri Agrokomhinatu Grosuplje. Od leta 1967 do upokojitve leta 1993 je delala v zunanji trgovini - devizni oddelek podjetja Agrotehnika-Gruda v Ljubljani. Leta 1995 seje poročila z inž. geodezije Francem Hribarjem. - Anton Pavčič ml. (1942) je končal srednjo kmetijsko šolo v Mariboru in agronomijo v Ljubljani. Leta 1971 se je zaposlil pri Agrokombinatu Barje na Grosupljem, po združitvi Barja z Ljubljanskimi mlekarnami je bil upravnik Kmetijske zadruge Grosuplje, od leta 1983 do 1993 je delal pri Kmetijski zadrugi Ljubljana. Po dvoletnem čakanju je kot presežek delovne sile odšel na Zavod za zaposlovanje. Leta 1981 seje poročil z dipl. ing. agronomije Ano Dremelj (1956) iz Bičja pri Grosupljem, ki je kot strokovna svetovalka zaposlena na Kmetijskem zavodu Ljubljana. V zakonu imata dva otroka, Jasmino (1981) in Janeza (1983), ki je rodovni naslednik družine Paučič - Pavčič (od leta 1946 dalje). * Viri: Pregled petih rodov Paučič z natančnimi rojstnimi podatki je sestavila Minka Pavčič -Hribar, Gatina dne 10. 2. 1997. Tipkopis je deponiran v Zgodovinskem arhivu Ljubljana - Šmarje, fasc. Zog, Mala kronika občine Grosuplje. Podatke za Paučiče iz Novega mesta je posredovala hčerka Jakoba Pavčiča (1864-1935) in Frančiške Dular (1889-1989) gospa Vera Rihar (1920) s pismom z dne 7. 1. 1997. PEROVŠKOVI - KRŠTOEOVI IZ ŠMARJA Perovškov rod v Šmarju seje začel pred dobrimi sto leti, potem, ko seje konec osemdesetih let 19. stoletja h Krštofu iz. Paradišča priženil Jožef Perovšek (1853-1929), stari oče sedanje Perovškove družine štirih bratov in ene sestre. Jožef seje poročil z vdovo Marijo Zaviršek, rojeno Strgar s Sel pod Odami. V zakonu sta imela pet otrok, štiri sinove in eno hčer. Iz osnovne šole v Šmarju je odšel na klasično gimnazijo; pri učenju je bil uspešen, toda zaradi nesreč in smrti dveh bratov je moral v tretjem razredu šolanje prekiniti ter prevzeti močno obremenjeno posest. Ko sta njegova dva mlajša brata dorasla, je njima prepustil posestvi, eno v Paradišču in drugo na Sapu, sam pa je odšel v Šmarje. Starejši Jožefov sin Janez Perovšek je že pred prvo vojno odšel v Ameriko. Drugi Jožefov sin Vinko se je priženil v Bonačev mlin pod Malim Vrhom pri Šmarju. Tretji sin Martin Perovšek (1899-1987) je kot višji pravni svetnik dosegel sloves priznanega sodnika in oblikovalca zakonov. Med študijem prava je poučeval na ljudskih šolah v Šmarju, Rakitni in na Dobrovi, diplomiral je leta 1929. Služboval je na sodiščih v Užicah, Kostanjevici na Krki in Novem mestu. Po drugi vojni je bil eden izmed organizatorjev pravne in sodniške službe v Sloveniji; opravljal je številne naloge, med drugim je bil predavatelj na Višji upravni šoli v Ljubljani in član mnogih pravnih in upravnih komisij Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije. Oženil seje z Božo Jane, ki je rodila tri otroke: Darko je bil politični delavec in podpredsednik občine Ljubljana Vič ter nato direktor Ljubljanske banke, podružnice na Viču. Hčerka Martina, poročena Linke, je diplomirana pravnica in sodnica. - Martin Perovšek je bil od ustanovitve aktivni član, od leta 1968 pa predsednik in od 1979 častni predsednik Društva dolenjskih fantov in njih deklet (Delo, 9. II. 1979, 10 s sliko). Jaka Perovšek I. (1891-1939) je prevzel po Jožetovi smrti Krštofovo posest v Šmarju s hišo in gospodarskim dvoriščem na levi strani državne Dolenjske ceste. Zaradi omejenega dohodka iz lastne kmetije se je priložnostno udejstvoval pri šmarskih trgovcih, gostilničarjih in farovškem posestvu. Bil je spreten delavec vesele narave. Že mlad seje pridružil gasilskemu društvu v Šmarju, kjer je hitro napredoval do poveljnika in predsednika gasilske zveze. Njegovi nastopi so bili učinkoviti in cenjeni, zlasti ob javnih prireditvah. Občudovali smo ga, ko je vodil gasilske parade na sv. Florjana dan, ob procesijah in veselicah. S trombeto je prekašal vse hornisle, ki so se med prvo svetovno vojno oblikovali kot četni, bataljonski in polkovni trobentači. Jaka se je poročil s Frančiška Repar iz Lanišča, ki je rodila štiri sinove in eno hčer: Vinko - Cene je bil prvi predsednik okrajnega ljudskega odbora Grosuplje. Okraj je obsegal prva leta po vojni tudi sedanjo občino Velike Lašče. Pozneje je bil direktor poklicne čete gasilcev in odgovoren za hitro pomoč. - Jaka II. (1919-1995) je po očetovi smrti 1939 skupaj z materjo Irančiško gospodaril na Krštofovi kmetiji in skrbel za mlajša brata in sestro. Zato se je moral zaposliti kot delavec v tovarni Motvoz in platno na Grosupljem, kjer se je pridružil OF ter leta 1942 vstopil v NOV. Po vojni je ustanovil Kmetijsko zadrugo Šmarje, leta 1949 Kmetijsko delovno zadrugo Šmarje, nato je vodil združeno kmetijsko zadrugo Grosuplje ter leta 1961 oblikoval Kmetijski kombinat Grosuplje, ki je združeval vse zadruge in državna posestva na območju razširjene občine Grosuplje. Prizadeval si je za pitanje živine, za mlekarstvo in za izboljšanje zemljišč ter povečanje pridelkov. To delo je bilo težavno in družbeno odgovorno ter izpostavljeno javni kritiki (ZOG 11, 287-290). - Jaka seje poročil s Stanko Mehle iz Zagradca pod Koštanjem. Rodile so se jima hčere Milena in Stanka ter sin Jaka III. (1952), ki je končal študije strojništva in ustanovil obrtno uspešno delavnico v naselju Sap, obenem pa kmeluje na družinski kmetiji. Ima sina .lakata IV. 1992). Jane/ Perovšek - Pelko (1921-1993) je maturiral leta 1941, naslednje leto je vstopil v NOB: bil je politični komisar Levstikove brigade, vodja propagandnega oddelka v štabu 4. operativne cone. Leta 1950 je diplomiral na agronomski fakulteti v Zagrebu. Sprva je bil poverjenik za kmetijstvo pri OLO Kranj, načelnik okrajne svetovalne službe v Kranju, 1964 sekretar za kmetijstvo SR Slovenije. 1965-1976 glavni direktor Ljubljanskih mlekarn v Ljubljani. 1952-1953 je urejal revijo Naša vas, leta 1968 je preimenoval revijo Socialistično kmetijstvo v Sodobno kmetijstvo in jo urejal dve leti. Napisal je monografijo Naprej (Bgd. 1968) ter objavil več kot 20(1 političnih in gospodarskih prispevkov v Sodobnem kmetijstvu. Gospodarskem vestniku in Naših razgledih. V Zborniku občine Grosuplje je objavil 17 poročil, zgodb in novel. I eta 1977 je dobil Kraigherjevo nagrado (ZOG 17, 189-190 s sliko; HS 8, 306). Janezova hči Zarja je avlorizirana prevajalka iz angleščine. France Perovšek (1922), pravnik in politični delavec, je sodeloval od leta 1941 v NOV; bil je politični komisar v več enotah, od jeseni 1943 je bil v političnem vodstvu OF in KPS za Gorenjsko, od začetka 1945 sekretar OK KPS za južno Primorsko. Po letu 1945 je bil predsednik Poverjen iš-tva PNOO za cono B Julijske krajine, 1947 sekretar KP SKO.I za Slovenijo. 1948-1950 predsednik CK LMS, nato poverjenik KP za cono B STO, od 1954 je delal v vodstvih SZDL Slovenije in ZKS. 1956- 1959 je bil direktor RTV Ljubljana. 1960-1964 glavni tajnik Univerze v Ljubljani. Nosilec spomenice 1941. V Zborniku občine Grosuplje je objavil 7 uvodnih poročil o NOV. (ES 8, 306). Francetov sin Jure Perovšek (1954) je leta 1978 diplomiral, 1993 promoviral s temo Slovenski liberalni tabor in nacionalno vprašanje v času Kraljevine SHS. Od 1978 je zaposlen na Inštitutu za novejšo zgodovino, od 1994 kot znanstveni delavce. V letih 1988-1989 se je izpopolnjeval na Inštitutu za evropsko zgodovino v Mainzu; opravil je primerjalno raziskavo slovenskih in nemških oblik liberalizma. Uredil je knjigo Pričevanja in spomini J. Rusa (1989) in zbornik dokumentov Razprt-va o nacionalnem vprašanju v KP.I po letu 1923 (1990). Raziskuje jugoslovanski unitarizem v slovenski politiki 1918-1941 ter slovenski liberalizem od konca 19. stoletja do druge svetovne vojne (ES 8. 306). Pepca Perovšek (1924) je po drugi vojni študirala agronomijo v Sovjetski zvezi, po kominfor-mu pa v Zagrebu. Službovala je pri OLO in OZZ Ljubljana, uspešno več let vodila Kmetijski zavod Ljubljana, nato pa do upokojitve svetovalno službo pri Združenju kmetijskih gospodarstev Gospo darske zbornice Slovenije. Poročila se je z univ. profesorjem Francem Bitencem (1926-1977). I Ičerka Brina je diplomirala na agronomskem oddelku in od 1983 dalje delala kot asistentka za poljedelstvo Kmetijskega inštituta Slovenije. (Podatke o starejšem rodu in nekaj letnic je posredovala Pcpca Perovšek - Bilenc I. 10. 1995). ŽITNIKOVI - KAJ/NI Z GATINE Praded Martin Žilnik (1828— 1878) je bil rojen na Selili pri Šmarju. Kot kovač je služboval na graščinah v Prapročah in Bosta nju. Oženil se je z Marijo Garbas - Krenčanovo z Gatine, kjer sta si postavila kajžo. V zakonu se je rodilo pet otrok: hčere Neža, l.iza, Meta in Mieka, sin Martin pa se je rodil po očetovi smrti. Doraščajoči otroci so hodili na delo na posestva 'Išchinkel, kjer so pridelovali cikorijo in sladkorno peso. Neža Žitnik (1864-1941) se je leta 1896 poročila z Mihaelom Adamičem, posestnikom in trgovcem iz 1'raproč. Imela sta tri sinove: Toneta, Jožeta in Janeza, ter tri hčere: Micko - Marijo, ki se je poročila s Francem Aljančičem v Podbrezje, I leleno, poročeno Molinaro v Škofji Loki, in Julijo, poročeno Smole v Šmarju. Meta Žitnik (+ 1940) je po opravljeni farni šoli v Žalni odšla v Trst, kjer je delala več kot 40 let v Zavodu sv. Nikolaja. Po upokojitvi je nekaj časa živela pri sestri Micki v Žalni, nato pa v Domu za starostnike v Celju. Micka Žitnik (1875) se je na Škofljici izučila za šiviljo, v zasebni praksi pa šc za kuharico. Pripravljala jc veselice in razne slovesnosti. Z izvenzakonskim partnerjem Janezom Brkinom -Pahletom je imela dva sinova: Janeza in Jakoba. - Janez .lanček Žitnik (1902-1943) se je pri Kurniku na Grosupljem izučil za mizarja in tesača, služboval je tudi kot prevzemalec lesa pri bratrancu Tonetu Adamiču iz Praproč. Poročil sc je s Trančiško Zaje - Podržajevo iz. Žalne, ki mu je rodila tri otroke: sina Ivana in hčerki Niko in Marijo. Zaradi dejavnosti v OF so ga Italijani odpel jali na Rab, povrnitvi pa domači pripadniki MVAC v nemški zapor v Ljubljano. Pred transportom v internacijo so ga pripadniki MVAC iz Zagradca in Mlačevcga vzeli iz zapora in ga v noči 19. novembra 1943 neznano kje ustrelili. - Jakob Žitnik (roj. 1905) seje izučil za kovača in imel kovačijo v Stični. V zakonu z Alojzijo Lamprel sta se mu rodili dve hčerki: Lojzka in Milena. Milena sc jc poročila z zidarjem Ivanom Genorijem. Rodilo se jima je šest otrok, med njimi sin Rado, doktor in univerzitetni profesor, direktor Geografskega inštituta v Ljubljani, podpredsednik Slovenske izseljenske matice ter državni sekretar v Ministrstvu za znanost in tehnologijo. Zdaj deluje v misiji pri Evropski uniji. - Sin Miloš je zdravstveni inšpektor pri izpostavi na Grosupljem. Vzporedno je študiral solo petje; kot tenorist sodeluje v moškem pevskem zboru na Grosupljem, že več let pa je član Ribniškega okteta. Martin Žitnik (1878-1961) je ostal na domačiji ter sc preživljal s tesašlvom. Pred prvo vojno je bil prevzemalec lesa pri Antonu Adamiču v Prapročah. Oženil seje z. Rezo Bošljančič - Ančniko-vo z Gatine, ki mu je rodila sedem otrok, dve hčeri: Micko in Rezo, ter pet sinov: Martina, Janeza, Lojzeta in Vinkota. Oče Martin je bil odposlanec slovenskega naroda na Kočevskem zboru. Martinovi otroci: Mieka (1910-1963) se je pri teti Micki naučila šivanja, nato je opravila tečaj za krojenje in tečaj za vezenje. Poročila se je s posestnikom Antonom Pavčičem z Gatine. Imela je dva otroka: Tone jc inženir agronomije, hčerka Minka, poročena Hribar, pa je bila zaposlena pri Agrotehniki. - Reza (1912) se je poročila z .ložetom Trontljem-Koščakovim. Oba sta občasno delala v tovarni Motvoz in platno, njun sin Jože gospodari na Koščakovi domačiji na Gatini. - Martin Žitnik ml. (1914) je bil partizan, po vojni je sodeloval pri agrarni reformi; nato je bil lovski čuvaj lovišča Grosuplje. Poročil se je z. Marijo Hočevar, ki je rodila sina Martina in hčerko Marinko. • Janez Žilnik (1917) se jc izučil za električarja in bil več let obratni električar v tovarni Motvoz in platno. Oženil se je z Marijo Cernič s Sel pri Šmarju, ki je rodila dvojčka Janeza in Mirana. - Alojz Žitnik - Loj/, je bil zaposlen v tovarni Molvoz in platno. Med drugo vojno je bil borec v ('ankarjevi brigadi. V Mohorjevi hiši na Plešivici so ga zajeli domači domobranci in ga v Kolih pod Plcšivico I. marca 1945 zverinsko ubili. - Jože Žitnik (1922-1945) je umrl zaradi krvave griže. - Vinko Žilnik (1923-1996) je bil traktorist na državnem posestvu Boštanj. Poročil se je z Albino Kuhelj, njun sin Vinko je končal srednjo šolo za tehnike lesarstva. * Vir.: Zapis Marije Žitnik - Koščak 26. 4. 1996. Avtorjevo poznavanje Kajžne družine. 24. novembra 1998 POTOKARJEVI S CIKAVE Stari oče Peter Potokar se je rodil leta 1841 v Lučah, župnija Žalna in se leta 1867 priženil v Malo Račno na domačijo pri Lovretu. Njegova žena Marija, roj. Strah, je bila hči polzemljaka Peter Potokar je kot dober gospodar odplačal dolgove in kmalu dokupil več njiv in travnikov. V zakonu se je rodilo več otrok, med njimi Anton Potokar, rojen leta 1875, oče znane in znamenite družine, ki je dala v treh rodovih več izobraženih, javnih in kulturnih delavcev, celo vrsto časnikarjev, pisateljev, prevajalcev, pesnikov in drugih intelektualcev. Oče Anton je bil z bratoma Francetom in Jožetom nekaj let v Ameriki. Po vrnitvi se jc zaposlil kol železniški delavce na progi Cirosuplje-Kočevje in si z ameriškim denarjem kupil hišo in nekaj zemlje. Leta 1907 se je oženil z Marijo Godec iz Velike Račne, leta 1909 je bil imenovan za kret-(ličarja na postaji Šmarje - Sap, leta 1915 pa je dobil mesto čuvaja na križišču s cestno zapornico na Cikavi. V letih 1935-1936 je po načrtih hčerke Minke zgradil družinsko hišo na Cikavi, kjer je leta 1955 umrl. V zakonu Aniona in Marije Potokar se je rodilo devet otrok, ki so doraščali na Cikavi, med njimi: Tone Potokar (1908-1985) je na Škofijski gimnaziji v Šentvidu dokončal 6 gimnazijskih razredov, na Državni ž.elczničarsko-prometni šoli v Beogradu leta 1928 pa uradniško smer. Služboval jena postajah v Beogradu, drugod v Srbiji, Makedoniji in v Zagrebu. V slovenske časopise je začel pošiljati kratka poročila o družbenem in kulturnem življenju ter tako razvijal zveze med kulturami jugoslovanskih narodov. Objavil jc nekaj sto poročil, kritik, esejev v revijah, po letu 1945 pa jc v glavnem prevajal iz, slovenščine v srbohrvaščino in iz. drugih jezikov v slovenščino. Izšlo je več kot 200 prevodov in ponatisov. Društvo knjižnih prevajalcev Slovenije podeljuje Polokarjcvc nagrade. Njegova literarna zapuščina je deponirana v knjižnici Galerije Božidarja .lakca v Kostanjevici na Krki. Minka Potokar (1909-1990) je končala gradbeni oddelek srednje tehniške šole v Ljubljani. Službovala je na banski upravi v Ljubljani, po letu 1945 v Črni gori ter Bosni in Hercegovini. Tam S« je poročila s slovenskim arhitektom Francetom Plevnikom. Po vrnitvi je delala na Projektivnem biroju v Ljubljani in na občini Ljubljana Bežigrad. Več kot 25 let je delovala v Zvezi hortikulturnih organizacij Slovenije in obenem reševala urejanja okolja za Bežigradom. Lojze Potokar (1912-1971) se je izučil za ključavničarja in sc zaposlil v tovarni Motvoz in platno - nato je končal še policijsko šolo v Zemunu. Med vojno jc delal v policijski delavnici in skrbel za vzdrževanje policijskih vozil. Po letu 1945 je odšel v emigracijo v Kanado, kjer je kot clek-tromehanik delal v raznih podjetjih. Stane Potokar (1915) živi v Ljubljani. Izučil se je za mizarja v Šentvidu nad Ljubljano. Med službovanjem je v nesreči izgubil nogo. Po opravljenem izpitu iz komerciale jc delal v kontroli dohodkov pri državnih železnicah. V zakonu s Francko Drglin ima dve hčeri: vzgojiteljico Branko ler uslužbenko Bredo. Anica Potokar (1916) živi v Ljubljani. Po meščanski šoli je nekaj časa službovala v Knjižnem zavodu, medlem je končala gimnazijo, delala v Avtorski agenciji Slovenije in petnajst let na Kmetijskem inštitutu Slovenije. .lože Potokar (1921) je končal pet razredov gimnazije in pet let učiteljišča. Med okupacijo je bil osem mesecev v italijanskih zaporih. Po vojni je od 1947 do 1949 delal v Glavni direkciji državnih posestev v Ljubljani, nato je bil prestavljen na Polšnik pri Litiji, kjer sta z ženo Zvonko dvajset let učiteljevala, Jože tudi kot ravnatelj. Organiziral in vodilje gradnjo šole, obenem je deloval v Kmetijski zadrugi in Prosvetnem društvu, prirejal predavanja, tečaje in srečanja s kmečko mladino, tečaje prve pomoči v okviru Rdečega križa, tudi krvodajalske akcije, ki so bile po udeležbi med najboljšimi v Sloveniji, zato je bil tudi 12 let član glavnega odbora RK Slovenije. Naslednjih 20 let je delal pri založbi Mladinska knjiga. Zena Zvonka je poučevala na osnovnih šolah Jože Moškrič in Branko Ziherl v Ljubljani. V njunem zakonu sta se rodila dva sinova: Jure in Branko. Jure Potokar (1956), pesnik, publicist in prevajalec, je študiral ekonomijo in slavistiko s književnostjo. Ze med študijem je vodil literarno sekcijo, sodeloval na Radio študent; pripravljal je glasbene oddaje na Radio Glas Ljubljane, nato se je uveljavil kot svobodni pisatelj in prevajalec. Od leta 1988 do 1991 je vodil Center interesnih dejavnosti mladih in v tem okviru organiziral med narodno glasbeno prireditev Druga godba. Je avtor pesniških zbirk Aiton (1980), Ambient zvočnih pokrajin (1986) in Stvari v praznini (1990). Druge pesmi so izšle v raznih antologijah, tudi v angleščini. Kot prevajalec je prevedel tri pesniške zbirke Josipa Ostija ter številne pesmi sodobnih evropskih pesnikov in pisateljev. Samostojno je objavil več kot slo kritik in recenzij o popularni glasbi ter okoli deset esejev o njenem mestu in vlogi v sodobni kulturi. Matjaž Potokar (1959) je po maturi študiral filozofijo in primerjalno književnost v Ljubljani. Med študijem je pisal literarne in gledališke krilike za Radio Slovenija, Tribuno in Dnevnik. Zaposlen jc bil pri Radio Študent in Radio Cilas Ljubljane. Bilje tudi član prvega uredniškega odbora Nove revije. Janez Potokar (1922-1944) je leta 1941 obiskoval trgovsko šolo v Ljubljani in bil med prvimi aretiran ter poslan v razna italijanska taborišča. Leta 1943 so ga Nemci poslali v taborišče Buchen-wald, kjer je 1944 umrl. Bil je nadarjen risar karikaturist. Ludvik (Ludve) Potokar (1923-1965) je bil kot dijak bežigrajske gimnazije prvič aretiran v novembru 1941, drugič pa februarja 1942 skupaj s sestro Anico in bratom Jožetom. Na procesu je bil obsojen na enoletno konfinacijo, ki jo je prebil v taborišču Monigo in Chicssanuova. Po vrnitvi se jc pridružil vaškim stražam, ki so pri Pijavi Gorici padli v partizansko zasedo. Ludve je bil ranjen v nogo. Med zdravljenjem v ljubljanski bolnišnici se je pripravljal za vojnega poročevalca; od jeseni 1944 je deloval kol domobranski vojni dopisnik na Dolenjskem. Dne 9. maja 1945 sc je Ludve umaknil na Koroško, v Vetrinj, od koder je bil vrnjen v Slovenijo, vendar je iz Slovenj Gradca ušel. Nato je bil dodeljen v taborišče Pcggetz pri Lienzu ter tu opravil vojno maturo, jeseni 1946 pa se je vpisal na študij biologije v Gradcu. Študij iz ameriške kulture je nadaljeval v Clcvelandu (1950-1952), kjer je bil promoviran za magistra (1955). Nato seje preselil v Kanado in bil kot uradnik zaposlen v železniškem prometu. Novele in črtice je objavljal v tržaški reviji Mlada setev, nato v časopisih Glas/Voice, Svobodna beseda (Cleveland) in Ameriška domovina. Njegovo osrednje delo je roman Krivi vir, objavljen v izbranem delu z naslovom Onstran samote. Knjiga je izšla 30 let po Ludvikovi smrti pri Mohorjevi družbi v Celovcu (1995, 572 strani). Viri: ES, 9. knjiga. - Poročilo Jožeta Potokarja: Potokai jev rod s Cikave, tipkopis, 7 strani ■ Književni listi, Ljubljana, 16. 12. 1993, str. 12-15. - Avtorjevi spomini. Zbornik občin Grosuplje, Ivanina Oorica, Dobrepolje XXII. 2IKI2 17 IZ DEDOVIH PREDALOV Mihaelu Jare Zaje* SREBRNA POROKA JANKA SKERBINCA OKROG LETA 1900 1. vrsta: Zupan Anton Perico, Konrad levici; Viktor Parma, Janko Skerhinc, Marija Skerhinc, Mihael Omahcn, neznani. 2. vrsta: Jože Škujca (1'olžck) in vrsta višenjskih učiteljic 3. vrstu: Prane Kovač, učitelj: Peter (iillv, poštar: neznani, 2 sodnika in notar l'leiweiss. 4. vrsta: učitelj Mirko Dermelj, neznani učile/j, Anton Jaklič, neznani, Valentin Tome, Prane Zaviršek, neznani. Dandanes je zelo zanimivo raziskovali, kaj so radi brali naši preprosti dolenjski predniki, ki so živeli v dokaj drugačnem času od našega. Moj ded Mihael Omahcn (rojen leta 1855 v Malem Gabru, umrl leta 1942 v Višnji Gori) je bil velik ljubitelj branja in knjig. Njegovi vnuki smo se vedno čudili, kaj vse smo v tem oziru našli pri njem. Nikdar si ni omislil kakšne velike knjižne omare, toda knjige so bile povsod, bodisi v Starinskem bidermajer pisalniku z. globokima predaloma, v visoki češnjevi omarici z dvižnim pultom in mnogimi predali, v "štelažah" in "šublatih" in na policah. Pa tudi na podstrešju. Na najlepšem in najbolj častnem mestu smo vedno našli v češnjevi omarici Valvazorjevo Slavo vojvodine Kranjske, Jurčičeve zbrane spise (urednik Fran Leveč 1882-1886) in Gruden-Malovo Zgodovino slovenskega naroda, V pisalniku pa je imel spravljeno knjigo svojih spominov in svoj gospodarski dnevnik, ki ga je pisal še dva meseca pred smrtjo v svojem oseminosemdeselem letu. Tudi VVblfov Slovarje bil vedno na častnem prostoru v omarici in pa več letnikov Ilustriranega Slovenca. Spodaj smo našli slikovito debelo knjigo, nemško: Gartcnlaubc, Leipzig 1875, Ilustrirtc Familienblatl in * Višnja Gora, Ciglerjeva IS. 18 Mihaela Jart Zaje MESTNO POGLAVARSTVO ?fjm\ TPAACKO nOrJIABAPCTBO LJUBLJANA V9R/ JbYBJbAHA 337/3 7 j/. 011.1/5 Ka**** dne lil Ui .............................. Predmet: Zahvala aa poalano darilo. Ooapod Ulhaal 0 H A H I H atar. VIŠNJA 001 A. Valaapoltovani goapod t mm Dovoljeno al Van naznaniti, da ja Vaia hcarka, goapa prof. JARČZVA, izročila v Vtaam inanu kot darilo meatnamu kultur-namu oddalku tala pradmata : a ) 3 arabrnlka / an banačanaki, an avatrijakl, an aakaonaki / { b ) 22 atarih Pratlk, pod raanlnl naalovi in pri raznih tlakarjlh tiakaiia. ( Latnlkl ao s 1798, 1799, 1801, 1»03, 1804, 1808, 1814, 1815, 1816, 1817, 1818, 1819, 1820, 1821, 1822, 1823, 1824, 1825, 1826, 1827, 1829, 1830.) o ) Japlar ( ln drugih ) pravad it, plana la lat 1796 do 1804 - aadaa knjlj. " ataraga " ln ano knjigo novaga taatamanta. Za plaaanito darilo, kataro bono pridružili llaatnanu nuzaju in knjlznioi, aa Van v inanu Kulturnaga oddalka naatnaga pog--lararatva najvljudnaja zahvalJujano. velikansko knjigo Uber Land und Mecr, Sluttgart 1866, 1867, 1868. Ta nam je otrokom burkala domišljijo čez vse meje. Stari oče je bil naročen na dnevnik Slovenec s tedensko prilogo Ilustrirani Slovenec. 19. januarja leta 1930 so v Slovencu na strani 15 objavili fotografijo Mihaela Omahna, takrat petinsedemdeselletnika. Takole so zapisali: Danes praznuje petinscdemdesetlctnico g. Mihael Omahcn iz Višnje Gore, ki je naročen na Slovenca, odkar izhaja, to je 58. leto.- Bil je naročen tudi na Domoljuba, ta mu je pa bil všeč zato, ker je objavljal lepe povesti: n.pr. Lorenski učitelj (1930), Nodlag, povest iz irske zgodovine (1925, 1926) itd. Med prvo svetovno vojno je bil naročen na Ilustrirani Glasnik, velikega formata, z vsemi tekočimi vojnimi fotografijami. Med vojno je bil naročen tudi na Slovenskega sadjarja. Seveda je bil v dedovi omarici tudi izvod Scbastiana Kncippa: So soolt ihr leben! (1891) in Živinozdravništvo dr. Simona Strupija (1885). Pa še Valentina Vodnika Izbrani spisi (1890, založila Matica Slovenska) in od iste založbe Trubarjev zbornik (1908). V prav posebnem predalu so bile spravljene Gregorčičeve Poezije (Anton Medved 1908, Družba sv. Mohorja v Celovcu). Stari oče je bil poseben častilec pesnika Simona Gregorčiča. Tudi Stritarjev Zvon (1877, ■.>■ • ■ m i Založba knjigarne L. Schwentner v Ljubljani« Muzikalije za klavir. Horfmeister, K.: Podoknica iz Teharskih plemičev transkripcija za 'klavir.....',..........Gld — SO kr. Hnffmeister, K., Op. 5. Pesmi za visoki glas s* spremljevanjem klavirja......................... . _» .' VolariJ:, H., Op. 9. Zvezdica, Polka maiarka ta klavir................. _. as . Hoffmeiatcr, K.. Trije jahaći, melodram u klavir.................. . _. tO . yParma, V. Pozdrav Gorenjskej. v«]e<* u klavir........... . l. _ . Hoffmoisler. K.. „0 mraku!' peaml za «ri>dnjl glaa »e ^remljavanjara klavirja. . 1— , Korun, Fran, Skladbe 1................................... t _ . X Parma, V. Bela Ljubljana, »ataai «■ klavir................ . i. »o . Pirnat, Stanko, Slovenske narodne pesmi, ia mcian zkor, partitura . i. 20. posamezni pasovi po „ —20 _ % Muzikalije za citre: i MttlM Joa, yenec slovenskih pesnij za ritr* II.„.»«.........cid._. 70kr. Narodna koračnica.(stov»n«ki dirar *t i)......... . _.40. Kozel,j»ki Pr. 8-, Na vasi, r»nta«Ua. ( . . .45......... . _. 45. . , Roduk v igranju na citrah i zv«z«k.......... . L Mu . - . .«'< ,. . . „ a.............1.»,. . , . . . . . . m............. . no, 20 Mihaela Jare Zaje mm ;J£nerese Ivam gftt im '$Bulwwa, gibon jijpsncii iind im Namen ilirrr Kiinlors Ottilic Oriifin Laianzky Ficiin v on Ivani, Olga mul Th«r«» Ivam, der Kukci Paul umi Mai Hraf Ln*anzky Kiutlierni vrni Bukowa iind lim fcllWlajpmefcMI Adalbert I i rti L»*«naky Fmliinii im Bukowa, It. k. Kitlmciatur in der nu-lit artiv.ti. I j*iidwilii • ('uvallcrir, dic Iiiu l:.-.(iiiciii wird m.i 14. 8lilini. O riimlul Imf, tm It, tH^ttkm IMS. 1878, Dunaj) smo našli blizu in Kržičev Vrtec (1897, Ljubljana), Dom in svet (letnik 1892, urednik dr. Franc Lampe), Slovensko družino (1918) pa tudi Martina llumka: Sadje v gospodinjstvu iz leta 1912 je bilo vedno pri roki s tistimi lepimi sadnimi slikami v barvah. V "šublatih" je bilo nebroj molitvenikov, tudi zelo starih, enako pratik. Zelo rad je ded prebiral Mohorjeve koledarje - prav vse, od začetka jih je imel - in pa večerniške povesti, tem je večkrat na prvo stran platnice napisal kakšno svojo opombo: lepa povest, izmišljeno, mučno branje, zgodovinsko itd. Kojih je prebral, jc mohorjevke spravljal na podstrešje, nikdar pa ni imel gori Erjavčevih Domačih in tujih živali, te je vedno prebiral, posebno tisti zvezek o ptičih, ki jih je vse življenje rad imel. V svoji sobi si je oskrbel kanarčka. Tudi praktične mohorjeve knjige je cenil, saj so mu dajale nič koliko nasvetov: kletarstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo, travništvo, živinoreja, gospodarstvo, Irgovstvo, uradovanje itd. Mihael Omahcn jc 18. 2. 1937 Mestnemu poglavarstvu Ljubljana podaril za Mestni muzej 22 starih pratik in Japljev prevod Sv. pisma1. Mnogo knjig je pred koncem svojega življenja podaril 'To je Mihael Omahcn daroval v spomin na svojega zeta, mojega očeta, prof. Evgena Jurca, ki je bil tik pred svojo nenadno smrtjo I. 1936 glavni pobudnik za ustanovitev Mestnega muzeja v Ljubljani. (Hej Kronika slovenskih mest, november 1935, št. 3, in Kronika slovenskih mest 1936, št. 3, nekrolog France Slele: Prof. Evgen Jure. Zhomik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobre polje XXII, 2(X)2 21 tudi farni knjižnici v Višnji Gori. ki jc bila v kaplaniji. Poslopje kaplanije jc bilo po drugi svetovni vojni cerkvi vzeto, kam je prešla bogata farna knjižnica, mi ni zn'ano.2 Ded Mihael je imel v Višnji Gori - tedaj Stari trg 13- gostilno in trgovino "na Fabrki" od leta 1882 do leta I9133, tam tudi glavno zalogo tobaka. 35 let je bil župan nekdanje občine Dedni Dol, od 1894 do 1928 je bil predsednik kr. šolskega sveta v Višnji Gori. Kot javna oseba je imel mnogo znancev in obiskovalcev, najbolj pa se je vselej razveselil, kadar ga je obiskal skladatelj Viktor Parma. Seznanila sta se zato, ker jc bil Parma nekaj časa okrajni glavar v Litiji in jc tako prihajal tudi v Višnjo Goro. Še sedaj imam spravljeni skodelici, iz katerih sta pila čaj, in zelo me zanima, če sta se pogovarjala tudi o glasbi. Saj Viktor Parma je vendar uglasbil prve slovenske opere: Urh, grof Celjski, opero Ksenija in opero Stara pesem. Vidimo ga tudi na fotografiji, ko sta višenjski nadučitelj, organist in skladatelj Janko Skerbinc in njegova žena, odlična pevka, praznovala svojo srebrno poroko.4 Mihaelu Omahnu so kot javni osebi pošiljali mnogo važnih listin, tudi osmrtnice, kar je danes zanimiva zgodovina. Vzemimo za primer pa rte nekdanjega lastnika Grundelhofa (Grunlofa) iz leta 1883, torej pred slikarjem Veselom. Ded se je sredi življenja, leta 1906, zelo ponesrečil in je potem le s težavo hodil in prestajal hude bolečine. Gotovo se jc tudi zato rad tolažil z branjem. 2Moj pokojni mož Jože Zaje, ki je bil zvest obiskovalec farne knjižnice v Višnji (lori, je pripovedoval kako so šle te knjige iz rok v roke, komaj sijih dobil, toliko je bilo navdušenih bralcev. Med najbolj privlačnimi naslovi knjig so bili: Z ognjem in mečem, Quo vadiš?. Beti Hur. Vojna in mir. Knez Serchrjum, Skozi pustinje in puščave, Carski sel, Otok zakladov, Urad Uuhertus, Raza Jelodvorska, Cvetina Borograjsku (predelana iz Roze Jclodvorske za Višnjo Goni!), Strah na Sokolskcm gradu. Beračeve skrivnosti, Grofica beračita, Grofica Mclanija uli živa pokopana. Pa tudi igre so radi brali, zlasti tiste, kalerc so domači igralci igrali v Prosvetnem domu (sedaj poslovni prostor) nasproti nekdanje kaplanije: Junaške Blejke, Divji lovec, Mlinarjeva hči. Dekle z biseri. Župnik iz cvetočega vinogradu itd. ' Glej ZOG 1976, Mihaela Jarc: Iz dedove knjige, sir. 249. 4 Glej ZOG 1975, Cvetko Budkovič: Janez Skerbinc, str. 209 UDJE DRUŽBE SV. MOHORJA V DEKANIJI ŠMARJE - SAP V LETIH 1861-1918 ' Andrej Vovko* Ljudska knjižna založba Družba sv. Mohorja je nastala v Celoveu na pobudo Antona Martina Slomška z namenom pospeševati versko življenje, narodno prebujanje, izobraževanje in kulturni napredek med Slovenci na podlagi krščanskih načel. Svoje prve knjige je izdala leta 1852 kot Društvo sv. Mohorja, njen pravi vzpon pa seje začel šele potem, ko se je leta 1860 preoblikovala v cerkveno bratovščino Družbo sv. Mohorja. Do I. svetovne vojne je doživljala silovit razcvet, po njenem koncu pa seje morala umakniti v tedanjo Kraljevino Srbov. Hrvatov in Slovencev, najprej na Prevalje in nato v Celje. Ker so fašistične oblasti preprečevale prihajanje mohorskih knjig čez mejo, je goriški nadškof Frančišek B. Sedcj leta 1924 ustanovil Goriško Mohorjevo družbo. Po koncu II. svetovne vojne je Družba sv. Mohorja spet začela delovati in izdajati knjige kot posebna, "tretja sestra" tudi v Celovcu, razen koroških Slovencev pa je povezala tudi povojne politične begunce po vsem svetu. V Sloveniji so Družbo sv. Mohorja leta 1955 v duhu takratne vladajoče totalitarne ideologije preimenovali v Mohorjevo družbo, ki ni bila več bratovščina, ampak "skupina državljanov". V novejšem času, posebno po osamosvojitvi Slovenije, se stiki in sodelovanje med tremi Družbami sv. Mohorja postopno krepijo. Družba sv. Mohorja je, enotna ali v troje, v več kot 140 letih svojega delovanja opravljala in še opravlja svoje dragoceno versko-vzgojno, narodno, kulturno in izobraževalno poslanstvo tako v slovenski matični domovini kot tudi med Slovenci v zamejstvu in izseljenstvu.1 Pravila so določala, da je namen Družbe sv. Mohorja podpirati "pobožno, lepo obnašanje in ohranjevali katoliško vero med slovenskim ljudstvom, v ta namen se bodo na svetlo dajale in razširjale med Slovenci dobre katoliške bukve". V Družbo lahko vstopi "vsak katoliški krislijan obojega spola, vsakega stanu in vsake starosti". Dolžnosti članov so, da molijo, da bi se ohranjala in razširjala katoliška vera nasploh in še posebej med slovenskim narodom, in da plača predpisano članarino, "dobički drtižbenikov" pa so poleg prejema popolnih in delnih odpustkov tudi pravica, da dobijo "od vsakih knjig, ki jih izda družba... po jedcu iztis za svoje plačilo", in to "take spise, ki se mu za slovensko ljudstvo potrebni ali koristni dozdevajo, družbenim odbornikom pnporočc\ ali, naj se na svetlo spravijo".2 Koledarji Družbe sv. Mohorja so v preučevanem obdobju vsako leto prinašali poimenski seznam članov, ki so se imenovali "družbeniki" ali "udje". Pravila so poznala dve vrsti članov - dosmrtne in letne. V želji, da bi bile knjige dostopne tudi najširšemu krogu bralcev, je bila udnina postavljena zavestno kar najnižje. Skozi avstro-ogrsko obdobje do začetka I. svetovne vojne, ko država skoraj ni poznala inflacije, so dosmrtni člani , ki so se hoteli "za vse žive dni izncbiti letnega plačilu ", plačali enkrat za vselej 15 goldinarjev dosmrtnine ali dvakrat po 8 goldinarjev v enem letu, letni člani pa po I goldinar letnine. Po denarni reformi ob prelomu stoletja je goldinar zamenjala krona v razmerju I goldinar = 2 kroni. Družba sv. Mohorja je delovala tudi zunaj slovenskega matičnega ozemlja. Do konca habs- * Ljubljana, ZRC SAZU, Biografski inštitut, dr. se. 1 Več o Družbi sv. Mohorja v: Andrej Vovko, Marijan Smolik. Branko Murušič. Mohorjeva družba,- Enciklopediju Slovenije 7, Mladinska knjiga, Ljubljana 1993, str. 205 200, kjer je navedena tudi osnovna literatura. 2 Družbe sv. Mohorja postave in vodila opravilnega reda.- Koledar Družbe sv Mohorja za navadno leto 1902, Celovec 1901, str. 111 (Dalje KDM za ...). burške monarhije je delovala tudi med Slovenei v ogrski polovici, predvsem med onimi v Prek-murju,1 ki so bili zelo ogroženi zaradi madžarizacijskega raznarodovalncga pritiska. Na veliko jezo italijanskih oblasti je delovala tudi med Beneškimi Slovenci,4 ki so, kot znano, leta 1866 pripadli kraljevini Italiji, ter med slovenskimi izseljenci., kjer se je lepo zakoreninila predvsem v ZI)A,S delovala pa je tudi med slovenskimi izseljenci v Vestfaliji in drugje v Nemčiji'' ter v Evropi, Egiptu, Južni Ameriki (Argentini, Braziliji)7 in še kje. Pred letom 1918 je bila zelo razširjena tudi na Hrvaškem in v Bosni ter Hercegovini. Udje Družbe sv. Mohorja zunaj matične Slovenije so bili med drugim na svojevrsten način tudi kažipot do slovenskih izseljenskih naselbin in krajev, kjer so prebivali posamezniki ali manjše skupine naših rojakov. Udje Družbe sv. Mohorja v zamejstvu in izseljenstvu so vredni vsega spoštovanja zaradi zvestobe slovenski knjigi in s tem tudi slovenski narodni zavesti, "železno jedro", s katerim je Družba kot celota rasla in padala, pa so seveda sestavljali udje po slovenskih matičnih deželah, organizirani po škofijah, dekanijah in župnijah. Prav slednje so bile v matičnih slovenskih deželah, v Beneški Sloveniji, ZDA, delno v Nemčiji in še kje osnovna organizacijska enota Družbe sv. Mohorja. Najpomembnejši poverjeniki Družbe so bili tako ves čas njenega delovanja do današnjih dni praviloma krajevni župniki ali kaplani. V tej luči velja spremljati tudi spodnjo tabelo in sezname članstva Družbe sv. Mohorja. Tako tabela kot seznami so nastali na podlagi seznamov, ki so jih poleg obilice drugega dragocenega in koristnega branja objavljali Koledarji Družbe sv. Mohorja, temeljni in nepogrešljivi zaščitni znak vsakoletnega Družbinega knjižnega daru. V teh seznamih so bili po škofijah, dekanijah in župnijah v ustaljenem vrstnem redu navedeni poverjeniki, dosmrtni in letni udje, v večji ali manjši meri opremljeni tudi z navedbami poklicev oz. družbenega stanu. Seznami tlo konca Avstro-Ogrskc so zelo bogati in so prava zakladnica, po tem obdobju pa se je njihova podatkovna vrednost žal vedno bolj zmanjševala. Tudi v obdobju do leta 1918 so za posamezna leta podatki nekoliko bolj skopi kot običajno. Tako so za leto 1910 v omenjenih seznamih udov Družbe sv. Mohorja navedena samo imena ter priimki poverjenikov in število udov brez razčlembe po 3 Andrej Vovko, Udje Družbe sv. Mohorja med Muro in Rabo v letih 1H70-1S92, Časopis za zgodovino in narodopisje, Maribor, 69/341/998, št. I, str. 133-154. Andrej Vovko, Udje Družbe SV, Mohorja med Muro in Rubo v letih 1893-1918, Časopis za zgodovino in narodopisje, Maribor, 69/34/1998, št. 2, str. 317-343. 4 Andrej Vovko, Udje Družbe sv. Mohorja v videmski škofiji do leta 1900, Trudiliones, Zbornik Inštitutu zu slovensko narodopisje pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 28, Ljubljana 1999, str. 409-430. Andrej Vovko, Udje Družbe sv. Mohorja v videmski škofiji do leta 1914, Trudiliones, Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 29/1, Ljubljana 2000, sir. 241-269. 5 Andrej Vovko, Udje Družbi- sv. Mohorja v ZDA tlo leta 1900, Dve domovinil'Lwo Homelands I, Ljubljana 1990, str. 121-135. Andrej Vovko, Udje Družbe sv. Mohorja v ZDA od leta 1901 do leta 1916, Trudiliones, Zbornik Inštitutu za slovensko narodopisje pri Znanslvenoruziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 26, Ljubljana 1997 (1998), sir. 117-134. '• Andrej Vovko, Udje Družbe sv. Mohorja v Nemčiji v letih 1888 19/S, Dve domovinifl'wo Home lands. Razprave o izseljenstvu, Inštitut za slovensko izšeljcnslvo ZRi .V/1 ///, Ljubljana 2001, (v tisku). 7 Andrej Vovko, Udje Družbe sv. Mohorja v Južni Ameriki do letu 1918.- Zgodovinski časopis, Ljubljana, 5311999 (2000), Št. 2, str. 209-225. posameznih kategorijah, za leta 1911, 1916 in 1917 so poimensko navedeni poverjeniki, dosmrtni udje ter novi udje, ki so pristopili v omenjenih letih, za leto 1918-pa poverjeniki in število udov po posameznih kategorijah. Prikaz udov Družbe sv. Mohorja v dekani ji Šmarje - Sap je nastal po podatkih, objavljenih v omenjenih seznamih. Obsega kraje, ki so v današnjih občinah Grosuplje in Ivančna Gorica. V pregledu posameznih krajev sta zajeta tudi Krka in Zagradee, ki sta do leta 1893 spadala v omenjeno dekanijo, potem pa sta bila vključena v novonastalo dekanijo Žužemberk. Sam Žužemberk je do takrat sodil v dekanijo Trebnje. Oba omenjena kraja sta do leta 1890 zajeta v skupni tabeli mohor-janov dekanije Šmarje - Sap, kasneje pa več ne. Mohorjani šmarske dekanije so navedeni po omenjenih koledarskih seznamih. Da bi ohranili obseg prispevka v primernih mejah, so mohorjani te dekanije prikazani po številčnem stanju in po posameznih krajih v letih 1861, 1870, 1880, 1890, 1900, 1909, 1914 in 1918," poimensko pa razen kmetov oziroma posestnikov samo tisti, ki imajo v seznamih naveden poklic. Kjer v seznamih obstajajo podatki, jc navedeno število mohorjanov po posameznih stanovih: moški, ženske, fantje, dekleta. Pri vsakem kraju je »za pokušino« navedenih še nekaj najpogostejših priimkov udov Družbe sv. Mohorja. Priimki istih oseb so včasih pisani različno, zelo verjetno tudi zaradi težav s prebiranjem rokopisov ob tiskanju seznamov, verzije priimkov so označene z (7). Seznami krajev z mohorjani so razvrščeni po abecednem redu, ob današnjem imenu kraja so v oklepajih navedene tudi starejše verzije, ki se pojavljajo v seznamih. Posebej so pri vsakem kraju predstavljeni poverjeniki, brez izjeme krajevni župniki ali kaplani, ter dosmrtni udje (njih število je navedeno pred znakom +), pri čemer so najprej navedeni kolektivni dosmrtni udje. Večina postojank Družbe sv. Mohorja v šmarski dekaniji - vse so bile farc - se je pojavila že leta 1861: Dolje (po tem letu je ne srečamo več), Krka, Lipoglav, Polica, Šmarje, Št. Jurij, Št. Viti, Višnja Gora in Žalna, nato leta 1863 Kopanj, leta 1864 Stična ter Zagradee, vsaj leta 1870 pa Javor, kajti za leto 1869 so v seznamu mohorjani navedeni samo po dekanijah, ne pa tudi po posameznih krajih. Poleg farnih so pri Družbi sv. Mohorja obstajali tudi dekanijski poverjeniki. Za šmarsko dekanijo so bili to tamkajšnji dekani: 1870 Matija Brolih, 1880, 1890 in 1900 Andrej Drobnič in 1909 Mihael Trček. Po tem letu v omenjenih seznamih niso več navedeni. Dolje 1861 2 Letna uda: Anton Namre, Jera Marovt. Javor 1870 I Letni ud: J. Ankersl, župnik. 1880 6 Poverjenik: Franc Žagar, farni oskrbnik. ljetni udje: Janez. Gale, krčmar, Jože Robida, čevljar, I fant, 1 dekle. > KMD ... za 1862, sir. 78; KMD... za 1871, sir. 129-131; KMD... za 1881, sir IN 117; KMD za 1891, str. 95-97; KMD... za 1901, sir. 110-112, 118; KMD... za 1910, sir. 114-116, 123; KMD za 1915, sir. 172-173, 179; KMD ... za 1919, str. 188-189. 1890 15 Poverjenik: - Letni udje: brez navedbe poklicev ali stanu. 1900 41 Poverjenik: Ant. Mali, župnik. Letni udje: Jan. Panccr, organist, 19 mož, 20 žena in deklet. 1909 3 + 35 38 Poverjenik in dosmrtni ud: Jernej Klince, župnik. Dosmrtni udje: Župnijska knjižnica, Al. Habič. Letni udje: 27 družin, 8 posameznikov brez navedbe poklica ali stanu. 1914 .3+ 20 23 Poverjenik in dosmrtni ud: Jernej Klince, župnik. Dosmrtni udje: župnijska knjižnica, Al. Habič, mladenič. ljetni udje: 15 družin, 5 posameznikov brez. navedbe poklica ali stanu. 1918 3 + 46 49 Poverjenik in dosmrtni ud: Jernej Klince, župnik. Najpogostejši priimki mohorjanov: Mabič, Smrckar, Žagar. Kopanj (Kopanje, Kopain) 1863 1 Letni ud: Anton Namre, lokalist. 1870 12 Poverjenik: J. Dolinar, župnik. Letni udje: A. Junc, učitelj, ostali brez navedbe poklica ali stanu. 1880 18 Poverjenik: Anton Hočevar (2 iztiska). Letni udje: Jožef Zajec, župan, Ja. Lenič, cerkovnik, 7 posestnikov, I posestnica, 3 mladeniči, 4 dekleta. 1890 16 Poverjenik: Fr. Avguštin, župni upravitelj. ljetni udje: J. Sedlak, učitelj, 13 gospodinj, 1 fant. 1900 14 Poverjenik: Fr. Avguštin, župnik. Letni udje: Franc Gcrm, učitelj, Jože Novak, župan, Anton Lenič, oskrbnik, 5 posestnikov, I fant, 3 dekleta, I žena. 1909 1+53 54 Poverjenik in dosmrtni ud: Fr. Žužek, župnik. Letni udje: ljudska šola, Katoliško slovensko izobraževalno društvo, Jul. Zalokar, učitelj, ostali brez navedbe poklica ali stanu. 1914 1+29 30 Poverjenik in dosmrtni ud: Fr. Žužek, župnik. Letni udje: Katoliško slovensko izobraževalno društvo, ostali brez navedbe poklica ali stanu. 1918 1+59 60 Poverjenik in dosmrtni ud: Fr. Žužek, župnik. Najpogostejši priimki mohorjanov: Zajec. Krka (Kerka) 1861 1 Letni ud: Janez Rome, kaplan. 1870 1+32 33 Poverjenik: A. Pečar, župnik in kanonik (korar). Dosmrtni ud: Urša Miklavčič, kmečka hči. Letni udje: P. Rezek, kaplan, Alojzija Jcrom, učiteljica, Meta Meglic, šivilja, Marija Kolčne, kuharica, .1. Oblak, vojščak, J. Smrekar, kovač, 13 deklet, 5 fantov, 3 kmetje, 3 kmetice. 1880 1+45 46 Poverjenik: Lorcnc Oblak, kaplan. Dosmrtni ud: Urša Miklavčič, (cerkvena) pevka. Letni udje: Jurij Sorc, župnik, France Zavudnik, cerkovnik, Janez Lobe, učitelj, Janez Skubie. župan, Andrej Adamič, France Strah, mlinarja, Jakob Tomazin, usnjar, ostali brez navedbe poklica ali stanu. 1890 2 + 72 74 Poverjenik: Jurij Sorc, župnik. Dosmrtni udje: Kat. Hočevar, Urša Miklavčič, (cerkveni) pevki. Letni udje: ljudska šola, Družba mladeničev, J. Novak, kaplan, Janez Lobe, učitelj, Anton Poljanec. župan, Fort. Tihle, poštar. Od 1893 v dekaniji Žužemberk. 1900 2+140 142 Poverjenik: Jak. Kleindienst, kaplan. Dosmrtni udje: Kat. Hočevar, Uršula Miklavčič. Letni udje: ljudska šola, Družba mladeničev, Jur. Sorc, župnik (4 iztiski), Iv. Lobe, šolski vodja. Mar. Praprotnik, učiteljica, Jan. Zupanec, župan, Fortunat Tihle, poštar, Andr. Šuštar, organist. Ant. Bcrban, dacar, Franc Rebolj, trgovec, Ter. Crne, Fr. Habjan, Mar. Pajk. Ter. Zrinšek, cerkvene pevke, ostali so navedeni kot družine in hiše. 1909 3+124 127 Poverjenik: Fr, Pešec, župnik. Dosmrtni udje: Kat. Hočevar, Uršula Miklavčič, Fr. Rebolj. Letni udje: Karol Supin, kaplan, Ant. Poljanec, župan, Jan. Zupanec, načelnik posojilnice, Mira Hafner, Mar. Straus, učiteljici, ostali so navedeni kot družine in hiše. 1914 3+69 72 Poverjenik: Fr. Pešec, župnik (2 iztiska). Dosmrtni udje: Katarina Hočevar, Uršula Miklavčič, Fr. Rebolj. Letni udje: cerkev, šola, Franc Samec, nadučitelj, Marija Straus, učiteljica, ostali so navedeni kot družine in hiše. 1918 4+113 117 Poverjenik: Franc Vrhovcc, župnik. Najpogostejši priimki mohorjanov: Brcgar, Fink, Godec, Zajec, Zupanec. Lipoglav 1861 1 Letni ud: Maks Rumplcr, župnik. 1870 1880 9 Letni udje: Jože Dežman, cerkovnik, Matija Košak, posestnik, Marija Dolničar, posestnikova žena, Jože Predalič, fant, ostali brez navedbe poklica ali stanu. 1890 1+26 27 Poverjenik, dosmrtni ud: Fr. Marcšič, župnik. Letni udje: brez navedbe poklica ali stanu. 1900 1+40 41 Poverjenik, dosmrtni ud: Fr. Marcšič, župnik. Letni udje: navedena so imena in priimki ali hiše brez navedbe poklica ali stanu. 1909 1+45 46 Poverjenik: Josip Šolar, župnik. Dosmrtni ud: Ana Zrnec. Letni udje: Fr. Brezovnik, Janez Zupančič, cerkvena ključarja, za ostale so navedena le imena in priimki ali hiše. 1914 1+34 35 Poverjenik: Josip Šolar, župnik. Dosmrtni ud: Ana Zrnec. Letni udje: Fr. Babnik, Janez Zupančič, cerkvena ključarja, za ostale so navedena le imena in priimki ali hiše brez poklica ali stanu. 1918 1+38 39 Poverjenik: Josip Šolar, župnik. Najpogostejši priimki mohorjanov: Brczovar, Kastelic, Predalič. Polica (Poljica) 1861 1 Poverjenik: Janez Barlič, lokalist. 1870 4 Poverjenik: J. Sivic, župnik. I>ctni udje: 2 posestnika in 1 posestniški sin. 1880 10 Poverjenik: Martin Derčar. Letni udje: Janez Brus, pomožni učitelj, 4 posestniki, 2 gospodinji, 2 dekleti. 1890 27 Poverjenik: And. Pipan, župnik. Letni udje: Janez Drcmelj, učitelj, Mat. Skubic, cerkovnik, ostali brez navedbe poklica ali stanu. 1900 50 Poverjenik: And. Pipan, župnik. Letni udje: šolska knjižnica, Ivan Drcmelj, učitelj, Anton Štrubclj, ključar sv. Jakoba, Jan. Skubic, župan, Jan. Brus, organist, Jan. Bratun, cerkovnik, 37 hiš, 2 moža, 2 dekleti, ostali brez navedbe poklica ali stanu. 1909 80 Poverjenik: Jos. Švigclj, župnik. Letni udje: Marijina družba, šolska knjižnica, Ivan Drcmelj, nadučitelj, Marija Leveč, učiteljica, Ant. Štrubclj, Mat. Vidic, cerkvena ključarja, Jan. Bratun, cerkovnik, Jan. Brus, organist, 54 moških, 17 žensk. 1910 55 Poverjenik: Jos. Švigclj, župnik. iA-tni udje: Ant. Štrubclj, Mat. Vidic, cerkv. ključarja, Jan. (Iv.) Brus, organist, Jan. Bratun, cerkovnik, ostali so navedeni brez navedbe poklica ali stanu. 1918 83 Poverjenik: Jos. Švigclj, župnik. Najpogostejši priimki mohorjanov: Skubic, Vidic, Zupančič. Stična (Zatičina) 1864 1 Poverjenik: Janez Rome, kaplan. 1870 4 + 57 61 Poverjenik: J. Hinek. župnik. Dosmrtni udje: Gregor Jakclj, kaplan, Ana Kastelic, Ana Mestnik, Neža Turšič, dekleta. Letni udje: Jožef Majer, učitelj, Amalija Papež, kontrolorjeva žena, Viktorija Lampe, uradnikova žena, G. Sever, ekspeditor, Franc Mulej, mizar, Franc Pcrko, cerkovnik, Juri Jclovšek, c.kr. služabnik, 3 gospodarji, 16 gospodinj, 22 deklet, 7 fantov, I osebenica, ostali brez, navedbe poklica ali stanu. 1880 11+59 70 Poverjenik, dosmrtni ud: Primož Ribnikar, župnik. Dosmrtni udje: Marija Mcrhar, gospodinja, Ana Piškur, Uršula Šuštaršič, ženi, Marija Čebular, Ana Gorišek, Marija Hrast, Marija Kozlcvčar, Jcra Strubelj, Frančiška Ulčar, Marija Vencclj, dekleta. Letni udje: Anton Serafin, gozdni čuvaj z ženo, Anton Lcsjak, dijak, France Tomšič, sodni sluga, 9 mož, 23 žena, 9 mladeničev, 18 deklet, ostali brez navedbe poklica ali stanu. 1890 8+49 57 Poverjenik, dosmrtni ud: Prim. Ribnikar, župnik. Dosmrtni udje: Ana Piškur, Uršula Šuštaršič, ženi, Marija Čebular, Ana Gorišek, Marija Hrast, Marija Kozlcvčar, Jcra Strubelj, dekleta. Letni udje: ljudska šola, Fr. Kovač, učitelj, 19 mož, 18 žena, 3 mladeniči, 7 deklet. 1900 3+126 129 Poverjenik: Cistercijanska opatija Stična. Dosmrtni udje: Marija Hrast, Marija Kozlcvčar, Jcra Strubelj. Letni udje: trirazredna ljudska šola, jetniška knjižnica, p. Jožef Schiffrcr, začasni župni vikar, Lvgen pl. Trebuhovič, sodni pristav, dr. Rup. Bcžck, notar, Kamilo Murgcl, davkar, Josip Zazula, kontrolor, Fr. Strmole, davčni adjunkt, Fr. Kovač, nadučitelj, Mirko Bernard, učitelj, Lrncstina Zajec, učiteljica, Ant. Serafin, logar v p., Ant. Kolar, sodni sluga, z ženo, Ign. Medved, železniški poduradnik, z ženo, Ig. Bregar, davčni izterjevalec, Ivan Fortuna, trgovec, And. Hrast, trgovec, z ženo, Vilj. Fritz, hotelir, Mih. Perme, sluga na davkariji, Fr. Potokar, učenka, Ana Valentin, kuharica, vsi ostali udje so navedeni kot gospodarji ali gospodinje z družino. 1909 2+131 133 Poverjenik: Cistercijanska opatija Stična. Dosmrtni udje: Marija Kozlcvčar, Jera Strubelj. Letni udje: Marijina družba, trirazredna ljudska šola, Fr. Kovač, nadučitelj, Brna Zajec, učiteljica, Ivan Fortuna, trgovce, Jurij Schaffer, trgovec, Viljem Fritz, hotelir, ostali navedeni kot gospodarji ali gospodinje z družino. 1914 2+105 107 Poverjenik: Cistercijanska opatija Stična. Dosmrtni udje: Marija Kozlcvčar, Jera Strubelj. Letni udje: Marijina družba, Ivan Fortuna, trgovec, ostali brez. navedbe poklica ali stanu. 1918 2+132 134 Poverjenik: Cistercijanska opatija Stična. Najpogostejši priimki mohorjanov: Ccglar, Erjavec, Kastelic, Kozlcvčar, Skubic, Strmole. Šmarje (Šmarija) 1861 7 Poverjenik: Matevž Brolih, dekan. Letni udje: Scbastjan Čcbašek, Val. Lah, kaplana, Jernej Jcršin, Fr. Zupančič, Juri Zupančič, posestniki, Frančiška Kus, gostilničarjeva hči. 1870 1+43 44 Poverjenik: Matija Brolih, dekan. Dosmrtni udje: farna knjižnica (bukvarnica). Ixtni udje: R. Kalan, M. Kuhclj, kaplana, M. Podcržaj, M. Rejec, cerkovnika, J. Borštnik, učitelj, Ana Mazik, krčmarica, J. Rus, A. Košak, gostilničarja, Marija Rozman, trgovka (štacunarica), Jožefa Pour, brinjska gospa, J. Rus, mizar, Jožefa Babnik, trgovska (kupčijska) služabnica, Ana Glinšck, trgovska (štacunarska) pomočnica, 20 posestnikov, 1 goslač (osobenjak), 1 posestniški sin, 2 posestniški hčeri, 1 stari oče, 1 stara mati. 1880 3 + 56 59 Poverjenik: Andr. Drobnič, dekan. Dosmrtni udje: farna knjižnica, France Grcgorič (Gregorčič), Ivan Lah, posestnika. Letni udje: Marv. Šarabon, dekan v p., Ivan Borštnik, nadučitelj, Jak. Dimnik, učitelj, Jožefa Pour, grajska gospa, Marija Rozman, trgovka, Tone Novak, Matej Sclan, mesarja. Tone Milavcc, užitnin-ski uradnik, Ivan Krištof, cestninar, 44 posestnikov in posestnic. 1890 3+114 117 Poverjenik: Andr. Drobnič, dekan. Dosmrtni udje: farna knjižnica, France Grcgorič, Ivan Lah, posestnika. I>etni udje: bralno društvo v Šmarju, Ivan Borštnik, nadučitelj, Matej Kračman, učitelj v p., Ivan Zorman, organist. Mat. Škerjanec, župan, 3 gospe, ostali brez navedbe poklica ali stanu. 1900 4+151 155 Poverjenik: Andr. Drobnič, dekan. Dosmrtni udje: farna knjižnica, Fr. Grcgorič (Grcgorec), Ivan Lah, moža, z družino, Ani. Hribar, mladenič. ljetni udje: trirazredna ljudska šola, Katoliško izobraževalno društvo, Janez Debeljak, Vilj. Paulus, kaplana, Ivan Borštnik, nadučitelj, Konrad ("rnologar, učitelj. Ter. Škulj, učiteljica. Mat. Kračman, učitelj v p., Vilma Ramroth, poštariea, Ivan Dovžan, vodja žand. postaje. Al. Indihar, Edv. Pič-man, železniška poduradnika, Šim. Pogačnik, dacar, Jože Pcrovšck, pismonoša. Mar. Košak, žena drž. poslanca, 87 mož z ženo, 27 žena z družino, 10 mladeničev, 11 deklet. 1909 4+107 111 Poverjenik: Mihael Trček, dekan. Dosmrtni udje: farna (župnijska) knjižnica, Fr. Grcgorec (?), Ivan Lah, moža, z družino, Ant. Hribar, mladenič. Letni udje: trira/redna ljudska šola, Fr. Vihovec, kaplan, Fr. Ferbcžar, organist, Lojze Kastelic, Jan. Zaviršck, cerkvena ključarja, Ivana Punčuh, nadučiteljeva žena. Mat. Kračman, upokojeni učitelj, Minka Košak, žena deželnega poslanca. Ana Jamšck, poštariea, Ivan Porcnt, dacar, ostali brez navedbe poklica ali stanu. 1914 4 + 93 97 Poverjenik: Edv. Šimnic, župnijski upravitelj. Dosmrtni udje: farna (župnijska) knjižnica, Fr. (jregorič, Ivan Lah, moža, z družino, Ant. Hribar, mladenič. Letni udje: štirirazredna ljudska šola, Al. Kastelic, Janez Zaviršek, cerkv. ključarja, Franc Fcr-bežar, organist, Leopold Marn, nadučitelj, Zdravko Mikuž, nadučitelj, Iva Merhar, Ter. Škulj, učiteljici, Minka Košak, poscstniea, Apolon. Valentinčič, gospa, Ana Jamšek, poštarica, Fr. Jordan, orožnik, Iv. Tomažič, dacar, Ign. Kopač, postajenačelnik, Marica Jane, gospa, Fr. Košak ml., posestnik, ostali brez navedbe poklica ali stanu. 1918 5 +176 181 Poverjenik: Fr. Pešec, dekan. Najpogostejši priimki mohorjanov: Skubic, Žitnik. .Št. Jurij (Šentjur, Št. Jurije, Šcnt Jurje) 1861 2 ljetni udje: Tomaž Scžun, lokalist, Gera Marovt, dekla. 1870 1 Letni ud: A. Anžur, župnik. 1880 10 Poverjenik: Anton Anžur, župnik. Letni udje: Anton Škerjanec, Jože Petrič, cerkovnika, Ivan Rcmic, učitelj, Urša Tome, kuharica, 4 posestniki, 1 posestniški sin. 1890 27 Poverjenik: And. Šimenc, župnik. Letni udje: Iv. Kožamclj, organist, Iv. Remec, učitelj, Iv. Šipelj, župan, ostali brez. navedbe poklica ali stanu. 1900 59 Poverjenik: Matej Sitar, župnik. Letni udje: šolska knjižnica, Jožef Dremelj, cerkveni ključar, Ivan Rcmic, učitelj, Janez Šipelj, župan, Fr. Ahec, usnjar, Jan. Ogrinec, krojač, Jan. Kraljic, mlinar, 22 mož z družino, 15 moških, 3 žene, 4 fantje, 6 deklet. 1909 59 Poverjenik: Jan. Debelak, župnik. Letni udje: šolska knjižnica, Jož. Dremelj, Ant. Goršič, ključarja, Jan. Kocman, cerkovnik, Ivan Rcmic, učitelj, Jan. Šipelj, župan, Fr. Ahcc, Ani. Gačnik, Janez Gačnik, Jan. Kocman, Jan. Ogrinec, obrtniki, 41 mož z družino, 2 fanta, 2 dekleti, 4 brez. navedbe poklica ali stanu. 1914 55 Poverjenik: Jan. Debeljak, župnik. Letni udje: šolska knjižnica, Društvo Resnica, Ivan Rcmic, nadučitelj v p., Angela (erar, šolski vodja, Iv. Ogrinec, krojač, 34 mož z družino, 5 žena z družino, 4 fantje, 3 dekleta. 1918 72 Poverjenik: Jan. Debeljak, župnik. Najpogostejši priimki mohorjanov: Goršič, Trontclj. Št. Vid 1861 1+5 6 Poverjenik: Jožef Poklukar, župnik. Dosmrtni ud: Stanislav Šranc, kaplan. Letni udje: Matevž Kulovie, kaplan, Anton Zaje, posestnik, Ana Erjavec, dekla, Jožef Klcmcnčič. 1870 4+133 137 Poverjenik: M. Kulavec, župnik. Dosmrtni udje: Zajčeva hiša, P. Gros, učitelj, Marija Rus, Marija Vcncclj. Letni udje: IV, Kumar, Fel. Knific, kaplana, A. Scvšck, A. Roječ, upokojena župnika, A. Turek, učitelj, II. Turek, trgovec, J. Čoš, poštar, 36 posestnikov, ostali brez navedbe poklica ali stanu. 1880 3 + 21.3 216 Poverjenik: Matija Kulavec, župnik. Dosmrtni udje: Zajčeva hiša iz Podboršta, Marija Rus, Neža Turšič. Letni udje: Janez Podboj, Janez Kljun (2 iztisa), kaplana, Janez Stritar, beneficiat, Anton Sevšck, župnik v p., Janez Korban, nadučitelj, Andrej Turek, vzgledni učitelj v p., Zmagosl. Klcmcnčič, dijak, ostali brez navedbe poklica ali stanu, navedeni z družino, otroci, s sestro, hčerjo, z materjo, ženo ali s soprogo, tovariši ipd. 1890 4 + 230 234 Poverjenik: Štefan Jaklič, župnik (2 iztiska). Dosmrtni udje: Ani. Jaklič, duhovnik, Zajčeva hiša, Marija Rus, žena z družino, Marija Vcncclj, dekle. Letni udje: ljudska šola v Št. Vitlu, ljudska šola v Vel. Gabru, Fr. Krcgar, kaplan, Šim. Prislov, beneficiat, Fr, Podobnik, avskultanl, Jak. Lukan, zdravnik, Jos. Korban, nadučitelj, Jan. Kremžar, Konrad Crnologar, učitelja. And. Turk, zgledni učitelj v p., Jan. Kristan, poštar, Ant. Anžlovar, trgovec, J. Lavrič, strojar, Josipina Hribar, gospa, Jera Dremelj, Ter. Grabljevec, Frančiška Pcček, lercz. Zupan, farne pevke, 83 mož z družino, 44 mož z ženo, od teh 1 Neimenovan (3 iztisi), 25 žena z družino, 10 mater z, otroki, 26 deklet, ostali brez navedbe poklica ali stanu. 1900 5 + 437 442 Poverjenik: Iv. Vidergar, župnik. Dosmrtni udje: Jos. Vrankar, kaplan, Anton Jaklič, vojni duhovnik, Fr. Fajdiga, Gašp. Koprivec, Zajčeva hiša. Letni udje: ljudska šola v Št. Vidu, ljudska šola v Gabru, Katoliško bralno društvo Napredek. Simon Prislov, beneficiat. Mat. Kastclic, kaplan, Mat. Vurnik, organist, Iv. Jenčič, cerkovnik, Iv. Vencajz, sodni svetnik, dr. Rud. Rcpič, okraj, zdravnik, Ivan Kremžar, nadučitelj, And. Turk, zgledni učitelj v p., Ivan Kristan, poštar, Jan. Lcsjak, krčmar. Tone Mrak, železniški čuvaj, Ivana Puš, pevka, Ant. Anžlovar, Ant. Krašovcc, Ant. Roječ z ženo, Vinko Slivnik, Franc. Strmec, trgovci, Josip. Hribar, gospa, Ana Mislej, dacarjeva žena, Nekdo z ženo (2 iztisa). Ostali brez navedbe poklica ali stanu, pogosto pa z dostavki z ženo, s hišo oziroma hiše z družino. 1909 5 + 455 460 Poverjenik: Iv. Vidergar, župnik. Dosmrtni udje: Karol Gnidovcc, kaplan (2 iztisa), msgr. Anton Jaklič, župnik v p., Franc Fajdiga, Gašp. Koprivec, Zajčcva hiša. Letni udje: ljudska šola v Št. Vidu, ljudska šola v Vel. Gabru, pevsko društvo, Katoliško bralno društvo Napredek, Sim. Pristov, benefic, Jcrn. Kovic, kaplan, Ivan Plcvanič, Andr. Pipan, žup. v p., Ivan Šuštar, organist, dr. Ivan Janežič, profesor, dr. Rud. Repič, okr. zdravnik, Ivan Kristan, poštar, Ivan Kremžar, nadučitelj, Andr. Rojnik, postajenačelnik, Ant. Anžlovar, Ant. Krašovcc, Al. Roječ, Ant. Roječ z ženo, Vinko Slivnik, trgovci, Josipa Hribar, gospa, ostali navedeni kot udje z. družino brez omembe poklica ali stanu. |U|4 4+347 351 Poverjenik: Iv. Vidergar, župnik. Dosmrtni udje: msgr. Anton Jaklič, vojaški župnik v p., Franc Fajdiga, Gašp. Koprivec, Zajčcva hiša. Letni udje: ljudska šola v Št. Vidu, ljudska šola v Vel. Gabru, ljudska šola na Polju pri Muljavi, pevsko društvo, Društvo Napredek, pevska šola, domača knjižnica, Sim. Pristov, beneficiat, Jos. Gostiša, Iv. Miklavčič, kaplana, Andr. Pipan, Ivan Plcvanič, župnika v p., Pav. Jerman, organist, Jan. Rcsnik, Jožef Korcvec, cerkovnika, Fr. Miklavčič, konzularni tajnik, Roz. pl. Rchbach, žena maršallajtnanta, Cccil. F.iselt, poštarica, dr. Rudolf Rcpič, okr. zdravnik, Janko Polak, nadučitelj, Ant. Krašovcc, Jos. Lavrič, Ant. Roječ z ženo, Vinko Slivnik, trgovci, Josipina Hribar, gospa, Fr. Mandelj, župan, ostali navedeni kot udje z družino brez navedbe poklica ali stanu. 1918 6 +452 458 Poverjenik: Iv. Vidergar, župnik. Najpogostejši priimki mohorjanov: Anžlovar, Brcgar, Čcbular, Fajdiga, Fortuna, Grabljevic, Kastelic, Kavšek, Klemenčič, Kozlevčar, Kutnar, Lavrih, Omahen, Ostanek, Planinšek, Rus, Ver-bič, Zajec, Zoreč, Zupančič. Višnja Gora 1861 1 ljetni ud: Martin Narobe, kaplan. 1870 32 Poverjenik: J. Razpotnik, župnik. Letni udje: .1. Zavcrl, beneficiat, A. Osana, kaplan, Emil baron Roschuetz plem. Rolschuclz, I. Vencajs, učitelj, ostali brez navedenega poklica ali stanu. 1880 84 Poverjenik: Valcnt. Lavtar, kaplan. Letni udje: trirazredna ljudska šola, Jak. Razpotnik, župnik (2 iztisa), Janez Zavcrl, beneficiat v p., Jožef Mahoric, cerkovnik, Janko Skcrbinec, nadučitelj, France Maurinc, mestni svetovalce, Franc. Zavudnik, cestar (cestni oskrbnik), Anton Slepec, trgovec, Anton Dremelj, župan iz Leskov- Zbornik občin Grosuplje. Ivanina Gorica, Dobrcpoljc XXII, 2(1(12 35 ca, 35 mož, 16 žena, od tega 3 vdove, 16 deklet, ostali brez navedenega poklica ali stanu. 1890 3+101 104 Poverjenik: Jos. Gregorič, kaplan. Dosmrtni udje: šolska knjižnica, Anton Skubic, Lina Zupančič, urarjeva hči. Letni udje: J. Raspotnik, župnik, .1. Mahoric, cerkovnik, Janko Skerbinc, nadučitelj, Ant. Stcpic, mestni župan, z družino, And. Kurent, cestar, Josipina Gilly, poštarjeva žena, Anton Dremelj, župan, Miha Omahcn, Štefan Pirnat, Fr. Rebolj, trgovci, 16 žena, 8 mladeničev, 19 deklet, ostali brez navedbe poklica ali stanu. 1900 4+157 161 Poverjenik: Konrad Tcxter, župnik. Dosmrtni udje: šolska knjižnica, Karol Čik, kaplan, Ant. Skubic, mož, z družino, Fr. Stcpic, mladenič. Letni udje: Janko Škrbincc, nadučitelj, Ivana Dolinar, učiteljica, Josipina Gilly, poštarica, Janez Polak, načelnik, Andrej Kurent, cestni mojster, Jan. Oven, And. Turk, mesarja, Najpridnejši, Mih. Omahcn, Št. Pirnat, Anton Stcpic, Jož. Zupančič, trgovci, z družino, 91 mož z družino, 27 žena z družino, 5 mladeničev, 16 deklet. 1909 3 + 213 216 Poverjenik: Konrad Teodor, župnik. Dosmrtni udje: Kar. Plciwcis, notar, Ant. Skubic, Fr. Slepec, moža z družino. Letni udje: šolska knjižnica, farna knjižnica, Ant. Vadnal, kaplan, Jak. Jarc, sodni svetnik, K. Vilfan, davčni upravitelj, Ž. Boltauzer, kontrolor, Ivan Škrbincc, nadučitelj, M. Dermelj, učit.. And. Kurent, c.-kr. cestni mojster, Iv. Slana, postajenačelnik, Jos. Gilly, poštarica, Ivana Dolinar, učiteljica, Mih. Omahcn, Ant. Perko, Štcf. Pirnat, Ant. Zavodnik, Jož. Zupančič, trgovci, z družino, Najpridnejši, Najpridnejša, 146 mož z družino, .31 žena z družino, 9 mladeničev z domačimi, 15 deklet z. domačimi. 1914 6+18.3 189 Poverjenik: Konrad Texter, župnik. Dosmrtni udje: šolska knjižnica, Ant. Ahlin, Kar. Plcivvcis, notar, Ant. Skubic, Fr. Slepce, moža z družino, Ign. Zaje. Letni udje: župnijska knjižnica, Valentin Tome, kaplan, Mihael Vehovar, sodnik, Jos. Badiura, davčni asistent, Rih. Boltauzer, davčni upravitelj, ?. Štupar, kontrolor, Mirko Dremelj (Drmelj), nadučitelj, Gašper Gaspcrin, nadučitelj, Ivana Dolinar, učiteljica, Janko Škrbincc, nadučitelj, Pavlina Tomšič, učiteljica, Najpridnejši, Najpridnejša, ostali brez navedbe poklica ali stanu. 1918 6 + 224 2.30 Poverjenik: Konrad Tcxter, župnik. Najpogostejši priimki mohorjanov: Erjavec, Kastelic, Zupančič. Zagradcc 1866 I Letni ud: J. Krasna, kaplan. 1870 7 Poverjenik: .1. Krasna, župnik. Letni udje: J. Kalan, J. Leban, J. Žitnik, učitelji, J. Oliha, trgovec, A. Gcrm, J. Kuhelj, posestnika. 1880 27 Poverjenik: Ignacij Vrančič, župnik. Letni udje: Jakob Lukan, zdravnik v Št. Vidu, Alojzij Tomšič, učitelj, Janez Gliha, trgovec, Janez Žitnik, mlinar, 2 gospodični, 4 kmetje, 4 kmetice, 2 gostačici, 3 fantje, 7 deklet. 1890 28 Poverjenik: Fr. Pcrpar, župnik. Letni udje: ljudska šola, Franc Lobc, organist, Magdalena Pogačar, gospa, 16 gospodarjev, 6 gospodinj, 2 dekleti. Od 1893 v dekaniji Žužemberk. 1900 49 Poverjenik: Fr. Češarck, župnik. Letni udje: šola v Zagradcu, Ivan Pcrko, učitelj, Tercz. Vrančič, gospa, Karol Lunder, poštni upravitelj, Ivan Lobc, trgovec, Jož. Kunstelj, občinski sluga, 19 mož z družino, 10 žena z družino, 5 mladeničev, 8 deklet. 1909 43 Poverjenik: Engclbcrt Bcrlan, župnik. Letni udje: farna knjižnica, šola v Zagradcu, Slovensko katoliško izobraževalno društvo, Anton Vode, učitelj, Ter. Vrančič, poštarica, Jož. Zabukovec, župan, 17 mož z družino, 9 žena z družino, 5 mladeničev, 5 deklet. 1914 1+39 40 Poverjenik: Engclbcrt Bcrlan, župnik. Dosmrtni ud: Zinka Vrančič, poštarica. L«tni udje: ljudska šola, farna knjižnica, izobraževalno društvo, Rado Žerjav, orožniški stražmoj-ster, Jožefa Trunkelj, trgovka, 18 mož z družino, 7 žena z družino, 5 deklet, 3 brez navedbe poklica ali stanu. 1918 2+36 38 Poverjenik: Engclbcrt Bcrlan, župnik. Najpogostejši priimki mohorjanov: Košak, Vidmar. Žalna 1861 I Letni ud: Miha Vindišar, duhovnik - lokalist. 187(1 23 Zbornik ohćin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobre polje XXII, 2fHl2 37 Poverjenik: M. Vindišar, župnik. Letni udje: farna knjižnica (bukvarnica), ostali brez navedbe poklicev ali stanu. 1880 2 + 61 63 Poverjenik, dosmrtni ud: Gregor Jakelj, župnik. Dosmrtni ud: .lože Kastclic, kmet. Letni udje: Matej Kračman, učitelj, z ženo, 32 mož, 10 žena, 2 mladeniča, 15 deklet. 1890 1+79 80 Poverjenik: Lovro Urbanija, župnik. Dosmrtni ud: .lož. Kastclic, kmet. I^ctni udje: ljudska šola v Žalni, J. Svetina, učitelj, Jan. Starec, trgovec, ostali brez navedbe poklicev ali stanu. 1900 1+87 88 Poverjenik, dosmrtni ud: .los. Novak, župnik (2 iztiska). Letni udje: Marijina družba, knjižnica ljudske šole, župna knjižnica, Fr. Šcmc, podpolkovnik, Jož. Svetina, učitelj, Josip Javornik, trgovec, 59 mož z družino, 8 žena z družino, 3 mladeniči, 10 deklet. 1909 138 Poverjenik: Ludovik Schiffrcr. župnik. Letni udje: župnijska knjižnica, šolska knjižnica, Marijina družba, Fr. Šcme, polkovnik, Jožef Šcme, poročnik, Jožef Svetina, učitelj, Jožef Javornik, veletrgovec, Neimenovani (2 iztiska), 89 mož z družino, 13 žena, 11 mladeničev, 16 deklet. 1914 94 Poverjenik: Ludovik Schiffrcr, župnik. Letni udje: župnijska knjižnica, Jožef Svetina, nadučitelj. Franica Bezcljak, učiteljica, Jož. Javornik, veletrgovec, 60 mož, 14 žena, 6 mladeničev, 9 deklet. 1918 2+1.35 137 Poverjenik: Ludovik Schiffrcr, župnik. Najpogostejši priimki mohorjanov: Adamič, Ahlin, Kastclec, Novljan, Šparovcc, Zupančič, Žitnik. Mohorjani v dekaniji Šmarje - Sap v letih 1861 —1918 Dckanija Šmarje Družba sv. Mohorja v celoti Leto Farc Dosmrtni udje Letni udje Skupaj Dosmrtni udje Letni udje Skupaj 1861 9 1 22 23 87 1.200 1.287 1862 8 3 20 23 95 1.514 1.609 1863 9 3 23 26 136 1.522 1.658 1864 8 5 65 70 168 2.005 2.173 1865 8 4 87 91 185 2.534 2.719 1866 10 4 105 109 199 3.781 3.980 1867 10 4 136 140 243 6.843 7.086 1868 11 5 175 180 284 10.174 10.458 1869 7 7 319 326 329 13.337 13.666 1870 12 10 348 358 323 15.842 16.165 1871 12 14 409 423 368 17.027 17.395 1872 12 17 421 438 397 18.528 18.925 1873 12 18 465 483 438 21.454 21.892 1874 11 20 518 538 449 23.631 24.080 1875 11 20 541 561 467 25.869 26.336 1876 11 21 572 593 479 26.336 26.815 1877 11 21 555 576 485 25.378 25.863 1878 11 22 571 593 485 23.927 24.412 1879 12 21 584 605 499 24.834 25.333 1880 12 20 598 618 505 24.925 25.430 1881 12 19 594 613 517 24.567 25.084 1882 12 18 552 570 527 23.947 24.474 1883 12 20 600 620 512 27.848 28.390 1884 12 20 622 642 557 27.945 28.502 1885 12 20 626 646 568 29.022 29.590 1886 11 19 618 637 585 31.102 31.687 1887 12 20 621 641 605 34.405 35.010 1888 12 21 709 730 630 40.922 41.552 1889 12 20 741 761 658 45.384 46.042 1890 12 21 785 806 680 47.404 48.084 1891 12 22 835 857 775 51.052 51.827 1892 12 22 935 957 837 56.866 57.703 1893 10 21 855 876 915 56.483 57.398 1894 10 22 1.067 1.089 984 64.968 65.952 1895 10 21 1.179 1.200 1.057 71.040 72.097 1896 10 22 1.243 1.265 1.1.32 74.095 75.227 1897 10 20 1.226 1.246 1.168 70.372 71.540 1898 10 18 1.209 1.227 1.232 75.899 77.131 1899 K) 17 1.174 1.191 1.309 76.794 78.103 1900 10 18 1.162 1.180 1.362 77.234 78.596 1901 10 18 1.165 1.183 1.413 74.697 76.110 1902 10 16 1.186 1.201 1.473 78.573 80.046 1903 10 18 1.171 1.189 1.521 74.537 76.058 Zbornik občin Grosuplje, Ivanina Gorica. Dohrepolje XXII. 2002 39 191)4 10 19 1.267 1.286 1.561 83.037 84.598 1905 10 19 1.308 1.327 1.608 81.964 83.572 1906 10 22 1.318 1.340 1.660 80.319 81.979 1907 10 22 1.311 1.333 1.707 77.439 79.146 1908 10 21 1.330 1.351 1.740 82.649 84.389 190«) 10 20 1.315 1.335 1.788 83.726 85.514 1910 10 19 1.272 1.291 1.858 83.931 85.789 1911 10 20 1.259 1.279 1.837 83.018 84.855 1912 10 20 1.129 1.149 1.848 76.719 78.567 1913 10 20 1.027 1.047 1.951 76.320 78.271 1914 10 21 1.015 1.036 2.090 76.271 78.361 1915 10 24 1.020 1.044 2.080 72.234 74.314 1916 10 22 1.139 1.161 2.122 76.023 78.145 1917 10 27 1.365 1.392 2.290 80.509 82.799 1918 10 26 1.417 1.443 2.492 88.020 90.512 Prikazani seznami imen in Števila članov posameznih mohorjanskih postojank ter zaključna tabela nam kažejo, kako je bila Družba sv. Mohorja zakoreninjena v dekaniji Šmarje - Sap do leta 1918. Vidimo, da je bilo Število mohorjanskih postojank - far zelo ustaljeno in sc je v vseh letih gibalo od 8 do 12. Po že omenjenem odhodu Krke in Zagradca v sosednjo žužemberško dekanijo se je ustalilo na Številu 10. Število udov sc je ob nekaterih manjših nihanjih navzdol v obravnavanem obdobju postopno povečevalo, svoj višek pa je, podobno kot na splošni mohorjanski ravni, doseglo prav v letu 1918. Med mohorjanskimi postojankami je bil daleč najmočnejši Št. Vid z letnim številom udov 460 leta 1909 in 458 leta 1918, dalje Višnja Gora 216 leta 1909 in 230 leta 1918, Šmarje 155 leta 1900 in 180 leta 1918 ter Slična 133 leta 1909 oz. 134 leta 1918. V srednjo kategorijo mohorjanskih postojank, kjer je največje letno število članstva preseglo 100, sodijo Krka 142 leta 1900 in 127 leta 1909, Žalna 138 lela 1909 ter 137 leta 1918, k manjšim, ki niso presegle 100 članov, pa Polica 8(1 leta 1909, 83 leta 1918, Št. Jurij 59 v letih 1900 in 1909, 72 leta 1918, Kopanj 54 leta 1909, 60 leta 1918, Javor 38 leta 1909, 49 leta 1918, Zagradcc 49 leta 1900, 43 leta 1909 in Lipoglav 46 leta 1909 oz. 39 leta 1918. V omenjenih seznamih v koledarjih Družbe sv. Mohorja je za šmarsko dekanijo poklic naveden pri zelo majhnem številu udov, v veliko večji meri je naveden njihov stan. Na podlagi vsega kot tudi ob sklepanju na gospodarsko strukturo proučevanih krajev nam ni težko zaključiti, da je bila ogromna večina mohorjanov kmetov oziroma njihovih družinskih članov. Med poklici udov prevladujejo duhovniki, cerkovniki, organisti, cerkveni ključarji in pevke, sledijo jim učitelji, državni uradniki, trgovci in obrtniki, med kolektivnimi udi pa osnovne sole, farne knjižnice in katoliška prosvetna društva. Naletimo Se na nekaj gostačev, označenih s starim izrazom osebenjek, kakega dijaka, župana, gospo... Kar nekajkrat naletimo tudi na oznako niohorjanskega knjižnega daru »najpridnejši«, »najpridnejša«, namenjenega očitno za darilo najboljšim šolarjem. Ob vseh navedenih številkah mohorjanov v dekaniji Šmarje - Sap velja seveda tudi pomisliti, da jc vsako leto mednje prišlo štirikrat, petkrat, šestkrat več Mohorjevih knjig, ki nikakor niso bile zgolj nabožne vsebine. Poleg verske vzgoje in izobraževanja v kaloliškem duhu so Zelo pomembno prispevale tudi k utrjevanju slovenske narodne zavesti in k splošnemu kulturnemu in prosvetnemu napredku. /.hornik občin (irosupljc. Ivančna Gorica, Dohrepoljc XXII. 41 HRANILNICE IN POSOJILNICE DO LETA 1941 Franc Kalar* Hranilniško-posojilniške družbe so se v naših krajih pojavile že v času Avstro-Ogrske, svojo dejavnost pa so šc z večjim uspehom in v večjem številu nadaljevale tudi v obdobju med svetovnima vojnama. Tako jih je na območju današnje občine Ivančna (iorica v omenjenem obdobju delovalo pet. in sicer v naslednjih krajih: v Šentvidu pri Stični. Ivančni Gorici s sedežem V Beršnjakovi hiši na Hudem, v Slični, Višnji Gori in na Krki. Ukvarjale so se predvsem s Sprejemanjem hranilnih vlog na hranilne knjižice, dajale posojila proti poroštvu in na vknjižbo premoženja. ''pmvni odbor Hranilnice in posojilnice v Šentvidu pri Stični leta 1928. I 'prvi vrsti sedijo od leve proti desni: 1. Franc Petan, kmet iz Velikih Pec, 2. Jože Polšek, 3. ni podatkov. 4. Ione Pesjak, kmet in gostilničar iz Blagovice pri Šentvidu, 5. liane Planinšek. krnel i.: Sada pri Rdečem Kalu. 6. liane (iačnik. kmet iz Doba pri Šentvidu. I drugi vrsti od leve proti desni stojijo: 1. Jože Oven. kup/im V Šentvidu. 2. Jože Kek. kmet iz Malega Črnelu pri Ivunčni Gorici, 3. Jože Mestnik, krnel iz Stične. 4. Lovro Jevnikar, nadučitelj na šoli V Šentvidu, ki je poleg rednega delu mi šoli uspešno vodil tudi delo v Hranilnici in posojilnici od leta 1926 do 1945, 5. ni podatkov. 6. Ivan Pržen, sedlar in lupclmk iz Šentvida. 7. Jože Hladnik, župnik iz Šentvida. * Ivančna Gorica, Partizanska L V svoji kralki predstavitvi delovanja teh denarnih ustanov bi se nekoliko podrobneje osredotočil na delovanje hranilnice in posojilnice, ki jc bila organizirana kot zadruga v Šentvidu pri Stični. Ustanovljena jc bila že leta 1896. Zaradi solidnega poslovanja sije šc posebno med vlagatelji pridobila veliko stopnjo zaupanja, tako da je leta 1926 imela že 486 članov. V takratni veljavni valuti, ki jo je predstavljal starojugoslovanski dinarje imela zavidljivih 7.700.519,70 dinarjev prometa ter 33.976,46 dinarjev rezervnega sklada, kar jc bilo za takratno vrednost valute in okoliš, v katerem je delovala, zelo dober poslovni rezultat. Poleg tega jc posedovala tudi dve hiši. Njen poslovni razvoj je močno okrnila svetova gospodarska kriza, ki ji je sledil ukrep vlade Kraljevine Jugoslavije z uvedbo kmečke zaščite. S to uredbo so imeli kmetje možnost zaščite premoženja, čc so pridobili uradno potrdilo, da je kmetijstvo edina gospodarska dejavnost, s katero sc ukvarjajo in jim omogoča preživljanje. Ker jc bila večina kmetov takrat močno zadolženih, hranilnice oziroma posojilnice niso mogle izterjati posojenega denarja ali prevzeti premoženja, čeprav jc bila nanj narejena vknjižba ali hipoteka. Država jc s tem sicer preprečila propad prenckaterc kmetije, posojilnicam in na splošno upnikom pa povzročila precejšnje težave v poslovanju, saj sc jc zaradi splošne krize zmanjšalo tudi število novih vlagateljev. Tisti pa, ki so žc imeli hranilne knjižice, so svoje vloge lahko dvigovali le v zelo majhnih zneskih v krajših ali daljših časovnih razmakih. Ni pa to edino obdobje, ko se je za ljudi, ki so varčevali, slabo pisalo. Njihove vloge so izgubile velik del svoje vrednosti med menjavo politične oblasti. Prvič leta 1918, ko so sc s propadom Avstro-Ogrske zneski vlog iz kron preračunavali v starojugoslovanskc dinarje, in nato leta 1941 po začetku druge svetovne vojne, ko so se vloge ponovno preračunavale, tokrat iz dinarjev v italijanske lire. Vsa ta krizna obdobja so vsekakor zavirala poslovanje in razvoj hranilnic in posojilnic. Večina od njih je kmalu po začetku druge svetovne vojne tudi prenehala delovati. /boniik občin Grosuplje, Ivanina Gorica, Dobrepolje XXIl. 2002 43 PRIPRAVE NA MOBILIZACIJO 1914 Franc Kalar PO vojni napovedi avstro-Ogrske monarhije kraljevini Srbiji v aprilu leta 1914 (kar pomeni začetek prve svetovne vojne) je KI. aprila islega lela glavar okrajnega glavarstva Litija g. Viktor Parma sklical vse župane in svetnike občin, ki so v lem času spadale pod okrajno glavarstvo Litija. Namen sklica je bil pojasnilev navodil za mobilizacijo. Ker jc pod tedanje litijsko okrajno glavarstvo spadala ludi večina občin sedanje občine Ivanč-na Gorica, sc jc omenjenega sklica udeležila tudi večina njihovih županov in svetnikov, Ob tej priliki je fotograf .lože Erjavec iz Podsmreke pri Višnji Gori in obenem župan občine Draga posnel tudi objavljeno fotografijo, V prvi vrsti od leve proti desni stojijo: Jože Grabljevec, župan občine Temenica, četrti je Lovrenc Hribar, župan občine Radohova vas, peli je Jože Pevec, župan občine Zagorica, šesti pa Ferdinand Zaje, župan občine Podboršl. V drugi vrsti od leve proti desni stojijo: prvi, Anton Poljancc, župan občine Krka, drugi, Janez Erjavec, župan občine Kriška vas, tretji, Janko Zupančič, župan občine Višnja Gora. V tretji vrsti od leve proti desni stojijo: prvi, Franc Slepec, župan občine Praprcče. drugi, Anton Mulh, župan občine Bukovica, tretji, Malija Pernic, župan občine Lcskovcc, osmi, Damjan Rogelj, župan občine Gorenja vas, deveti, Ignac Blatnik, župan občine Velike Pece. V četrti vrsti z leve proti desni sedijo: prvi, Ignac Miklavčič, župan občine Hudo, drugi, Franc Mandclj, župan občine Ceinjice, deveti, Jožef Kulnar. župan občine Muljava. V peti vrsti od leve proti desni: prvi, Jožef Erjavec, župan občine Draga, drugi, Franc Zupančič, župan občine Dob. "riiclriiki In ftirmni r. kr. nkr. glavarstva v l.itiii povodom mnhiliznrilo 10. avg. 1014: NAŠE OBČINE IN OBČANI DEJAVNOSTI IN RAZVOJ OBČINE GROSUPLJE V OBDOBJU 2000 IN 2001 Janez Lc.sjak * Občina se je od Icla 2000 dalje Z vstopom v klub petindvajsetih najbolj razvitih občin znašla v razmeroma težkih razmerah. Zakonske obveznosti nam na področju investicij v šolstvo, otroško vzgojo in varstvo, zdravstvo, šport in kulturo ter delovanje uprave nalagajo velike obveznosti. Za obvezne naloge jc v proračunu žc tako rekoč vnaprej porabljenih nad 70 % sredstev. Z ostalimi razpoložljivimi sredstvi pa v občini ne bomo mogli izpolniti najnujnejših potreb in želja, posebno na področju problematične in pomanjkljive komunalne opreme ne. Država nam bo v bodoče za investicije v družbene dejavnosti namenila samo še 10 % sredstev za obvezne programe, vse ostalo bomo morali financirati iz lastnega proračuna. Problem je predvsem v tem, da se jc v občini v preteklem obdobju premalo vlagalo v ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih voda in v druge infrastrukturne objekte, predvsem na podeželju. Premalo seje vlagalo tudi v prostore družbenih dejavnosti (šole. vrtce, zdravstveni dom, knjižnico, glasbeno šolo, kulturne objekte idr.). Sedaj bo to zelo težko v kratkem času nadoknaditi. Tudi ostala infrastruktura je bila v preteklosti izdelana pomanjkljivo in nekvalitctno,(npr. kanalizaciji na relaciji Šmarje - Sap, čistilna naprava, ceste idr.), tako da nas sedaj in v bodoče čakajo velika vla ganja tudi v popravila in obnove. Z veliko strokovnosti, razuma, potrpljenja in žrtvovanja bo potrebno v bodoče planirati in izvajati razvojne naloge. V letih 2000 in 2001 je bil v občini izrazit poudarek na investicijah. V Grosupljem jc bila zgrajena vrsta objektov na področju družbenih dejavnosti, komunalne infrastrukture, poslovno-gospo-darskih in stanovanjskih objektov. V letu 2000 smo namenu predali novo sodobno osnovno šolo Brinje za 500 učencev z večnamensko dvorano. Vrednost te investicije jc bila blizu 1.400.000.000 SIT, od tega jc država prispevala za obvezni šolski program 300.000.000 SIT. Zgrajena in dana v uporabo jc sodobna komunalna deponija, s katero smo si tri občine Ivančna Gorica, Dobrepolje in Grosuplje v skupni investiciji, vredni 600.000.000 SIT, zagotovili dolgoročno varno odlaganje in shranjevanje komunalnih odpadkov. Centralna loplifikacija Grosupljega jc postala bogatejša za pomemben del toplovoda, ki smo ga zgradili od stare osnovne šole Brinje po Adamičevi cesti do Taborske ceste in novega objekta Adamičev center, druga veja pa je bila zgrajena od križišča Adamičeve ceste po Kolodvorski do objekta nekdanje SDK. S to razpeljavo smo ustvarili pogoje, da sc bodo lahko zgradbe v osrednjem delu Grosupljega v najkrajšem možnem času priklopile na centralni toplovodni sistem. Novembra 2000 smo zgradili novo lokacijo za romske družine, ki so živele v nelegalnih taborih za podjetjem Dolcnjgrad in železniško postajo. Tu smo zagotovili nujne sanitarne pogoje in napel- * Zupan občine Grosuplje. 46 .Janez I .esjak Preglednica 1: PRIHODKI v (MM) SIT NAMEN REALIZACIJA 21100 v% 2001 v% 1. D UČNI PRIHODKI 986,0 52,6 1.078.7 55,0 1. Davki na dohodek in dobiček (dohodnina) 780,8 41,7 891,1 45,4 2. Davki na premoženje 181.7 9,7 164,1 8,4 3. Domači davki na blago in storitve 23,5 1.3 23,6 1,2 2. NEDAVCNI PRIHODKI 300,3 16,0 570,3 29,1 1. Udeležba na dobičku in prihodki od premoženja 29,2 1,6 32,6 1,7 2. Takse in pristojbine 7,2 0,4 11,5 0,6 3. Denarne kazni 0,4 0,0 0,0 0,0 4. Prihodki od prodaje blaga in storitev 18,3 1.0 20,9 1,1 5. Drugi nedavčni prihodki 245,2 13,1 505,3 25,8 3. KAPITALSKI PRIHODKI 105,0 5,6 181,3 9,2 1. Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 8,0 0,4 49,8 2,5 2. Prihodki od prodaje zemljišč in nematerial. premo?.. 97,0 5,2 131,5 6,7 4. PREJETE DONACIJI-; 3,5 0,2 2,4 0,1 1. Prejete donacije iz domačih virov 3,5 0,2 2,4 0,1 2. Prejete donacije iz tujih virov 0,0 0,0 5. 1RANSFERNI PRIHODKI 357.5 19.1 128,4 6,5 1. Transferni prihodki iz drugih javnofin. institucij 357,5 19,1 128,4 6,5 6. DOMAČE ZADOLŽEVANJE 121,2 6,5 0,0 0,0 1. Zadolževanje pri poslovnih bankah (0.8, Brinje) 116,5 6,2 0,0 2. Zadolževanje pri državnih skladih 4,7 0,3 0,0 SKUPAJ: 1.873,5 100,0 1.961,0 100,0 PRIHODKI ■ 1 DAVČNI PRIHODKI □ 2 NEĐAVCM PRHOOKI ■ 3 KAPITALSKI PRHOOKI ■ 4 PREJETE DONAalE ■ 5 TRANSFERNI PRIHODKI ■ S DOMAČE ZADOLŽEVANJE LET 2000 2001 Zbornik občin Grosuplje. Ivanina Gorica, Dobrepotjc xxn. 21K12 47 Preglednica 2: PORABLJENA SREDSTVA PRORAČUNA PO GLAVNIH NAMENIH v 000 SIT NAMEN PORABA 2000 v% 2001 V% skupaj denarno in % od skupnih sredstev 1.816,3 100,0 1.888,3 100,0 1. Tekoče obveznosti 834,2 45,9 937,2 49,6 2. Razvojne naloge 982,1 54,1 951,1 50.4 |3. Proračunski primanjkljaj 64,2 3,5 72,7 3,9 PORABA PO GLAVNIH NAMENIH |1 Tekoče obveznosti 12 Razvojne naloge LETO 2000 2001 j.ili vodovod. Bivalne objekte Romov izza Dolenjgrada smo prestavili, za deset romskih družin (45 Romov) izza železniške postaje pa smo kupili in postavili hivalnike. Zaradi odpora Romov do preselitve smo morali to akcijo izvesti skupaj z vsemi pristojnimi službami in oh močni podpori in zaščiti policije. /. odstranitvijo nelegalnega romskega naselja za železniško postajo smo v Grosupljem rešili enega najbolj perečih higienskih in estetskih prostorskih problemov. Zanemarjeno, hitro rastoče nelegalno romsko naselje je skoraj dvajset let kazilo vhod v Grosuplje in predvsem gospodarsko cono ob železniški progi. Občina je v tem obdobju vložila velika sredstva v opremljanje zazidalnih con s komunalno infrastrukturo. V letu 2000 je bila zgrajena gospodarska cona TOC II. v kateri so pričela delovati tri nova podjetja, TIPRO, LOGO in VVcbbcr-1T KANOVA, v soseščini pa se pospešeno gradi gospodarska cona TOC III, kjer bosta v prvi lazi pričeli delovati družbi BOSPLAST in AUTEK -KATERPILAR. Gradnja poteka tudi v stanovanjskih conah DVORI III in IV. kjer bo v sodobnih stanovanjskih objektih pridobljeno blizu slo novih stanovanjskih enot. V letu 2001 smo obnovili most čez železniške proge pri Motvozu. Popravilo in razširitev je bila nujno potrebna predvsem zaradi varnosti prometa in sprostitve ozkega promclncga grla. Ta obnova mostu je prva faza celovite ureditve križišča pred Motvozom. Načrti za obnovo so že v pripravi. V tem letu je bil vzidan temeljni kamen in pričela so se dela na velikem, sodobnem in dolgo pričakovanem trgovskem centru VELE, ki naj bi vrata prvim kupcem odprl žc v prvi polovici leta 2002. Občinska uprava je z odprodajo Stare občine zgradila in sc marca 2001 vselila v nove. sodobne prostore. Občinski objekt je skladno vkomponiran v Adamičev center, kije s svojim izgledom in 48 Janez Lcsjak Preglednica 3: REKAPITULACIJA ODHODKOV v 000 SIT NAMEN PORABA 2000 v% 2001 v% A. SPLOŠNA PORABA 239,0 13,2 397,4 21,0 1. Delovanje organov občine 68,2 3,8 66,4 3,5 2. Delovanje uprave občine 146,9 8,1 300,6 15,9 5. Druge javne potrebe (društva, vzdr.grobov) 5,9 0,3 8,5 0,5 6. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 18,0 1,0 21,9 1.2 K. DRUŽBENE DEJAVNOSTI 989,5 54,5 721,6 38,2 1. Osnovno izobraževanje 567,8 31,3 242,2 12,8 2. Socialno varstvo 43,0 2,4 52,0 2,8 3. Predšolska vzgoja 252,5 13,9 298,9 15,8 4. Kultura 60,6 3,3 57,9 3,1 5. Šport 38,5 2,1 43,2 2,3 6. Zdravstvo 24,0 1,3 24,7 1,3 7. Zaposlovanje 0,5 0,0 0,4 0,0 X. Interesne dejavnosti mladih 2,6 0,1 .', 1 0,1 C. GOSPODARSKA INI RAS 1 Rt K II RA 281,3 15,5 261,4 13,8 1. Cestno gospodarstvo 88,7 4,9 89,2 4,7 2. Komunalno gospodarstvo 170,5 9,4 156,5 8,3 3. Stanovanjsko gospodarstvo 13,9 (1,8 4,8 0,3 4. i Irejaftjc prostora 8.2 0,5 11,0 0,6 D. GOSPODARSKI RAZVOJ 285,9 15,7 4X5.3 25.7 1. Kmetijstvo 32,6 1,8 24,4 1,3 2. Razvoj podjetništva in drobnega gospodarstva 1,5 0,1 0,0 (),() 3. 'turizem 3,8 0,2 4,7 0,2 4. Urejanje stavbnih zemljišč 240,4 1.3,2 450,8 23,9 5. Poslovni prostori 7,6 0,4 5,5 0. 1 E. SREDSTVA REZERV, OBRESTI, BANC. STROŠKOV 20,7 1,1 22,5 L2 1. Sredstva rezerv 10,4 0,6 3,6 0,2 2. Obresti /a kredite 10,1 0,6 18,7 1,0 3. Bančni in drugi stroški 0,2 0,0 M .' 0,0 SKUPAJ: 1.816,3 100,0 1.888,3 100.0 2 000 0 1 800,0 1 600.0 t 1 400.0 J 1 200.0 8 i oooo § 800,0 * 800,0 400.0 200.0 0,0 ODHODKI 2000 2001 Zbornik občili Grosuplje, lvančna Gorica. Dohrcpoljc XXII. 2IHI2 49 Preglednica 4: REKAPITULACIJA IN\ ESTICIJSKIH ODIIODKOl v (HKi sn NAMEN PORABA 200(1 v% 2001 v % A. DELOVANJE OIH INK 233,3 13.3 389,1 21,3 1. Organi in uprava občine 215,3 12,3 367,2 20,1 2. Varstvo preti naravnimi in drugimi nesrečami 18.0 1.0 21.9 1,2 It. DRI ZBENE DEJAVNOSTI 943,4 53,9 684,7 37.4 1. Osnovno izobraževanje 567,8 32,4 242,2 13,2 2. Predšolska \zgoja 252,5 14.4 298,9 16.3 3. Kultura 60.6 3,5 57,9 3,2 4. Šport 38,5 2,2 43,2 2,4 5. Zdravstvo 24,0 1,4 42,7 2,3 C. GOSPODARSKA INERASTRl Kil RA 281,3 16,1 261,4 14,3 l. Cestno gospodarstvo 88,7 5,1 89,2 4,9 2. Komunalno gospodarstvo i varstvom okolja 170,5 9,7 156,5 8,6 3. Urejanje prostora 8,2 0.5 11,0 0,6 4. Stanovanjsko gospodarstvo 13,9 0,8 4,8 0,3 D. GOSPODARSKI RAZVOJ 291,8 16,7 493,9 27,0 1. Kmetijstvo 32,6 1,9 24.4 1,3 2. Razvoj drobnega gospodarstva 1,5 0,1 0,0 0,0 3. Turizem 3.S 0,2 4,7 0,3 4. Urejanje stavbnih zemljišč 240,4 13,7 450,8 24,6 5. Poslovni prostori 7,6 0.4 5.5 0.3 6. Druge javne potrebe 5,9 0,3 8,5 0.5 SKUPAJ: 1.749,8 100,0 1.829,2 100,0 INVESTICIJSKI ODHODKI □ D OOSROOARSki RAZVOJ ■C GOSPODARSKA INFRASTRUKTURA ORU2UNE DEJAVNOSTI ■ A DELOVANJE OftCiNE raznovrstno ponudbo v trgovskih in gostinskih lokalih izredno popestril podobo in ponudbo lega predela. Adamičev center nakazuje smernice razvoja in podobo bodočega pomembnega osrednjega dela mesta Grosuplje. V krajevnih skupnostih je bilo ob velikem osebnem trudu in angažiranju samih krajanov pos-lorjeno marsikaj. Obnovljena je bila infrastruktura in mreža ulic v Brinju, enem najstarejših delov Grosupljega. Ob lem jc bila zgrajena ludi ulična razsvetljava. V naseljih Velika Loka, Gat ina in Veliko Mlačcvo so bile zgrajene ali prenovljene tri mrliške vežice, na Polki pa so tik pred dokončanjem večnamenske dvorane za potrebe krajanov v prizidku gasilskega doma. Povečana in obnovljena so bila pokopališča. Precej krajevnih cest je dobilo novo asfaltno prevleko. V zadovoljstvo otrok in mladine je bilo zgrajeno igrišče na Malem Mlačcvcm. Konec leta 2001 so bile sprejete nove spremembe kratkoročnega in srednjeročnega prostorskega plana za občino Grosuplje. Za zadovoljitev bodočih potreb občanov in širše družbene skupnosti pa jc v postopek vložen že nov predlog, katerega realizacija in sprejem se pričakuje v letu 2003. Stekle so priprave za pridobitev gradbene dokumentacije in sredstev za izgradnjo nove podružnične šole Št. Jurij. Prva lopata naj bi bila zasajena pozno pomladi naslednjega leta in če bo šlo vse po načrtih, naj bi se pouk v novih prostorih začel septembra leta 2003. V zaključni fazi So projekti za izgradnjo več kot tridcscl let načrtovanega in pričakovanega velikega vodnega zadrževalnika Veliki potok, ki bo bistveno prispeval k poplavni varnosti naselja Grosuplje. Prva dela naj bi se začela v letu 2002 ali najkasneje 2003. V pripravi je študija za izgradnjo drugega zadrževalnika Itičje. kateremu bo zaradi objektivnih razlogov potrebno spremeniti lokacijo. S pristojnimi službami potekajo pogovori o izgradnji bencinskega servisa na avtocesti pri priključku Cikava. Ob tem sc dogovarjamo za izgradnjo novega priključka na Razdrtem, tako da bi krajani Šmarja in okolice imeli priključek tudi na avtocesto v smeri Zagreba. Pogovori tečejo tudi o rekonstrukciji glavne ceste Cikava-Grosupljc in vrsti ostalih del, ki jih je potrebno zgraditi ob gradnji omenjenega servisa. V fazi spremembe jc ZN Sever, kjer pričakujemo, da sc bo v letu 2002 pričela gradnja stanovanjsko-poslovnega naselja z okoli 200 novih stanovanj. Obsežna področja smo v prostorskih dokumentih namenili za izgradnjo bodoče gospodarske cone Jug. ki sc razprostira za tovarno Motvoz in platno na južnem delu Grosupljega. V tem trenutku so že pripravljeni in v postopku ludi idejni osnutki in projekti za nadaljnjo izgradnjo osrednjega predela Grosupljega. V presojo in razpravo občanom in občinskemu svetu gre ureditveni načrt t.i. "Poslovni trikotnik", t.j. del predela med Adamičevo, Kolodvorsko in Taborsko cesto, skupaj z ureditvenim načrtom novega Družbenega doma. V ta objekt naj bi se preselila Upravna enota z vsemi državnimi institucijami. Na osrednjem področju Trikotnika smo predvideli obširno podzemno, vsaj dvonivojsko parkirišče, nad katetim bi bil osrednji park. Krajanom v razmišljanje bomo v kratkem predstavili idejne predloge za ureditev Adamičeve ceste od križišča Partizanske ceste do Kulturnega doma. Čaka nas nadaljevanje in sprejem zazidalnega načrta grosupeljske tržnice, v sklopu katere bo bogata ponudba poslovnih, predvsem pa trgovskih in gostinskih lokalov. V sklopu tega projekta bo urejeno tudi obširno parkirišče in zelene parkovne in rekreacijske površine, predvsem za otroke. V izvajanju in planiranju jc šc vrsta drugih nalog. V občini sc trudimo z lokalno zakonodajo, programi, proračunom in z ostalimi postopki zagotoviti čim hitrejšo izvedbo vseh načrtovanih projektov. IVANĆNA GORICA Jernej Lampret* V nekajletni zgodovini obstoja naše občine Ivančna Gorica se na vseh področjih javnega življenja kažejo potrebe in možnosti občanov v stremljenju za kvalitetnejšim življenjem, kriteriji in merila pa se tako v občinskih programih kakor tudi pri ljudeh spreminjajo. Če je bila pred nekaj leti še izredno pomembna telefonija, v razvoj katere smo vložili veliko časa in sredstev, se nam zdaj pojavljajo drugačna videnja in drugačna prioriteta potreb. Za najenostavnejše naloge so bili dovolj dogovori na nivoju posameznikov, krajevnih skupnosti in drugih lokalnih partnerjev, danes pa se je potrebno o smernicah razvoja dogovarjati na nivojih, ki merijo na najrazličnejše - tudi evropske - programe. Tako nam bo projekt razvoja občine in regije, ki smo ga zastavili skupaj s še nekaterimi občinami preko regionalnega razvojnega programa ljubljanske urbane regije, pokazal, da samozadostnost v ozkem okviru občinskih meja ni opcija napredka. V občini Ivančna Gorica se število prebivalcev neprestano povečuje. Predvsem se povečuje pritisk na prostor za stanovanjske objekte. Čedalje večji problem predstavljajo tudi javne prometne povezave, ki ne zadostujejo vsem potrebam občanov, še posebno ne listih, ki so umaknjeni od urbanih centrov in nimajo možnosti lastnega prevoza. Pri vsem tem bi mesto Ljubljana moralo pomagali pri razreševanju problema, saj ljudje z našega območja, zaposleni v Ljubljani, ustvarjajo dodatni nadstandardni prihodek mestu. Utemeljitev potrebe za skupno razreševanje nekaterih stvari lahko najdemo v zgovornem primeru reke Krke. Ta je zaradi kraškega sveta dodobra onesnažena že na svojem izviru z odpadnimi vodami, ki pritekajo z območja Grosuplja in dohrepoljske kotline. Kar se tiče osrcdnjcslovcnskc statistične regije, obstaja nevarnost, da bi jo tretirali kot bogato regijo, ob tem pa pozabili, da so bile nekatere vasi v občini Ivančna Cioriea še do nedavnega na nizki razvojni stopnji in demografsko ogrožene. Zato mora biti pomemben del regionalnega razvojnega programa namenjen razvoju podeželja, ki mu morata mesto Ljubljana in tudi država prisluhniti. S celostnim pogledom in skupnim razreševanjem najpomembnejših problemov bomo dosegli, da se Ljubljana ne bo stihijsko širila in ogrožala tradicionalnega podeželja ter prehitro spreminjala naš kraj v spalno naselje, ne da bi ob tem realne, razvijali pogoje za usmerjen razvoj. Pomemben del aktivnosti naše občine se nanaša na življenje ljudi v sožitju z drugimi, na socialna vprašanja, na ožji in širši prostor z deležem v vzgoji in izobraževanju, kulturi, otroškem varstvu, zdravstvenem varstvu. Dosedaj so naloge glede na občino opredeljene preobsežno, saj so ji naložene eelo liste, ki so z ustavo določene in z zakoni opredeljene kot najpomembnejše nacionalne potrebe. Težave, ki izhajajo iz splošnih razmer gospodarslva, vsekakor ne morejo biti predmet razreševanja na lokalni ravni (kmetijstvo, evropske integracije, brezposelnost) kakor tudi ne razreševanje socialne, romske in podobne problematike. Vse le pristojnosti, kijih ima občina v svojem programu, se kažejo z vidika občana v drugih dimenzijah. Jeseni leta 2000 je bil odprt odsek avloeesle Višnja (iora-Bič, v letu 2(K)1 pa je bila dokončno dograjena vzhodna obvoznica Ivančna Gorica Šentvid. Plačilo cestnine je mnoge voznike preusmerilo na regionalno in lokalno cesto skozi naselja naše občine. Te ceste so postale nevarne, saj težko sprejmejo tako šlevilo vozil. Stanje seje bistveno izboljšalo z. novo obvoznico, pa vendar se še naprej težko pričakuje dokončanje del na zahodni * Župan občine Ivančna (ioriea. 52 Jernej l.ampret obvoznici in z ustreznejšim železniškim prehodom tudi na drugi strani Ivančnc Gorice. /, izgradnjo bencinskega servisa sc zaključujejo najpomembnejši objekti v investiciji avtocestnega programa, ostalo pa je šc veliko nedokončanih del na lokalnem nivoju, kjer je od pomembnejših gotovo izgradnja pločnika od stadiona proti Hudemu. Največja investicija v občini je izgradnja osnovne šole v Stični. Začela se je že pred letom 200(1 z odkupom potrebnega zemljišča in pripravo projektne dokumentacije, potem pa so potekali tudi pogovori med ministrstvom za šolstvo, znanost in šport o prioritetnem sofinanciranju te velike investicije. Soglasje resornega ministrstva in ministrstva za finance o sofinanciranju jc bilo izdano avgusta 2001. Občina je v svojem proračunu že v letu 2001 z obveznicami zagotovila večji del sredstev za prvo investicijsko leto, ki je po finančnem programu najobsežnejše, ker bi jih bilo iz rednega priliva v letu 2002 težko oblikovati. Del sofinancerskih sredstev si jc občina zagotovila s soglasjem za odkup osnovnošolskega prostora za potrebe srednje šole. Šola naj bi začela z delom žc v letu 2003, ko morajo po zakonodaji vse slovenske šole preiti na devetletni program. Celotna investicija skupaj s potrebno opremo, ki pa šc ni bila predmet razpisa, naj bi znašala 1.300 milijonov tolarjev. Po razpisuje bil kot najprimernejši izvajalec izbran IMOS Ljubljana. Temeljni kamenje bil postavljen oktobra 2001. Investicija se nadaljuje, saj je začetek gradbenih del predviden v januarju 2002. Novi objekt predvideva vključitev učencev iz ožjega šolskega območja Stična-lvančna Gorica-Muljava, za učenec območja Suhe krajine, Ambrusa, Zagradca in Krke pa se načrtuje prizidek k osnovni šoli Zagradec in nova šola na Krki za 40 do 50 učencev v prvem triletnem obdobju devetletkc. Po simulaciji in študiji o potrebah novih šolskih prostorov v občini Ivančna Gorica se nadaljuje odkupovanje zemljišč v Zagradcu in Krki ter pridobivanje izvedbenih aktov tudi za prizidek k osnovni šoli v Šentvidu pri Stični. Večji porabnik občinskih proračunskih sredstev jc otroško varstvo, za katerega jc iz leta v leto potrebno tako nominalno kot realno namenjati več sredstev, saj je v zadnjih letih v dejavnost vključeno večje število otrok. Tudi pravilnik v skladu z zakonodajo v večji meri razbremenjuje starše, obremenjuje pa javna sredstva. Pomanjkanje prostora v vrtcu sc kaže tudi v velikem številu otrok, ki so vključeni v vzgojno-varstveni program izven občine Ivančna Gorica. Teh otrok jc med 50 in 60, v domače enote pa jc vključenih .340 otrok. Po odkupu zemljišča za vrtec jc v programu pridobitev gradbenega dovoljenja. Zaradi odmaknjenosti šol in velikosti občine namenjamo velik del sredstev za avtobusne prevoze otrok v šolo. Na leto se zanje namenja več kot 7 % celotnega proračuna. To je naša specifika, ki kaže, da sc bo zmanjšala v času enoizmenskega pouka in z dograditvijo šolskih objektov. Pogoji za delo v zdravstvenem domu so se z zadnjimi vzdrževalnimi deli precej izboljšali. V občini se kaže še nadaljnja potreba po izboljšanju oskrbe s pitno vodo, zato sc je žc v letu 2001 začelo z, velikim projektom na Polžcvski planoti. Vodovod bo povezal omrežje med Muljavo in Kriško vasjo, kasneje pa bo povezoval vse z žc obstoječim omrežjem, ki ga upravlja Javno komunalno podjetje. Investicija je vredna okrog 300 milijonov tolarjev, od cesarje bilo oziroma bo 170 milijonov porabljenih v letu 2001 oziroma 2002. V zadnjem obdobju so bili zaključeni odseki Osrc-dck-Planina, Sad-Rdeči Kal, vodohran Hudo, črpališče Trstenik, vodovod do Mratnic, pred izvedbo pa je vodovod Stranska vas Zaključena so tudi dela na vodovodu za oskrbo s pitno vodo krajanov v območju doline Kosce. Povezava z vodovodnim omrežjem iz. Dobrave do visoke cone Stična sc nadaljuje s pridobivanjem projektov in lastninskih soglasij. Čedalje večje potrebe po čiščenju odpadnih voda nas silijo, da projekt čistilna naprava v Šentvidu nadaljujemo z izgraditvijo same čistilne naprave. V zadnjih dveh letih so bili izvedeni primarni kanalizacijski vodi za širše območje Šentvida vse do čistilne naprave. Odkupljeno je bilo stavbno zemljišče in pripravlja se projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja. Projekt jc večji, zato pričakujemo sredstva, pridobljena od /branih republiških taks. Vrednost deponije Spaja dolina znamo ceniti šele sedaj, koje investicija zaključena, saj je malo tako urejenih objektov zgrajenih legalno v soglasju z okolico. Izredno težko pridemo do projektov, ki so pomembni za vse občane, saj je lastnina dobila pravi pomen. Ceho za neurejenost v prostoru nosi zdajšnja občina s težkimi dogovori z. lastniki zemljišč, kajti za vsak komunalni vod. cestišče in podobno je potrebno vpisati v zemljiško knjigo tudi breme. Še težje pa je pri spreminjanju planskih aktov, saj je pritisk za stavbno zemljišče izjemno velik. Se posebno sedaj, ko kmetijska zemljišča zgubljajo vrednost. Sprememba dolgoročnih planskih aktov je v procesu že več kot dve leti. Resorna ministrstva - soglasodajalci zavlačujejo z izdajanjem soglasij oziroma težave nastopajo Z izvzemom tudi lako pomembnih obrtnih con, ki jih je občinski svet opredelil. Zaključuje se zazidalni načrt Pod cerkvijo v Ivančni Gorici, izgradnja poslovnih prostorov v zazidalnem načrtu v središču Ivančnc Gorice med železnico in cesto pa se bo začela v aprilu 20(12. Nuđenje socialne pomoči in uslug širokega spektra neposredno in posredno preko Centra za socialno delo Grosuplje stalno narašča.. Tako je čedalje več občanov - starostnikov vključenih v domove za starejše občane, za katere plačilo v celoti ali delno krije občina. Od leta 2001 sta zaposleni dve delavki, ki nudita potrebnim pomoč na domu. Delavki skrbita za več kot trideset občanov in z dogovorjenim plačilom občine oziroma oskrbovanca blažita težave, ki nastopajo v času staranja. (ionilna sila gospodarske dejavnosti v občini ostaja Se naprej Livar Ivančna (iorica. ki je v letu 2001 dobil tudi certifikat primerljivosti z evropskimi standardi za okoljevarstvene pogoje. Na novo je v letu 2001 začela delovati tudi tiskarna Ljubljana v nekdanjih prostorih Sinolesa v Ivančni (tori ci. Zaposlenih je več kot 70 delavcev, ki svoje delo večinoma usmerjajo na tuji trg. Kmetijstvo je v času evropskih spogledovanj in novih bolezni govedi Se v težji situaciji, saj sest roSki prireje iz leta v leto povečujejo. Občina prek svojih programov zagotavlja sredstva za najnujnejše naloge, kot so zatiranje mastitisa, sofinanciranje osemenjevanja, pripravljajo pa se tudi zložba zemljišč, agromelioracije, izvedba gozdnih cest, vlak in podobno. V svojem prispevku sem nakazal nekaj problemov delovanja občine in večjih, predvsem finančno zahtevnejših nalog. Vse liste naloge, ki jih občina ima za osnovno dejavnost in obsegajo več kot 80 % proračuna ter so vezane na zakonodajo, so vsakoletna poraba in se ponavljajo iz leta v leto. Za vsa ta sredstva hočemo biti dobri gospodarji, tla sc prepoznavamo v kulturnem, turističnem, vseh društvenih aktivnostih in nenazadnje v vzdrževanju infrastrukturnih objektov, kamor sodi vzdrževanje in prenova lokalnih in krajevnih cest, materialno sodelovanje s krajevnimi skupnostmi, nadzor nad komunalno rabo in ceno storitev upravljavcev infrastrukturnih objektov (odvoz smeti, čiščenje odpadnih voda, preskrba s pitno vodo itd). Nc bi sc rad izgubljal v številnih dosežkih, ki jih naša društva in klubi dosegajo, pa vendar je Ireba omenili 17 gasilskih društev, ki pri svojem poslanstvu združujejo lehnične novitete in dolgoletno tradicijo. Športno društvo Livar z rezultati in novim športnim objektom zbuja pozornost in prenaša motivacijo tudi na ostale športne aktivnosti. V ničemer nc zaostajajo rokometni klub SVIS in oslala športna društva, ki si s sponzorskimi in proračunskimi sredstvi zastavljajo dosegljive cilje. V vsaki prireditvi, med katerimi prcdnjačijo Tabor slovenskih pevskih zborov. Pohod po Jurčičevi poti, Pohod po I .avričevi poti, srečanja mladih v Stični, Lx-tcmporc, prireditve na prostem na Muljavi, molokros dirke Poti kalom, novoletni koncert v Krški jami ter druge prireditve, sc prepoznavajo kulturna, turistična, planinska in druga društva, vezana na kmetijsko-gospodarsko dejavnost: konjerejska društva, govedorejska društva, aktiv kmečkih žena, čebelarska, lovska, ribiška društva. Čedalje večji prispevek k znosnejšemu življenju pa dajejo aktivi in društva Rdečega križa in Karilasa. 54 Jernej Lamprcl Nazadnje pa vse bralce Zbornika vabim na ogled sliškega samostana zverskim muzejem in na ogled Jurčičevega muzeja na Muljavi, za počitek in mir pa šc v Krško jamo in na ribarjenje in čolnarjenje po reki Krki. Naša občina Ivančna Gorica je še kako bogata z naravnimi in kulturnimi znamenitostmi, dobrodošel pa je vsak, ki jo bo pomagal sooblikovati v našem času in prostoru. Zbornik oliein Cirosupljc. Ivanćna Gorica. Dohrcpoljc XXII. 2IMI2 55 OBČINA DOBREPOLJE NA PRELOMU TISOČLETJA (2000-2001) Anion Jakopič* • Leti 2(KM) in 20(11 kot prelomni leti med drugim in tretjim tisočletjem doživlja občina Dohrcpoljc že kot utečena skupnost. Teb dveh lel niso pretresali lokalne volitve, zato je bila lahko vsa energija župana, občinske uprave in občinskih svetnikov usmerjena v prizadevanja za izvedbo čim več projektov v dobro naših občanov, čeprav z nekaterimi trendi razvoja dogodkov ali. bolje rečeno, z nastajanjem nekega stanja ne moremo biti zadovoljni. Občina je pri svojem konkretnem delovanju, ki se kaže na zunaj tudi in predvsem v izvajanju določenih investicij, prešla iz laze. ko je bilo najvažnejše zagotovili vsem občanom dostopno cesto in vodo (čeprav vseh cest še nismo naredili in je voda še vedno problematična, saj tri vasi še nimajo vodovoda), v lazo. ko skušamo urediti ludi druge potrebne zadeve za normalno in enakovredno življenje naših občanov. Investicije se v zadnjem času usmerjajo ludi v kulturo, Spoti in druge prepolrebne namene. Proračun občine je v nekem smislu tudi izkaznica dela v občini, saj se v svojih postavkah, ki sicer izkazujejo suhoparne številke, dotika pravzaprav celotnega življenja in dela v občini. Zato sem za analizo obdobja vzel naslove glavnih poglavij i/ proračunske sheme, ob kateri se bom dotaknil nekaterih odprtih problemov in dilem, kol se kažejo v lem trenutku in kot jih v tej situaciji vidim sam. Ne bom sc podrobno spuščal v številke, ki so lako ali lako relativne, pač pa bom skušal na kratko osvetliti posamezna vprašanja. Ob vsaki temi je odprtih še mnogo vprašanj, na katere tukaj ne bo odgovorjeno. V tem kontekstu lahko nakažem samo bežen pregled. Prihodki občine Suhoparen podatek iz zadnjega rebalansa nam pove. da je imela občina sledeče prihodke v SIT: Leto 2000 Leto 2001 Tekoče prihodke med letom: 422.1W.05X.58 432.125.U7.VHI Prenos iz. prejšnjega leta: 155.182.107,37 146.385.203,70 Skupaj: 577.372.165,95 578.511.177,60 Te številke same po sebi ne povedo nič, če jih ne povežemo, ne vemo niti, ali so majhne ali velike. Ko načrtujemo in planiramo dela. so vedno premajhne, ker si vedno želimo narediti čim več. ( c recimo prihodek 432 milijonov primerjamo s številom prebivalcev, vidimo, da je občina imela v letu 2001 nekaj več kot 120.000,00 tolarjev prihodkov na prebivalca. To ni veliko, če računamo, kaj vse je nujno potrebno narediti in kaj bi še radi naredili. Nekaj pa se iz njih vidi in sc verjetno takoj postavi pred oči. in sicer: zakaj je občina prenašala tako velike zneske v naslednje leto in ni porabila vseh sredstev. Logika pa je ta, če hočeš v majhni občini narediti veliko investicijo, moraš sredstva hraniti več let, ker pa jih moraš vsako leto ponovno vnesti v proračun, sc izkazujejo kot neporabljena in sc prenašajo v naslednje leto. Ncpoznavalcu bi lo lahko pomenilo, da je občina gospodarila slabo in da ne zna porabiti sredstev. Občini je v teh letih pripadlo v tako imenovani primerni porabi okoli 300 milijonov tolarjev, nekaj nad 100 milijonov pa je občina pridobila iz dodatnih virov, in sicer z zbiranjem sredstev od občanov, z dodatnimi občinskimi prispevki ali na razpisih. Iz tega sc ludi vidi, da sama zagotovljena poraba komaj zadostuje za redne izdatke in brez Župan občine I iobrepolje dodatnih virov nc bi bilo investicij. Pridobivanje prihodkov je za vsako občino najpomembnejše opravilo, čeprav sc največkrat v praksi kaže, kot da je najpomembnejše opravilo delitev sredstev. O porabi in delitvi je namreč mnogo več razprav kot o prihodkih, čeprav je mnogo lažje delili, če so prihodki dovolj veliki, kot čc jih ni. V občini Dobrcpolje smo se lega vedno zavedali in naredili vse tako v mejah občine kot izven njih, da bi imeli urejene prihodke. Sistem financiranja, ki je pred pisan z zakonom o financiranju občin, namreč samodejno zagotavlja samo lako imenovano primerno porabo, ki naj bi v osnovi zadostovala za nemoteno delovanje redne dejavnosti v občini. Za to primerno porabo mora vsaj polovico zagotovili občina iz svojih izvirnih prihodkov, ki ji jih zakon priznava, morebitno nezadostnost teh prihodkov pa doda država z. izravnavo. Teh sredstev pa je za nek normalen razvoj vedno premalo. V občini Dobrcpolje pa zaradi nizkih plač prebivalcev in zato nizkim procentom dohodnine nismo uspeli zbrati lastnih virov niti za polovico primerne porabe. V občini namreč ni bilo uvedeno tako imenovano nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga v bolj ljudskem prevodu lahko imenujemo tudi davek od zgradb. Ta davek jc po zakonu o financiranju občin, poleg dela dohodnine, glavni vir lastnih prihodkov občine. Izpad tega vira je imel za posledico, da smo zbrali premalo sredstev za polno primerno porabo in s tem vsaj za minimalni ostanek za investicije. Dober občinski proračun je namreč tisti, ki omogoči, da sc poraba med investicijami in tekočo porabo deli na pol. Občina ima poleg tega še nekaj možnosti za pridobivanje dodatnih virov, in to iz raznih razpisov ministrstev ali z uvajanjem različnih oblik taks ali prispevkov znotraj občine, ki jih zakon omogoča. V občini Dobrcpolje je bil v prvem mandatu leta 1995 izglasovan in uveden občinski samoprispevek, ki sc jc izkazal kot izredno kvaliteten vir prihodkov, saj so bila to čista investicijska sredstva, ki so predstavljala temeljni prihodek za investicije. Veljavnost tega samoprispevka je potekla konec leta 2000, kar je pomenilo, da bo občina v letu 2001 ostala brez znatnega dela prihodkov, s tem pa bo resno ogrožen planirani razvoj. Novega samoprispevka ni bilo mogoče uvesti, ker sc jc med tem časom spremenil zakon o samoprispevku, ki je predpisal, da mora biti referendum za samoprispevek izglasovan z. absolutno večino vseh volilnih upravičencev, kar pa je v praksi skoraj nemogoče doseči. Potrebne so bile nove odločitve in občinski svet je po velikem in dolgotrajnem usklajevanju sprejel v decembru leta 2000 odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki je ublažil izpad samoprispevka samo do polovice, vendar pa je to nadomestilo vsaj delno ublažilo šok, ki bi lahko nastal. Občani seveda z novim davkom niso preveč zadovoljni, čeprav jc obremenitev v povprečju na prebivalca za polovico manjša, kot jc bila s samoprispevkom. Občina pa sc tudi prijavlja na vse možne razpise za pridobitev dodatnih sredstev. Čeprav ima človek včasih občutek, da jc vse lo razpisovanje in prijavljanje brez učinka, pa včasih vendarle kje uspemo. Mnogo bolje in mnogo bolj učinkovito bi bilo, če bi na državnem nivo ju vsa sredstva, ki se preko različnih ministrstev namenjajo za različne razpise, združili in jih po določenih parametrih razdelili občinam, in sicer tako, da bi občina že dve ali tri leta vedela, koliko sredstev ji bo čez. tri leta pripadalo, saj bi tako mnogo lažje načrtovala svoj razvoj. Sedanje zelo razdrobljeno dodeljevanje sredstev po razpisih posameznih ministrstev jc zelo drago in slabo učinkovito, ker je povezano z mnogimi birokratskimi postopki, kar me osebno kot praklika strahovito moli. Polovica denarja pa sc razgubi za postopke in plače listih, ki ta sredstva dodeljujejo. V tem sistemu je bil za našo demografsko ogroženo občino šc najboljši vir dodatnih sredstev sistem pomoči za demografsko ogrožene kraje, kije deloval do konca leta 2001. S I. I. 2002 pa jc bilo tudi lo ukinjeno in preneseno na raven regijskega usklajevanja, preko katerega pa občina še nekaj časa ne bo dobila nič sredstev. Tako smo konec leta 2001 izgubili ,šc en soliden in še kar zanesljiv investicijski vir, s katerim jc občina Dobrcpolje v zadnjih letih predvsem asfaltirala ceste. Pridobivanje zlasti investicijskih sredstev bo šc naprej prioritetna naloga občine. Odhodki občine Odhodki se morajo v celoti skladali s prihodki, zadolžitev je možna lć v manjši meri. Zakon dovoljuje zadolževanje občine v višini 10 % primerne porabe iz preteklega leta, Občina Dobre pol -jc jc to možnost izkoristila v primeru financiranja v odlagališče komunalnih odpadkov, ki smo ga gradili skupaj z. občinama Grosuplje in Ivančna Gorica. Za potrebe odlagališča je bilo tudi možno pridobiti najbolj ugoden kredit republiškega ekološkega sklada, V bistvu se je zadolžilo z našim poroštvom Javno komunalno podjetje kot pooblaščeni izvajalec javne službe za urejanje z odpadki. S tem poroštvom je možnost nadaljnjega zadolževanja občine izčrpana in se ne more več zadolžiti, dokler tO ne bo poplačano, niti se ne želi, saj v občini vedno stremimo za uravnoteženo bilanco. Po shemi odhodkov pa se kaže, na katerih področjih občina deluje in kam usmerja svoja sredstva. Po lej shemi se bom skušal na kratko dotaknili posameznih področij delovanja. Občinski svet in uprava občine Kljub nekaterim zapletom lahko tečemo, da gre v drugem mandatu za izjemno dobro in usklajeno delovanje in sodelovanje občinskega svela, župana in občinske uprave, kar še posebej pripomore k uspešnemu delu. V občinskem svetu je polovica svetnikov z žc drugim mandatom, zato jim je delovanje sveta in funkcioniranje občine žc v celoti poznano, kar omogoča hitrejše in učinkovitejše odločitve. Občinsko upravo sestavlja skupaj s tajnikom 5 zaposlenih, vendar je morala uprava zaradi spleta okoliščin (porodniška, ki je nismo nadomestili z začasno zaposlitvijo) skoraj ves čas v letih 2000 in 2001 delati smo s štirimi delavci, kar je predstavljalo izjemen napor zaposlenih, saj zaposleni niso mogli izkoristiti niti dopusta. Mnogokrat si ne poznavalci zelo zmotno predstavljajo, da je delo v občinski upravi enostavno, praksa pa kaže, da to ni res, še zlasti v majhni občini, kjer deluje uprava kot celota in mora obvladati vsa različna področja delovanja. Delavci morajo obvladati mnogo različnih zadev, saj se ne da nekaj preložiti na drugega. Majhna občina ima prav toliko vrst tlela kol velika, samo zneski so manjši. Lažje obvlada cn človek večjo količino enakega dela kot pa množico različnih del. K pestrosti prispeva šc državni birokratski aparat, ki sc neprestano izmišlja nove in nove predpise, za katere sc mnogokrat vidi, da so v celoti nepotrebni, saj mnogokrat podvajajo delo in obremenjujejo ljudi, da se morajo namesto z vsebino ukvarjati s formalnostmi, namesto da bi delo poenostavili. Prepričan sem. da zadovoljivo delo delavcev občinske uprave v mnogočem pripomore k uspešnemu delu občine. Osnovno izobraževanje Občina jc po sedanjem sistemu ustanovitelj osnovne šole, v finančnem smislu pa zadolžena za materialno plat njenega delovanja, to jc predvsem izgradnja in vzdrževanje šolskega prostora in prevoz otrok do šole. V občini imamo vso šolsko in varstveno dejavnost združeno v cn zavod, ki sc imenuje Javni vzgojno-izobiažcvalni zavod Osnovna šola Dobrcpoljc, ki pa deluje na štirih lokacijah, in sicer osrednja zgradba na Vidmu, kjer je tudi vrtec, in tri podružnične šole. V Strugah je popolna osemletka oziroma po novem dcvellclka, v Kompoljah jc šola do četrtega razreda in po potrebi tudi en ali dva oddelka vrtca, v Ponikvah pa jc šola do četrlega razreda. V občini jc premajhno število rojstev, zato je tudi VzdrŽevanje šol vse težje, šc zlasti jc kritično v Ponikvah. Šole vzdržuje občina po najboljših močeh. V preteklih letih sc jc vlagalo tudi v novogradnjo, lako tla imamo sedaj prostora dovolj tudi za dcvclletko. še zlasti, če bo nataliteta lako slaba kol zadnja leta. Nujno je potrebno zamenjati kritino na osrednji šoli na Vidmu, kar bo izvedeno v naslednjih letih. Velik strošek predstavljajo tudi prevo/i otrok v šolo. Prevoze opravlja delno ljubljansko prevozniško podjetje LPP, delno pa privatni podjetnik s kombiji. Prevozi otrok so že ves čas od nastanka občine vroča tema razprav, saj povzročajo velike stroške. Najprej je občina v skladu Z zakonom plačevala prevoze samo za oddaljenost nad štiri kilometre od šole. Zaradi povečanega prometa in predvsem zaradi pojavljanja medvedov pa so starši zahtevali, da se vozijo tudi drugi otroci. Občinski svet je zato sklenil, da se uvedejo prevozi za vse učenec. Država je občini eno leto ali dve to refundirala, potem pa na to pozabila, in tako je ostal ta strošek občini in krepko zareže v proračun. Država bi zaradi enakopravnosti z mestnimi otroci ta strošek morala priznati. Šola je v strokovnem in organizacijskem smislu dobro organizirana, učenci in učitelji pa se radi vključujejo tudi v javno kulturno življenje v občini z izvedbami različnih prireditev in projektov, Socialno varstvo Dejavnost socialnega varstva spada v osnovne naloge v občini. Občina Dobrcpoljc sc tega zaveda, čeprav ta dejavnost še ni v celoti zaživela tako, kot si jo želimo. Občina je v fazi razslojevanja kmetijstva. Ostareli kmetje z majhnih kmetij z. majhnimi kmečkimi pokojninami ali celo brez njih postajajo nemočni za samostojno življenje. Potrebni so pomoči ali celo odhajajo V domsko oskrbo. Občina Dobrcpoljc zalo usmerja svoja razpoložljiva sredstva v doplačila domske oskrbe. Ob tem se dogaja, da se mnogokrat tudi lastni otroci branijo prevzeti oskrbo staršev ali prispevati del sredstev za njihovo vzdrževanje ali pa se tudi zelo potrudijo, da od staršev izsilijo prepis vsega premoženja, potem pa pritiskajo na občino, da naj vzdržuje slarše. Predpisi na tem področju so sc nekoliko izboljšali, vendar bi morala država urediti te zadeve bolj odločno in zadovoljivo, Že dve leti občina finančno vzdržuje eno delavko za pomoč na domu. V letih 2000 in 2001 je ta delavka delovala v sklopu Centra za socialno tlelo Grosuplje, ki je bil tudi pobudnik tega, tla smo s tem začeli, za leto 2002 pa je pogodba sklenjena z. Zavodom Prizma iz Ponikev. Dela pa opravlja ista tlelavka. S tem delom bomo šc nadaljevali, saj la pomoč mnogokrat pripomore, tla ostareli človek lahko še nekaj časa prebije doma in mu ni potrebno v tlom. "Ib radi vidijo ljudje sami in izognemo sc stroškom doma, ki so zelo visoki. Sedaj tc stroške delavke v celoti plačuje občina, v bodoče pa bo potrebno ustrezno urediti tudi to območje, saj je meti pomoči potrebnimi tudi vse več takšnih, ki imajo že pokojnine kolikor toliko normalne, in problem ni več v denarju, pač pa samo v oskrbi, zato bo morala občina uvesti tudi določena doplačila. Poleg dejavnosti za starejšo populacijo, ki predstavlja trenutno največji finančni izdatek, saj predstavlja kar 7 % primerne porabe občine, sc je občina odločila, da potlari vsakemu novorojenčku v občini bon za 30.000 tolarjev, s čimer želimo vsaj simbolično podpreti večje število rojstev, saj je nataliteta v občini vse bolj kritična in smo zaradi tega zelo resno zaskrbljeni. Do sedaj smo bili šc vedno nekje nad slovenskim povprečjem, sedaj pa se povprečju približujemo. Prepričan sem. tla je problem nesposobnosti naroda za lastno ohranitev problem št. I, ki bi moral biti obravnavan prav na vseh nivojih države in reševan z ustreznimi ukrepi. Tu pa seveda ne gre samo za materialne pogoje, temveč predvsem za miselno preobrazbo. Del sredstev namenjamo šc za sofinanciranje tlela CSD, Rdečega križa in nekaterih drugih humanitarnih organizacij. Predšolska vzgoja in otroško varstvo Otroško varstvo je v celoti v pristojnosti občine. Do lanskega leta smo pod tem pojmom obravnavali malo šolo in vrtec. Z uvedbo dcvctlctkc. ki je bila v občini uvedena s šolskim letom 2001-2002, je mala šola odpadla, saj jc I. razrctl prevzela država. Oslal nam je vrtec. Delovanje in tekoči stroški vrtca predstavljajo občini največji finančni izdatek, ki se v zadnjih letih še povečuje. Občani naše občine imajo v povprečju namreč manjšo plačo, kot je v republiškem povprečju, zato so dolžni v skladu z, zakonom tudi manj prispevat i za vrtce. Vso razliko pa mora plačati občina. V prejšnjih letih je drŽava zagotavljala občini več denarja. Če je bilo več otrok, sedaj pa občina dobiva pavšal v primerni porabi ne glede na tO, kolikšen procent mora doplačevati in koliko ima otrok. Tako izdatek za vrtec predstavlja kar 17-20 % primerne porabe. Vse več staršev odda v vrtci že zelo majhne otroke, za katere veljajo drugi normativi in večji strošek. Tako sc občina znajde v začaranem krogu, vrtec smo zgradili zalo, da bodo otroci imeli kje biti. želimo si več otrok, ker drugače izumiramo, po drugi strani pa si želimo manjši strošek za vrtec. Tudi tukaj smo odvisni od državnih predpisov in zakonov, ki nam včasih onemogočajo dodeliti pravo višino prispevkov staršev, saj predpisani kriteriji nc odražajo vedno dejanskega stanja dohodkov posamezne družine in sc nam dogaja, da slabše situirana družina plačuje več za vrtec kot bolje situirana, ker sc moramo držati predpisov. Poleg lega pa je država v letih 2000 in 2001 nerazumno dvignila plače v vrtcih in šolah in s tem porušila Utečena razmerja. Včasih sc človek sprašuje, ali nc bi bilo za drŽavo in občino ceneje, če bi lahko dajali kar dotacijo staršem v določenem znesku, če bo eden od staršev ostal doma in skrbel za svoje Otroke, če bi to seveda želel storiti. Ob treh ali več Otrocih in primerni dotaciji bi si plačeval za pokojnino in še nekaj bi mu ostalo. ()dpadli bi slroški gradnje novih vrtcev in vsi ostali izdatki. Kultura Vedno smo se v občini Dobrepolje radi ponašali s kulturno dejavnostjo, /.lasti je razvila glasbena in predvsem pevska tradicija. Tu gre predvsem ali pa v celoti za prostovoljno amatersko kulturno udejstvovanje. S kulturno dejavnostjo sc ukvarja veliko število ljudi v mnogih zborih, glasbenih skupinah, dramskih skupinah itd. Za redno delovanje teh skupin občina namenja določena sredstva, ki so za izvajalec seveda vedno premajhna, za občino pa velika. Dolgoletna želja vseh Dobrcpoljccv je bila, da bi dogradili Jakličev dom. To je bila na pol zgrajena stavba, ki jo je pod vodstvom tedanjega župnika Aniona Mcrkuna zgradila župnija na svoji zemlji. Dobrepoljci so v Jakličev dom vložili mnogo prostovoljnega dela. denar pa je po različnih kanalih in z različnih naslovov zbiral predvsem župnik. Dom jc bil Že od vsega začelka namenjen kulturni dejavnosti, shodom in sestankom, skratka, to naj bi bil nekak center. Dobrepoljci smo ta dom vzeli za svojega in je v nekem smislu postal simbol nas vseh. Dom pa je bil na pol dograjen, saj je dokončanje preprečila vojna vihra. Dokončanje doma je bila tudi od vsega začetka nove občine velika želja vseh Dobrcpoljccv. Po pogodbi med župnijo in občino je bil dom prenesen v last občine, in tako se jc želja lahko pričela uresničevati v jubilejnem letu 2000, sc nadaljevala v letu 2001 inje sedaj naša osrednja in najpomembnejša investicija. Gradnja pa bo trajala vsaj še dve leti, saj sc je tekom gradnje izkazalo, da jc tudi stari del grajen statično slabo in ga je bilo potrebno do tal porušiti. To dejstvo jc bil velik šok za vse. ki smo sc s tem ukvarjali, vendar so bile vse težave uspešno presežene in v letih 2000 in 2001 jc dom dograjen do strehe. V starem delu jc kopija prejšnje zgradbe, prizidek pa sc razlikuje od prvotne zamisli. Popolnoma nova dvorana je bila odprla ob 10. obletnici osamosvojitve 24. 6. 2001. V naslednjih letih bo v Jakličevem domu dograjena sc glasbena šola, knjižnica, prostori za vaje godbe, prostori za strelsko družino in športnike, razstavni prostori za stalne zbirke in občasne razstave, skratka. Jakličev dom naj bi zaživel kot pravi kulturni center občine Dobrepolje. Šport Športna dejavnost v občini deluje po nekem ustaljenem redu. Športna društva so povezana v športno zvezo. V občini se še kako zavedamo, da je dejavnost športa v sedanjem času še kako pomembna, še zlasti za mlade ljudi pa tudi za starejše. Večna dilema je tudi, ali se naj posvetimo bolj neki določeni panogi in jo dvignemo na nadobčinski oziroma državni nivo ali pa naj skrbimo za to. da bi bila dejavnost čim bolj množična. Dejstvo je, da si tako majhna občina, kot je naša, težko zamisli nek vrhunski klub. To je danes denar in že pravo podjetništvo, naloga občine mora biti predvsem čim bolj množično ukvarjanje s športom predvsem v duhu rekla zdrav duh v zdravem telesu. Tudi tu so razhajanja pri porabi sredstev velika. V občini primanjkuje športnih objektov, igrišč, potrebna je nova športna dvorana. Vsega naenkrat ne moremo delati. V preteklih letih smo predvsem zagotavljali denar za redno dejavnost, ki je po mnenju uporabnikov vedno premajhen, za občino pa predstavlja dovolj velik izdatek. Predvsem pa si želimo zgraditi nova igrišča vsaj v večjih vaseh v občini. V letih 2000 in 2001 so potekale priprave za gradnjo igrišč v več vaseh in prijavljanje na različne razpise za pridobitev dodatnih sredstev. Priprave so bile zahtevne in dolgoročne, saj je potrebno v največ primerih začeti vse od kraja od spremembe prostorskega plana, nakupa zemljišč, pridobivanja dokumentacije, pridobivanje sredstev in šele na koncu bo izvedba. Trenutno smo najbližje izvedbi igrišč v Strugah in Kompoljah, na Vidmu pa ga moramo urediti, saj je zaradi gradnje Jakličevega doma njegova uporaba omejena. Zdravstvo Osnovno zdravstveno varstvo v občini poteka preko skupnega zdravstvenega doma Grosuplje in deluje relativno dobro. Zelo dobro sodelovanje občine in Zdravstvenega doma jc obrodilo tudi sadove v nekaj novih pridobitvah. V oktobru leta 2000 jc bila odprta nova lekarna v prizidku zdravstvenega doma, ki predstavlja za občino veliko pridobitev. K sodelovanju smo povabili Lekarno Ljubljana, ki je tukaj odprla svojo podružnico in tudi sofinancirala objekt in opremo. Občina jc v letih 2000 in 2001 tudi financirala obnovo zdravstvene postaje: zamenjana je bila kompletna kritina in prenovljeni vsi notranji prostori. Zdravstveni dom pa jc poskrbel še za notranjo opremo, tako da je delo v zdravstvenem domu prijetno tudi za zdravstvene delavec in koristno za vse občane. Redno jc začel delovati tudi laboratorij. Kmetijstvo Kmetijstvo kot gospodarska panoga vse bolj izgublja na pomenu tudi v občini Dobrcpolje. Samo en podatek pove zelo veliko. V občini je sedemsto krav in skoraj sedemsto traktorjev. Logično, da to ni gospodarsko zanimivo. Splošna kriza v kmetijstvu se močno kaže na vseh nivojih. Ob podpori kmetijstvu se pojavljajo velika razhajanja tudi v občini tako kot v državi. Delovanje kmetijstva generalno presega ozki pojem gospodarske dejavnosti, ki mora bili podrejena tržni logiki. Kmetijstvo v našem primeru pomeni način življenja, kulturno krajino, možnost turizma in rekreacije, v nekem smislu slovensko identiteto, čc hočete, in še in še bi lahko naštevali, tega pa nekateri nc morejo razumeti ne v naši občini nc v državi. Občina se po svojih močeh trudi blažili te posledice predvsem z. vidika ohranjanja kulturne krajine, ohranjanje poseljenosti, zmanjševanja odseljevanja itd. Cc ugotavljamo, da so se zarasle že vse kmetijske površine izven ravnega dela občine, si nikakor nc moremo in nc smemo dovoliti, da bi sc zarasel z. gozdom tudi ravninski del. Tega sc v občini zavedamo, vendar je spreminjanje razmer pogojeno z. različnimi pogoji. V kmetij stvo v občini še ni prišla podjetniška logika, tradicija delovnih navad in delovnih postopkov jc šc premočna. Kol predpogoj za kakršnokoli razvijanje kmetijstva se vse bolj kaže izvajanje komasacij ali s slovenskim izrazom zložb zemljišč v večje kose. Komasacija bi pocenila obdelavo in pospešila tudi najemanje zemljišč, saj majhnih parcel nihče noče vzeti v najem. Sedanji pogoji z 80 % potrebnih podpisov za izvedbo komasacije, ki jih postavlja država, so preostri in jih je težko doseči. Občina je tudi v letih 2000 in 2001 namenjala del sredstev za izvajanje agromelioracij, urejanja pašnikov in delno subvencioniranje pri nabavi rcpromatcriala. Občina v sodelovanju z. banko tudi ves čas nudi možnost nabave posojila po TOM + 0 % obrestni meri, vendar je zanimanje za kredite razmeroma majhno. Vsekakor je to področje v občini, kjer se bodo dogajale še velike spremembe. 'IVirizcm Turizem je v občini v povojih, saj o pravem turizmu kot gospodarski dejavnosti nc moremo govoriti, čeprav vsak obiskovalec naše občine ugotavlja, kako čudoviti so naši kraji. Občina je bila dolga leta zaprta, sedaj sc odpira. V občini delujejo planinsko društvo in dve turistični društvi, in sicer Turistično društvo Dobrcpoljc, ki svojo aktivnost usmerja na celotno področje občine, in turistično društvo Podgora. ki svoje aktivnosti razvija bolj v vasi Podgora. Zelo dejavno je tudi Društvo podeželskih žena. Aktivnosti teh društev so dobrodošle in pozitivne tako za promocijo naših krajev kot tudi za osveščanjc ljudi v prizadevanju za ureditev svojih hiš in ureditev vasi, to je namreč predpogoj za prihod turistov. Bližina Ljubljane, lepa. mirna pokrajina, primerne vzpetine za pešpoti, vse to je kot nalašč za nedeljske ali vikend turiste. Občina sc je vključila tudi v projekt Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe, v katerega je vključeno 14 občin. Projekt ima predvsem namen, tla s pomočjo naše naravne in kulturne dediščine privabimo turiste v naše kraje in morda v bližnji ali daljni prihodnosti omogočimo vsaj nekaterim tudi delovno meslo in prihodke iz lega naslova. Zelo si tudi prizadevamo, da bi ktlo v občini odprl obrat kmečkega turizma, vendar uspeha do sedaj šc ni. Z akcijami bomo nadaljevali. Razvoj gospodarstva Ob uveljavitvi sedanjega občinskega sistema je bilo na veliko razglašeno, da nove občine ne bodo imele z gospodarstvom nobenega tlela in nobene zveze. V ta namen občim ni bilo in šc sedaj ni dodeljenega nobenega denarja. Kmalu pa se je pokazalo, tla sc občina temu področju nc more izogniti. Delno gre tukaj za tradicijo v mišljenju ljudi, ki še vedno pričakujejo, da mora občina reševali gospodarske probleme posameznih podjetij pa tudi širše. Delno pa je tudi res, da mora lokalna skupnost v sklopu svojega razvoja načrtovali ludi gospodarstvo, čeprav nc more naredili tistega, kar predvsem obrtniki in podjetniki pričakujejo, namreč s finančnimi injekcijami poseči na področje gospodarstva. Občina ima omejeno vlogo: urejanje prostora za potrebe gradnje in skoraj nič več. V občini Dobrcpoljc smo skupaj z občinama Grosuplje in ivančna (iorica obdržali skupno urejanje in dodeljevanje kreditov. V preteklih letih je deloval skupni sklad, ki so ga upravljali predstavniki iz vrst podjetnikov iz. vsake občine. Vse občine so vlagale del sredstev iz svojih proračunov, ki jih je sklad oplemenitil v banki in razpisoval kredite po ugodnih obrestnih merah enotno za vse tri občine. Država je s svojimi predpisi sklad v bistvu prepovedala, vendar smo z dogovorom šc vedno ohranili enotno institucijo, ki temelji sedaj predvsem na dogovoru, da oblikujemo enoten pristop k temu problemu in enotne kriterije in v bislvu šc skupno institucijo, ki pa temelji predvsem na med Sebojni pogodbi. Občina Dobre polje seje odloČila, da bo tudi vsakemu našemu občanu, ki bo gradil na območju občine delavnico ali nek drug gospodarski objekt, plačala polovico komunalnega prispevka. To je tudi vsa finančna pomoč, ki jo lahko občina nudi. Drugo pa je urejanje proslora in obilnih con. V občini Dobrcpoljc imamo sprejet zazidalni načrt za obrtno cono. Obsega približno X hektarjev površin. Težava je v tem, da je vsa ta površina v privatni lasti, lastniki pa mnogokrat nerealno pričakujejo visoke cene zemljišč, ki jih investitorji ne zmorejo. Cona ludi še ni komunalno urejena, vendar je v celoti zazidljiva in gradnja je možna, če sc pojavi investitor, ki sredstva ima. Občina je seveda pripravljena in v nekem smislu dolžna zemljišče komunalno opremiti, vendar za to nima sredstev. Komunalno opremljanje bo moralo teči vzporedno z. investiranjem in plačilom komunalnega prispevka investitorjev. Seveda bi bilo prav in pošteno, da bi k urejanju obrtnih con v nerazvitih občinah prispevala kaj sredstev tudi država. Ob tem se nam pa kaže še druga slika, ki pa vse skupaj spet postavi na glavo in otežuje odločitve. V občini sc glede zaposlitvenih mest stanje zadnji dve leti ni kaj bistveno spremenilo. Znotraj občine je zaposlenih na vseh naslovih skupaj z zavarovanimi kmeti nekaj nad 6(10 ljudi, vsi ostali (okoli 1000) pa sc vozijo na delo izven občine. Iz lega bi res sklepali, tla potrebujemo veliko delovnih mest. Ko pa poslušaš podjetnike, ki mrzlično iščejo delavce, pa jih ne dobijo, sc začneš spraševali, ali res potrebujemo obrtno cono oziroma kakšna dejavnost naj bi bila v tej obrtni coni. da se bodo v njej lahko zaposlovali oziroma sc hoteli zaposlovati naši občani. Narediti obrtno cono in vanjo vložiti težko zbrana sredstva naših občanov zato, da bo potreben "uvoz" delovne sile, pa je res problematična zadeva. Izobrazbena struktura se namreč spreminja in vsi stereotipi o neki proizvodnji padajo na glavo, tako tla bo potrebna v občini temeljita analiza stanja. Cestno gospodarstvo Občina skrbi približno za 48 km lokalnih cest in še za 40 km javnih poti. Poleg lega pa je v občini še približno 100 km gozdnih cest. V preteklih letih jc bilo investiranje v posodabljanje cest glavna investicijska dejavnost v občini (v šestih letih približno 45 km), v zadnjih dveh letih pa nekoliko manj, čeprav je še vedno neasfaltiranih približno 25 '/< lokalnih cest in 15 % javnih poti. V občini sc žc kaže potreba po prenavljanju cest. ki so bile prve asfaltirane pred 15 in več leti, saj zob časa in neugodne zime tudi cestam nc prizanašajo. Komunalno gospodarstvo Cc zanemarimo vse ostale drobne dejavnosti, ki jih v nekem smislu uvrščamo v komunalno dejavnost, to jc na primer upravljanje pokopališč, urejanje vasi, dimnikarska služba itd., so glavne tri postavke na komunalnem področju: oskrba z. votlo, odvoz odpadkov in odvajanje odpadnih voda. Celotna občina Dobrcpolje je priključena na en vodovodni sistem, to je v nekem smislu rizično, ker imamo samo cn vir, v nekem smislu pa dobro, ker imamo enoten pristop in sislem. Izven tega sistema so tri vasi v občini, ki pa še nimajo vodovoda, to so Vodice, Hoče v je in Tisovec. Tudi v zadnjih dveh letih je občina intenzivno vlagala v obnovo vodovoda. V letih 2000 in 2001 so se obnove izvajale predvsem v Kompoljah in Strugah, saj jc tam vodovod najslabši. Plastične in salonitne cevi sc zamenjujejo z litožclcznimi, tako imenovanimi tluktil cevmi, ki trenutno veljajo za najboljše, čc nc bo čez nekaj let spet kdo ugotovil, da niso dobre. Prizadevanja občine tečejo tudi v smeri, da sc z vodo oskrbijo tudi vasi, ki šc nimajo votle. lit želimo reševati z vrtinami. V letih 2000 in 2001 smo uspeli z uspešno vrtino na Vodicah in v Tisovcu V planu jc še 1 ločevje. Na Vodicah in v Tisovcu so narejene že prve analize, ki kažejo, tla jc votla primerna za uporabo. Za Vodice smo v letu 2001 žc pristopili k izdelavi načrtov za vodovod, izvedba sc prcdvitleva v letu 2003. Odlaganje odpadkov smo rešili s skupno deponijo treh občin, ki se jc najbolj intenzivno gradila in odprla v teh letih. V občini načrtujemo, skupaj z Javnim komunalnim podjetjem, postopen prehod na individualno pobiranje komunalnih odpadkov. Prva bo na vrsti vas Videm. Zbornik občin (irosupljc, Ivanćna Ciorica. Dobrcpoljc XXII, 2(K)2 63 Najtežje in najdražje pa je reševanje odpadnih voda. Trenutno deluje v občini samo ena mini čistilna naprava v Potiskavcu. /a celotni dobrepoljski del občine imamo izdelane načrte, ki predvidevajo več čistilnih naprav na tem območju. Osrednja in največja bo ju/no od Bruhanje vasi, v katero se bodo stekale vode i/ 1'rcdslrug. Vidma. 1'odgoricc in Bruhanje vasi. V letu 201)0 in 2001 je bila /grajena kanalizacija od vasi Podgorica do Vidma, vendar se nanjo ne priključuje ničesar, dokler ne bo zgrajena čistilna naprava, ki pa je predvidena za leto 2004, če bo tudi sofinanciranje s strani države normalno potekalo. Velik dosežek v občini so tudi obe mrliški vežici, tako na Vidmu, ki je bila odprla še v letu 1999, kot v Strugah, ki jc bila zgrajena v letu 2001, uradna otvoritev pa jc predvidena v letu 2002. Za obe mrliški vežici lahko trdimo, da so ene izmed lepših v Sloveniji. Pri načrtovanju je prevladalo mnenje, da lo ne moie biti nek industrijski objekt, saj si vsak človek zasluži dostojno slovo. Urejanje prostora Izredno pomembna naloga občine je tudi urejanje prostora. Država je občinam na tem področju sicci pobrala dober del pristojnosti, pustila jim je samo izdelavo prostorskega plana in drugih prostorskoizvedbenih aktov ( PUP, zazidalni načrt) I litro se spreminjajoče razmere v družbi porajajo tudi vedno nove zahteve po spremembi prostorskega plana. Občina jc še v letu 2000 pristopila k postopku spreminjanja prostorskega plana, vendar ga zaradi izredne zakomplicitanos-ti in dolgotrajnosti ter množice potrebnih soglasodajalcev ni mogla dokončati do konca leta 2001. Srečujemo se z. izredno okostenelim sistemom, ki po eni strani zelo zavlačuje postopek, po drugi strani pa ne odgovarja dejanskim potrebam in se ne prilagaja hitro se spreminjajoči družbi. Občani so /aiadi lega /clo nezadovoljni in krivijo občino, da ni sposobna hitreje odreagirati na razmere. Kljub temu da so postopki spreminjanja plana okosteneli In neživ Ijcnjski. pa še vedno ne zagotavljajo dovolj ohranjanje dobre kmetijske zemlje ZS trajne namene kmetijstva, saj se mnogokrat bolj ščiti kak ničvieden gozd kot pa ravne kmetijske površine. Bojim pa se, da novi /akon ne bo kaj dosti boljši. Požarno varstvo in civilna zaščita Požarno varstvo jc v občini organizirano v sklopu prostovoljnih gasilskih društev, ki so povezana v (>bČinsko gasilsko zvezo. V občini deluje 7 gasilskih društev. Občina je sklenila z. gasilsko zvezo pogodbo o izvajanju le službe in p V celoli prepustila vse odločitve glede Upravljanja in priprave požarnih načrtov. Slab civilne /aščilc deluje v sklopu občine. Občina je imela v teh letih SreČO, da se nas večje naravne katastrofe, razen suše. niso dotaknile. Vsi želimo, da bi bilo tako še vnaprej. Občina namenja za tO področje nekako standardno 3 '"< primerne porabe. Veliko jc področij, na katerih občina deluje in mora delovali. Vedno se odpirajo še nove potrebe in nove naloge. 'Ib jc nedorečena zgodba. Nekaj smo jih izvršili v teh dveh letih, druge ostajajo odprte za naslednja leta, nekatere tudi za nove generacije. Občina Dobrcpoljc jc v polnem delovnem zagonu, vsi skupaj čedalje bolj ugotavljamo, da nič nc pride samo od sebe, da jc za vse potreben trud, da jc pa marsikaj možno doseči, če ljudje lo Želijo. I Ispeh pa je večji in zadovoljstvo popolno, če V občini vlada medsebojno zaupanje in sodelovanje. In v občini Dohtcpoljc nam lo nekako uspeva. Zbornik občin (rrosupljc, Ivancna < torka, Dobrepoljc XXII, 2002 65 POL STOLETJA PEKARNE GROSUPLJE Štefan Phinkiu Krajevna pcknrija Grosuplje Je bila ustanovljena leta 1951, v njej pa sta bila zaposlena dva peka. Pekarna Grosuplje Je danes najsodobnejša domača pekarna z 200 zaposlenimi, vodilna pa Je I udi na hitro razvijajočem se področju peke na prodajnem mestu. V jubilejnem in v vseh pogledih rekordnem letu bodo spekli S.K00 Ion kruha in pekovskega peciva, kar je največ na enem mestu v Sloveniji. S posodobitvijo proizvodnje so močno izboljšali delovne pogoje, poslovanje pa so razširili tudi v tujino. Za celoten razvoj Pekarne je značilen domala stalen vzpon prodaje. Leta 1 *>54. tri leta zatem, ko sta začela peči prva peka. se je pekarna preselila v prostore pri Potočniku. Delo je potekalo že v dveh izmenah, podjetje pa se je preimenovalo v Pekarijo Grosuplje. Zidava novih parnih peči leta 1960 je omogočila oskrbo sosednjih krajev, po pripojitvi Pekarije Šentvid leta 1963 pa je stekla redna oskrba vseh večjih krajev v grosupeljski občini. Obdobje hitrejše industrializacije je povzročilo opuščanje peke tudi na podeželju, zalo je naraslo povpraševanje, potrebno je bilo povečali proizvodne zmogljivosti. Tesni prostori pekarne so ovirali njen razvoj, želja po obsežnejši širitvi pa je dolgo ostala neuresničena, leta l()bK je prostorsko stisko začasno rešila zidava prizidka, v katerem je zrasla tudi prodajalna kruha in slaščic. Prostorsko sinku je leta 1968 začasno rešil prizidek, v katerem je bila tudi prodajalna kruha in tlak it Povečanje zmogljivosti je omogočilo odločilen korak za razvoj pekarne: širitev prodaje v I juh-Ijano. Že naslednje leto je delo potekalo V treh izmenah, dnevna peka pa se je povečala kar za polovico. Značilni grosupeljski hlebci, ki so jih odlikovale lastnosti tradicionalne peke, so sc v ljubljanskih prodajalnah zelo hitro priljubili. Povpraševanje je raslo in ž.c v letu 1977 sta bili dve tretjini izdelkov prodani v ljubljanskih občinah.V sedemdesetih letih so namreč vse večje pekarne pri nas opustile parne peči in daljše postopke peke let prešle na hitro izdelane vrste kruha. Grosuplje, univ. dipl. ing., direktor Pekarne Grosuplje. (Obsežna prenova leta 1990je prinesla tudi dograditev proizvodne Inde z linijo za kruh in pecivo ter upravni objekt. Zbomik občin Grosuplje. Ivančna Gorica. Dobrepoljc XXII. 2IKI2 67 Prelomnega pomena /a razvoj Pekarne je bilo leto 1978. Prineslo je združitev s trgovskim podjetjem SO/.I) Mercator in novembra tudi dograditev nove pekarne na novi lokaciji, na obrobju kraja, kjer je še danes. Prostorske omejitve so bile končno premagane in proizvodnja sc je strmo tlvigala. Velika rast naročil je sredi osemdesetih let popolnoma izlrošila peči in leta 1987 je stekla posodobitev, v naslednjih dveh letih smo zgradili tudi deset novih silosov za moko z avtomatiziranim sistemom skladiščenja. Razširjene zmogljivosti so dvignile Pekarno na lestvici prodaje in že leto pO zaključeni prenovi, leta 1980, se je zavihtela na šesto mesto v panogi. Prejela je najvišje občinsko priznanje, nagrado Louisa Adamiča za gospodarske dosežke trajnega pomena. Po odločitvi za vstop na ljubljanski trg in vztrajanju pri parnih pečeh je bil tretji strateški korak narejen ob izteku osemdesetih let, ko sc je pekarna odločila, da bo sledila nakupovalnim navadam svojih kupcev. Trgovski centri so pritegovali vse več kupcev in Pekarna Grosuplje sc je odločila postaviti svojo prvo pekarno na prodajnem mestu v Mcrcalorjcvem centru v bližinah. V Slovenijo je uvedla popolno novost in z njo lakoj osvojila kupce. Skupaj z ostalimi članicami sestavljene organizacije Mercator-KIT, n. suh. o„ je leta 1989 ustanovila delniško družbo Poslovni sistem Mercator in se istega leta organizacijsko preoblikovala v družbeno podjetje: Mercator - Pekarna (irosupljc, d.o.o., dve leti kasneje pa v družbo z omejeno odgovornostjo v mešani lastnini. Poslovni sistem Mercator je postal večinski lastnik pekarne. Po dobrem desetletju so spet dozoreli pogoji za obsežnejšo prenovo in posodobitev, ki je bila dokončana leta 1990. Vključevala je ludi dograditev proizvodne hale z novo linijo za kruh. zato ježe leto kasneje proizvodnja visoko poskočila in dosegla le nekaj manj kol šcsl tisoč ton. Peto desetletje: leta preobratov in ponovne skokovite rasti i eto Proizvodnja v tonah (elotni prihodek * Čisti dobiček * Akumulacija* Investicije* Št. zaposlenih 1992 5.468 330.293 - 16.643 14.4.32 25.596 78 1993 4.731 460.121 46.492 67.8.31 58.445 76 1994 4.756 6463)10 64.928 137.117 60.840 76 1995 5.252 865.406 99.898 195.515 165.042 107 1996 5.674 1.080.611 100.426 229.062 54.513 123 1997 5.809 1.300.283 76.100 290.369 282.641 131 1998 5.788 1.392.738 124.815 268.247 552.662 146 1999 6.661 1.711.124 125.988 320.025 4.31.071 164 2000 7.761 2.260.752 141.612 307.6.30 379.457 186 2001-ocena 8.800 2.000.000 160.000 470.000 400.000 200 * v 000 SIT Ob vstopu v peto desetletje, leta 1992, seje Pekarna Grosuplje prvič po dolgih lelih soočila z upadanjem proizvodnje in'prodajc, ki se je nadaljevalo tudi v leto 1993. Proizvodnja sveže pečenega kruha in pekovskega peciva je leta 1993 padla pod pet tisoč ton ali v dveh letih za skoraj 18 odstotkov. V obdobju družbenih in političnih sprememb so namreč nenadoma vsepovsod rasle male, zasebne pekarne. Položaj na trgu je doživel preobrat. Samostojni podjetniki in zasebna mala podjetja so prevzemala pomemben tržni delež, ki se je vse do leta 1998 povečeval in dosege 15(1 odstotkov. Lastninsko preoblikovanje jc v obdobju od 1992 do 1994 v družbenih podjetjih upočasnilo proizvodno rast in naložbeno dejavnost, kar pa ni veljalo za Pekarno Grosuplje, ki je v tem času celo povečala investicije. Spremembe tržnih razmer in širšega poslovnega okolja jc izkoristila za notranjo konsolidacijo in prestrukturiranje proizvodnje. Odločila seje za zamenjavo zastarelih peči s sodobnimi večetalnimi parnimi pečmi in za razvoj nove skupine globoko zamrznjenih izdelkov, ki je na podlagi japonske tehnologije potekal več let. Tako je ponovno oživela in uresničila zamisel 0 širitvi peke na prodajnem mestu, vendar na drugačnih temeljih. Uvedla je namreč sistem zavirane fermentacije. Namesto male pekarne s celotnim proizvodnim procesom se tako s pomočjo nove tehnologije na prodajnem mestu odvija le peka kot zaključna faza. Izdelki so vzhajani in globoko zamrznjeni v pekarni, v prodajalni pa jih v posebnih, manjših pečeh spečejo ali le dopečejo. Sistem peke na prodajnem mestu je Pekarna Grosuplje v naslednjih letih izpopolnila in razširila do tc mere, da je danes vodilna družba na tem področju. Leto 1994 je prineslo še eno strateško od loči lev, ki je v mnogočem vplivala na nadaljnji razvoj podjetja, Pekarna jc kupila družbeniški delež v novoustanovljeni družbi Spar Mercator in začela z. njo poslovno sodelovati. (rrosupeljska Pekama je vodilna na področju peke n« prodajnem mestu. Proizvodnja in prodaja sta začeli naraščali in Icla 1995 sta presegli mejo 5.000 Ion prodanih izdelkov. Delež ročno izdelanega kruha in peciva sc je hitro povečeval, število zaposlenih pa jc prvič preseglo sto. Dvig sta doživela ne le število zaposlenih, temveč tudi izobrazbena struktura. Pekarna sc je skladno s svojim tehnološkimi in tržnimi cilji, po katerih naj bi sc uvrstila v sam vrh v svoji panogi, odloČila za Strokovno rasi. Kadrovsko JO k okrepil prihod treh diplomiranih inženir jev, v organizacijo pa je uvedla tudi nov sektor in vzpostavila poslovno funkcijo razvoja in kontrole. Skrb zu kakovost se začne z natančno analizo sestavin v sodobnem laboratoriju. 16. junija 1995 se je Pekarna preoblikovala v delniško družbo Mcrcalor Pekarna Grosuplje d. d. Njeni ustanovitelji so bili Poslovni sistem Mcrcator d.d. in vsi zaposleni. V letu 1996 se je Število delničarjev Pekarne Grosuplje povečalo in doseglo 520. Večina imetnikov lastninskih certifikatov med zaposlenimi, njihovimi družinskimi člani, upokojenci in ostalimi, ki so sodelovali v javni prodaji delnic Mercatorja, je namreč le-te zamenjala za delnice Pekarne Grosuplje. Poslovni sistem Mcrcator je v družbi zadržal večinski delež ali 51,01-odstotni kapilalski delež. Pekarna Grosuplje je postala odvisna družba v koncernu Mcrcalor. Prva skupščina delničarjev je sprejela nov stalni, izvolila tričlanski nadzorni svet in cnočlunsko upravo. Oblikovala je rezervni sklad v maksimalni višini, preostale nerazporejene dobičke preteklih let pa je namenila za izplačilo dividende, ki je bila v tistem obdobju ena od najvišjih. Sledilo je obdobje Stalnega povečevanja proizvodnje, števila zaposlenih in obsega naložb v posodobitev proizvodne opreme in tehnologije. V pekarni so leta 1997 sprejeli investicijski program za temeljito preureditev in dograditev proizvodnih in skladiščnih prostorov. V letu 1998 so zgradili nove proizvodne in skladiščne prostore, hladilnice in laboratorije. Število zaposlenih je naraslo na 146, sodelovanje z Mc Donald'som pa je mladim strokovnjakom omogočilo doslop do najnovejših tehnoloških znanj. Občina Grosuplje jc podjetje v tem letu nagradila / zlatim znakom za posebne dosežke na gospodarskem področju. Z novo opredeljeno razvojno vizijo se jc Pekarna Grosuplje odločila, da postane najboljša pekarna v Sloveniji v očeh potrošnikov. Proizvodnjo jc prestrukturirala v korist donosnejših proizvodov in oblikovala nove blagovne znamke, med katerima sta tudi Pek Matevž in Toaslv. V imenu družbe je izpustila oznako Mcrcator in prenovila celostno podobo. Pekarna Grosuplje je postala tudi blagovna znamka za izdelke, v katere so vgrajeni tradicija, znanje in ljubezen do pekovskega poklica, ki je začel ponovno pridobivali na veljavi. Skupščina delničarjev se je tega leta spel odločila za izplačilo dividend, večino dobička pa je namenila za razvoj. Uvajanje najsodobnejših tehnoloških postopkov in posodabljanje proizvodne opreme je spremljalo pospešeno investiranje v opremo za peko in dopeko v trgovinah, zlasti v velikih nakupovalnih centrih. Letni obseg naložb jc presegel 4511 milijonov tolarjev. Pekarna je začela načrtno krepiti nekatere poslovne funkcije, zlasti marketinško in razvojno. Meti svoje cilje je oh vrhunske izdelke umestila tudi priprave na postavitev celovitega sistema obvladovanja kakovosti po standardih ISO 9001 in I IA( ( T. Prodaja se je razširila po vsej Sloveniji, v letu 2000 pa je segla tudi že v tujino in skupaj presegla 7.700 ton. Jubilejno leto in leto izjemnih dosežkov Trendi rasti se v letošnjem, jubilejnem letu nadaljujejo. Proizvodnja se je v letu dni povzpela za dobrih 13 odstotkov, celotni prihodek pa bo po ocenah celo za 2S odstotkov večji in bo dosegel 2,9 milijarde tolarjev. Pekarna Grosuplje zaključuje leto v pričakovanju 160 milijonov tolarjev dobička, visoka sta prav tako akumulacija in obseg investicij. Tudi tokrat bodo poslovni rezultati uvrstili pekarno v vrh med gospodarskimi organizacijami v občini, kazalci uspešnosti pa jo umeščajo meti najuspešnejše družbe v Skupini Mercator in v panogi. K pomembnim vzrokom za ugoden poslovni rezultat sodijo rast prihodkov od prodaje i/ sodelovanja z drugimi, zdaj žc dvanajstimi pekarnami, čiščenje proizvodnih programov in osretlotočan-je proizvodnje na kruh in pecivo. />elo nu sodobnih, računalniško krmiljenih pečeh. Pekarna je odločena, da gradi svojo prihodnost na mladih in znanju. Ob koncu jubilejnega leta bo v njej že 200 zaposlenih, pretežno iz grosupeljske in sosednjih občin. Kljub jubileju je mlado podjetje, saj je med zaposlenimi kar 4S.2 odstotka sodelavcev, starih od 20 do 30 let. Vse bolj kakovostna jc izobrazbena struktura, v kateri je delež zaposlenih s srednjo, višjo in visoko izobrazbo presegel četrtino, več kot 70 odstotkov zaposlenih v neposredni proizvodnji pa ima ustrezno srednjo ali poklicno izobrazbo. Skrb za znanje odraža tudi potlatck o izobraževalni dejavnosti. Podjetje veliko vlaga v razvoj lastnega kadra, kar mu omogoča vodilno mesto na številnih področjih, v proizvodnji pa skrbi za prenašanje znanja izkušenih mojstrov na mlajše sodelavce. Nadaljuje se tudi posodabljanje proizvodnih procesov. Investicije v osnovna sredstva bodo do konca leta dosegle 400 milijonov tolarjev. Osrednja med njimi jc zamenjava tunelske peči z najsodobnejšo 5-etalno robotizirano pečjo na termo olje, v kateri so začeli peči septembra. Nova peč je povečala zmogljivosti pekarne in pripomogla k Se višji kakovosti izdelkov s posebno tehnologijo združuje možnosti sočasne peke več vrst kruha in pekovskega peciva, zaradi česar je med redkimi v Evropi. Postopki peke so nadzorovani, računalniško krmiljeni in robotizirani, kljub visoki tehnologiji pa še poglablja tradicionalne odlike grosupeljskega kruha, saj ohranja vse lastnosti zidane peči. Osrednjo investicijo so nadgradili s hladilnim sistemom za ohlajanje po peki in klimatizacijo proizvodnih prostorov, s čimer so močno izboljšali delovne pogoje. Sistematična skrb za varnost pri delu je pripeljala do organiziranja lastne strokovne službe m dobro usposobljene ekipe, ki izpolnjuje vse pogoje, da samostojno in redno opravlja potrebni nadzor proizvodnih procesov. Podjetje dosega visoko stopnjo odgovornosti tudi do naravnega okolja. Vse emisije v zrak so filtrirane, da preprečujejo uhajanje moke. Odplake so manjšega obsega, prečiščujejo jih lovilci olj, vzpostavljeni pa so žc pogoji za stalen moniloring odpadnih voda. /a racionalno izrabo energije se je pekama opremila z napravami za boljše izgorevanje in izkoristek kurilnega olja ter električne energije. Dosledna je tudi pri izkoriščanju odpadne toplote, ki nastaja v proizvodnih procesih, z njo pa ogreva votlo in jo uporablja za ogrevanje prostorov, kot tehnološko vodo in v sanitarne namene. Pekarna Grosuplje d.d. dosega med vsemi proizvajalci kruha in peciva v Sloveniji najvišjo rast prodaje, ohranja pa tudi vodilno mesto po tehnološki opremljenosti in obsegu proizvodnje na enem mestu. Poslovne enote ima v Ljubljani, Novem mestu in Hrc/icah. Produktivnost delovnega mesta, merjena z dodano vrednostjo na zaposlenega, je v Pekarni Grosuplje skoraj še enkrat večja od povprečja v Sloveniji in je povsem primerljiva s produktivnostjo v nekaterih razvitih evropskih državah. Vsa ključna mesta v podjetju zasedajo strokovnjaki z visoko izobrazbo. Poslovanje poteka po mednarodnih standardih, pekarna pa pričakuje certifikat kakovosti. Odločila se je za povezovanje z drugimi pekarnami in širitev poslovanja na druge republike nekdanje Jugoslavije let se intenzivno pripravlja na ustanovitev lastne pekarne na Hrvaškem. Kljub širitvi poslovanja po vsej Sloveniji in na tuje ostaja pekarna zavezana matičnemu okolju, kar dokazuje z vscslransko podporo najrazličnejšim družbenim aktivnostim, med katerimi izstopa- Med ohlajanjem kruh do kom a razvije SVOJt lastnosti. Uresničevanje vizije jo kulturni in športni ter humanitarni dogodki. Odnos do kruha in bogato dediščino domaČega izročila ohranja še posebej /. delom, ki ga posveča mladim, /lasti / odmevnim izobraževanjem 0 kruhu za najmlajše, ki ga organizira v grosupeljski in sosednjih občinah. Razvojna vizija Pekarne Grosuplje, po kateri naj bi postala v očeh kupcev najboljša domača pekarna, se uresničuje. To dokazuje tudi letošnje prvo ocenjevanje kruha, ki ga je pripravila Žitna skupnost Slovenije v sodelovanju z. Biotehnično fakulteto, na katerem je Pekarna prejela najvišjo oeeno, zlato medaljo za kakovost za vse tri ocenjene hlebec. Med skoraj sto različnimi vrstami kruhov so ludi Sosedov, Malnarjev in Dolenc, dobitniki prvih zlatih medalj za kakovost. PRIVATIZACIJA DRUŽBENIH PODJETIJ V LETIH 1990-2000 Jožef'Mamil* Lastnina je past: listo, kar mislimo, da imamo, ima nas. A. Kan UVOD Namen tega sestavka je kratek opis lastninjenja, kol so ga videli zaposleni v družbenih podjetjih. Poudarek je tudi na razliki med Slovenijo in državami bivših socialističnih režimov. V Sloveniji je bilo odločanje decentralizirano in direktorji so že od sedemdesetih let dalje samostojno kot menedžerji skupaj z delavci odločali in skrbeli za razvoj in uspeh podjetij. V ostalih socialističnih državah je bilo centralno plansko odločanje na državni ravni. Zalo so bili v slovenskih podjetjih ob zlomu socializma v livropi konec osemdesetih in v Začetku devetdesetih let številni in kvalitetni gospodarstveniki z. dobrimi poslovnimi povezavami / zahodnoevropskimi podjetji in menedžerji. ka/vitosl Slovenije je bila v primerjavi z ostalimi socialističnimi državami (Slovaška. Češka. Poljska itd.) neprimerno višja Danes, ob desetletnici samostojne države, imamo izmeti tranzicijskih držav za razvoj gospodarstva najvišje možne ocene. S sprostitvijo zasebne iniciative posluje v Sloveniji konec leta 200(1 približno 35.000 novih privatnih gospodarskih družb, kar samo potrjuje, tla je bilo veliko znanja Že v bivših družbenih podjetjih. Potrebna je bila sprememba političnega in gospodarskega sistema, da so se lahko številni strokovnjaki uveljavili kol samostojni podjetniki. KAJ JE DRUŽBENA LASTNINA? Tako opredeljeno lastnino smo poznali samo v bivši drŽavi Jugoslaviji in v Sloveniji kol eni izmed njenih republik. V preostalem delu sveta lega pojma ne poznajo. Tudi v bivših socialističnih državah je bila državna lastnina prevladujoča oblike lastnine lo je pomembno za razumevanje privatizacije v Sloveniji v primerjavi z ostalimi državami v Itanziciji. ki so nastale po političnem prevratu in vzpostavitvi demokracije. Lastnina je civilizacijska pridobitev in jo opredeljujejo različne premoženjske pravice, ki SO iz. rimskega prava prenesene v vse moderne pravne sisteme. V bivši skupni državi so te pravice pravno obstajale, dejansko pa je bila privatna lastnina zakonsko tako omejena, tla je bila Zožena na osebno lastnino. Večina premoŽenja je bila v lasti države. Z uvedbo samoupravljanja se je v podjetjih oblikovala družbena lastnina kot "last vseh in hkrati nikogar ". Vsi so imeli pravico uporabe za svoje delo, nihče je ni smel prisvajati. Podjetja so tako bila v družbeni lasti, vendar so z. njimi razpolagali zaposleni kot njihovi ekonomski lastniki. Tako so bila družbena podjetja vpisana v zemljiško knjigo. Zaposleni so prek delavskih svetov imenovali direktorje, Ti so samostojno sklepali pravne posle in odgovarjali za uspešno poslovanje in razvoj. Družbena lastnina je nclaslnina. Vsak Irud je bil neuspešen, tla bi tujcem lahko razložili lo našo posebnost. * Škocjun 21, Lil I lin jak, iiniv. dipl. ing. 71 Jožef Marolt PRIVATIZACIJSKA PRIČAKOVANJA Delavci in menedžerji v podjetjih so pričakovali, da sc bo ekonomska lastnina preprosto spremenila v pravno obliko lastnine. Sledilo je razočaranje in grenko spoznanje, tla delavci niso lastniki družbenih podjetij, v katerih delajo. Zakon o podjetjih (1989) in Zakon o prometu in razpolaganju z družbenim kapitalom (1990) sta bila v bivši Jugoslaviji okvir za začetek privatizacije v Sloveniji. Nekatera družbe na podjetja so seže na podlagi teh dveh predpisov olaslninila. Po razpadu Jugoslavije je slovenska vlada vse statusne in privatizacijske spremembe v podjetjih leta 1990 preklicala in zamrznila do sprejema nove slovenske zakonodaje. V politiki sc je v tem obdobju na veliko razpravljalo o oškodovanju družbene lastnine v dotedanjih postopkih divjega lastninjenja, ker naj bi menedžerji družbeni kapital ali posle prenesli na vzporedna, že privatizirana podjetja. Kjer jc obstojal sum divje privatizacije, so bili opravljeni revizijski postopki. Milo je veliko pisanja o kraji stoletja. Pravih dokazov ni bilo. Rezultati so bili delni popravki v otvoritvenih bilancah. Privatizacijska pričakovanja delavcev se v tej fazi niso uresničila. DENACIONALIZACIJA Privatizacijo doživljajo ljudje najprej kot popravo preteklih krivic, ki so bile izvedene v povojni Jugoslaviji z "revolucijo", to jc s prisilnim odvzemom zasebnega premoženja lastnikom zlasti s predpisi o agrarni reformi, o nacionalizaciji in raznimi zaplembami. Tako jc bila z, zakonom o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91) že zelo zgodaj dana pravna podlaga za obširen proces ukinjanja družbene lastnine, ki sc je v Republiki Sloveniji začel s stanovanjskim zakonom. Denacionalizacija je oblika privatizacije dela družbene lastnine, ki jc nastala s podržavljenjem zasebnega premoženja. Od uveljavitve zakona do konca leta 2000 je bila rešena komaj polovica zahtevkov dena-cionalizacijskih upravičencev. Pričakovanja, da bo denacionalizacija končana v treh letih, sc niso uresničila. Počasno izvajanje tega zakona žc ovira vključevanje Slovenije v Uvropsko unijo. Dcnacionalizacijski zahtevek do lastnine v družbenih podjetjih je do sklenitve sporazuma z bivšim lastnikom o vrnitvi zahtevanega premoženja blokiral lastninsko preoblikovanje podjetja. Pogajalski položaj jc bil na strani lastnika. Spor je pomenil odlog lastninjenja do rešitve spora. Kdaj bo denacionalizacija končana, še ni možno predvideti. Lastninjenje družbenih stanovanj podjetjem ni povzročalo težav. Zaradi nizke cene so pridobili zlasti najemniki, ki so postali lastniki. Po izvedeni "razprodaji" družbenega stanovanjskega sklada v škodo družbenega kapitala jc dokončno dozorelo spoznanje, da pravičnosti v lastninjenju ni. Potrjuje se latinski rek : "Ni vse pošteno, kar jc dovoljeno." PRIVATIZACIJSKI MODELI Prvi slovenski privatizacijski predlog (Mencingerjev zakon) je vseboval decentralizirano privatizacijo. Naletel jc na politična nasprotovanja. Sledil je drugi privatizacijski osnutek (Sachs-Umkov zakon), ki se jc zgledoval po razdelitvenih modelih na Poljskem in Češkem. Novi predlog je bil odgovor na prvega, ki naj bi dajal preveliko upravljavsko moč starim menedžerskim strukturam (rdečim direktorjem). Posledica jc bila enoletna parlamentarna blokada privatizacije. Gospodarjenje v družbenih podjetjih je bilo dodatno oteženo. Kredite so lahko dejansko pridobivala le že olaslninjcna podjetja ali na novo ustanovljene privatne družile. Od tod do divjega lastninjenja je kratka pol, če v podjetju ni bilo dovolj morale ali nadzora. Res pa je, da v družbenih podjetjih, ki so preživela tranzicijo, ni bilo v tem obdobju kraje družbene lastnine. V/poredne firme so služile družbenemu podjetju, da je /moglo brc/ stečaja preživeti, pridobiti nove trge in počakali na politični dogovor o lastninjenju. Tretji in dokončni vladni predlog zakona (Deželak, Pintar, Šetinc) je slovenska skupščina sprejela novembra 1992. Ta je /družil spoznanja vseh predhodnih privatizacijskih predlogov in kombiniral delavski odkup in brezplačno razdelitev delnic zaposlenim ter državljanom prek certifikatov in vmesnih investicijskih družb. Lastninsko preoblikovanje poteka v treh krogih. Najprej je morebitni del podjetja vrnjen prejšnjim lastnikom (denacionalizacija), 20 % je namenjen notranji razdelitvi (zaposleni, bivši zaposleni, upokojenci), 40 % lahko odkupijo zaposleni s 50 % popustom ali pa druge fizične ali pravne osebe brez popusta, 20 % navadnih delnic se razdeli slovenskim državljanom prek lastninskih certifikatov, 10 9S delnic se prenese v Odškodninski sklad in drugih 10 % v Pokojninski sklad. Vrednost družbenega kapitala v podjetju računovodstvo določa z "otvoritveno bilanco", ki se lahko izdela tudi na podlagi cenitve pooblaščenega ocenjevalca. Program lastninskega preoblikovanja sprejme delavski svet in z odločbo potrdi Agencija za privatizacijo. Lastninsko preoblikovanje je končano z. vpisom družbe v sodni register, sprejemom statuta delniške družbe oziroma družbene pogodbe za družbe z omejeno odgovornostjo, imenovanjem začasnega nadzornega sveta in direktorja. MNOŽIČNO LASTNINJENJE DRUŽBENIH PODJETIJ Množično lastninjenje podjetij se je začelo konec 1993. leta. Večina podjetij se je odločilo za interno razdelitev in notranji odkup.V Upravni enoti Grosuplje je le Gradbeno podjetje Grosuplje preneslo delnice na Sklad za razvoj. Za javno prodajo delnic se v Lip; Grosuplje ni odločilo nobeno družbeno podjetje. V Pekarni Grosuplje so izvedli lastninjenje v kombinaciji z. zamenjavo delnic v sistemu Mcrcalor. Vsako podjetje je imelo v programu lastninskega preoblikovanja svojo kombinacijo, ki so jo v podjetjih samostojno Sprejemali v skladu z veljavno zakonodajo. Grosupeljska Guma je predvidela, da bo v petih letih izvedla notranji odkup od Sklada za razvoj. Kovinastroj (irosupljc je imel dovolj lastninskih certifikatov za interno razdelitev in notranji odkup, le 5% je kombiniral s potrdili za neizplačane plače. Za prispevke od vrednosti potrdil pa je dal delnice Pokojninskemu skladu. V času lastninjenja zaposleni niso verjeli v delnice. Premalo je bilo znanja o vrednostnih papirjih in takšni obliki lastnine. Delavci so se bali za svoja delovna mesta, ker se je v podjetjih izvajala brezkompromisna racionalizacija. V letu 1993 je bilo 186 pravnih oseb v stečajnem postopku, še večje število jih je bilo v naslednjem letu. Od leta 1990 do 1995 je bila izguba v slovenskem gospodarstvu višja kol akumulacija oz. čisti dobiček. Delo je izgubilo okoli 200.000 delavcev. Stanje se je začelo popravljati od leta 1995 dalje. Privatizacijo je preživelo približno 2000 bivših družbenih podjetij. Podjetniki so v tem času registrirali okrog 50.000 gospodarskih družb. Od teh jih je začelo poslovali po oceni 35.000. Lastninjenje v letu 2000 šc ni končano. V letu 2001 naj bi se šele začela privatizacija bank, zavarovalnic in državne lastnine. Podjetjem, ki so prenesla družbeni kapital na Razvojno družbo Slovenije, bo ta zamenjan za lastninske certifikate posebnih investicijskih družb (PID-ov), ki so zbirale certifikate od državljanov. Večina državljanov, ki so vložili svoje certifikate v Posebne investicijske družbe, ima grenak občutek, tla so ob lastninjenju družbenega kapitala samo slalirali, medlem ko je peščica bogatela. V zadnjih desetih letih je nastala elita bogatih in desetina bolj revnih. Plivali- z.aeija sc nadaljuje s prevzemi in spajanji. Lastnina se koncentrira v rokah PID-OV in menetlžerskc elite. Kdo so in bodo lastniki slovenskih podjetij, je po desetih letih še vedno neznanka. Lastninski ples se nadaljuje in lastnina koncentrira na višji elitni ravni. KAJ JE TO PREHODNO OBDOBJE? Generaciji izpred druge svetovne vojne je bilo usojeno, da živi v prehodnem obdobju od socializma v komunizem, ki jc v Sloveniji brez prekinitev trajalo okoli 45 let. S propadom socializma so bile sorazmerno hitro dosežene politične spremembe, v Sloveniji pa uresničene stoletne sanje naroda z nastankom mednarodno priznane samostojne države. Resnično so nam bile zvezde naklonjene. Sedaj imamo ponovno prehodno obdobje (tranzicijo) gospodarskega preobrata (privatizacija, podjetništvo, tržne institucije, konkurenca) v trajanju desetih let, in šc ni videti konca. Ker pa tudi sprememba vrednot in načina življenja ljudi traja okoli trideset let, bo šc naslednja generacija živela v prehodnem obdobju. Sedaj v obratnem vrstnem redu: od socializma v kapitalizem. V nasprotju s tradicijo parlamentarne demokracije se kar naprej prilagajamo, gradimo nekaj novega in učimo s pomočjo dobro plačanih tujih svetovalcev. NAMESTO ZAKLIUČKA Sredi petdesetih let preteklega stoletja jc Pavlina, list za pametne Slovence, prinesel novičko, ki je prosto po spominu naslednja: Na Jesenicah jc bil velik miting delovnih ljudi in občanov. Zbrani množici jc spregovoril član ('K KPS (Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije). Govorec: Tovariši, vse, kar tu vidite, je vaše. Osvobodili smo vas, kapitaliste prepodili, premoženje smo jim odvzeli, zdaj ste vi lastniki. (Zbrana množica je navdušeno ploskala.) Zeli kdo besedo? (To vprašanje jc bilo v tistih časih redno in običajno znamenje demokracije ob zaključku shoda). Delavec: lij- ga, Rj- ga! Ali jc to res vse naše? Govorec: Tako jc, kol sem vam povedal. Delavec: Tovariš, če |c to res vse naše, bom prodal svoj delež, z denarjem od kupnine popravil hišo in kupil avto. Govorec: Tovariš, pomisli, kje boš potem v službi? Delavec: Ej-ga, delal bom v tej tovarni kot sedaj, v službi bom pa pri tistih, ki bodo kupili. Misel je preprosta in enostavna. Veliko časa jc preteklo, da jc bila sprejeta. Privatizacijska pričakovanja ljudi so različna. Veliko jih je uspešnih in zadovoljnih. Vsem se upanja niso izpolnila, eni so celo razočarani in sc počutijo prevarane. LASTNINJENJE DRUŽBENEGA PREMOŽENJA JAVNEGA POMENA Rudolf Rome* UVOI) V tem sestavku na kratko obravnavam načine, čas in postopke lastninjenja bivšega družbenega premoženja, ki je imelo v prejšnjem sistemu t.i. "družbeno pomembno" vlogo. Gre za skupno, javno OZ. splošnokoristno premoženje lokalnega, regijskega in državnega pomena, ki se nahaja na območju sedanjih občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Gre pa tudi za družbeno premoženje kmetijskih in gozdarskih organizacij, ki ima poleg proizvodne še druge Funkcije (krajinsko, ekološko, socialno, demografsko, kulturno,...). Ne bom odpiral problematike, kako je to premoženje postalo družbeno in kako se je znašlo v upravljanju bivše občine Grosuplje, njenih skladov, krajevnih skupnosti, javnega podjetja, zavodov, društev pa tudi nekaterih družbenih podjetij, kmetijskih zadrug in drugih organizacij. Lastninjenje podjetniškega družbenega premoženja je tema drugega sestavka, tu pa vseeno navajam nekaj postopkov lastninjenja manjšega dela občinskega gospodarstva (kmetijstvo, gozdarstvo, gradbeništvo, komunala), ker je bilo težko razmejiti med podjetniškim in javnim premoženjem. Iz teksta je razvidna tudi razdelitev premoženja Stare občine Grosuplje med tri nove. ZAKONSKE PODLAGE S padcem komunizma brezlastniška družba v Evropi ni več možna. Tega so se zavedali tudi v bivši državi in so konec 80-ih let začeli družbene, politične in gospodarske spremembe. V Sloveniji smo jih meti prvimi tudi udejanili. Še leta I ugoje bilo pri nas manj kot 5 % zasebnega premoženja, ki je bilo evidentirano - predvsem na področju zasebnega kmetijstva in obrti, kar «>5 % pa je bilo t.i. "družbenega premoženja". MnogO je bilo seveda še premoženja, ki ni bilo evidentirano kol zasebni ali družbeni kapital, npr.: stanovanja, prostori za različne registrirane in neregistrirane dejavnosti, zemljišča, ceste, infrastrukturni objekti itd. Danes, 12 let od začetka lastninskega preoblikovanja, je večji del bivšega družbenega premoženja olastninjen, in sicer tako v zasebni kot v javni kapital. Javna lastnina je razdeljena na občinsko in državno. Premoženje z neurejenim lastništvom, npr.: nedokončana denacionalizacija, neurejeno zaplenjeno premoženje, nedokončani dedni postopki, nelastninjeni državni sklad i, banke, zavarovalnice, rudniki, energetika, telekomunikacijska in prometna podjetja, so začasno še v lasti države Slovenije. Lastninjenje in organizacijsko preoblikovanje bivših samoupravnih družbenih organizacij sta omogočila sprejem amandmajev k Ustavi Republike Slovenije in Ustavnega zakona za njihovo izvedbo (Ur. I. SRS 32/89). Prvi konkretni rezultat Ustavnega zakona je bil ukinitev SIS -Samoupravnih interesnih skupnosti konec leta l')S<). Takrat je bil sprejet tudi Zakon o podjetjih, t.i. "MarkoviĆCV zakon", ki je omogočil preoblikovanje samoupravnih v tržna podjetja in ustanavljanje novih podjetij s kapitalskimi vložki. * Velika Stara vas 2, 1290 (rrOSUplje, 1990 1998 župan občine Grosuplje, 78 Rudolf Konic PO osamosvojitvi Slovenije se je lastninjenje družbenega premoŽenja izvajalo po naslednjih najpomembnejših pravnih osnovah: Zakon o zavodih (Ur. I. RS 12/91), Stanovanjski zakon (Ur. I. RS 18/91), Zakon o denacionalizaciji (Ur.l. RS 27/91), Zakon o zadrugah (Ur. I. RS 13/92). Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur. I. RS 55/92), Zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS (Ur. I. RS ID/93), Zakon o varstvu okolja in Zakon o gospodarskih javnih službah (Ur. I. RS 32/93). Zakon o gospodarskih družbah (Ur. I. RS 30/93), Zakon o lokalni samoupravi (Ur. I. RS 72/93), Zakon o financiranju občin (Ur. I. RS 80/94), Zakon o obrambi (Ur. I. RS 82/94), Zakon o društvih (Ur. I. RS 60/95), Zakon o javnih cestah (Ur. I. RS 29/97), Zakon o stavbnih zemljiščih (Ur. I. RS 44/97), nekaterih začasnih uredbah itd. Lastninjenja po sprejetju posameznih krovnih zakonov v praksi največkrat še ni bilo mogoče izvesti, zato je bilo potrebno počakati na podzakonske akte in razne pravilnike ter navodila. Zaradi problemov pri izvajanju osnovnih zakonov pa je bilo potrebno zakone dopolnjevati. Tako jc postala pravna osnova za lastninjenje družbenega premoženja zelo zapletena postopki pa zahtevni in dolgotrajni. Postopek lastninjenja se namreč konča z vpisom vrednosti premoženja v bilanco stanja pri lastniku ter vpisom nepremičnin v zemljiško knjigo. LASTNINJENJE PO POSAMEZNIH PODROČJIH Lastninjenje bivšega skupnega družbenega premoženja je največkrat sovpadlo z oblikovanjem nove organiziranosti in z razdelitvijo pristojnosti posameznih razvojnih področji na občinski in državni nivo ter javni in zasebni sektor. Razmejitev nekaterih skupnih in javnih področij, ki so pomembna za območje bivše občine Grosuplje, je prikazana v spodnji preglednici. Preglednica: Razmejitev področij na javni in zasebni sektor ter občinski in državni nivo JAVNI SI KIOR /ASI »NI SI KIOR OBČINSKA PRISTOJNOST • predšolska vzgoja • osnovno in glaslx:no Šolsivo • kultura • osnovno zdravsivo • šporl m rekreacija • varovanje kulturne in naravne dediščine • zagotavljanje socialnih stanovanj • komunalno gospodarstvo • upravljanje ■ »Krnskih cest • civilna zaščita • delovanje političnih strank • občinska uprava • krajevne skupnosti • društva in zveze • zadruge • slavim,i zemljišča • zasebna stanovanja • razv ijno načrtovanje, projektiranje in inženiring • zasebno zdravstvo DK/AVNA PKISIOINOSl • socialno skrbstvo • zdravstveno zavarovan«; • pokojninsko invalidsko zavarovanje • zaposlovanje • srednje šolstvu • po*la • železniško gmpodarslvo • upravljanje državnih cest • . b l 1 r. i' |i. u 1 it f. , • vodno gospodarstvo • vojaške zadeve • pohct|,t • državna uprava upravna enota • geodetska upravu • okrajno sodišče • sodnik za prekrške • inšpekciji! • banke • zavarovalnice • Iclckomunikacijc • sklad kmetijskih zcml|iši m gozdov RS • notariat Zbornik občin Grosuplje. Ivančna Gorica, Dobrepolje XXII, 2(HI2 PremoŽenje, kije prišlo v državno lasi Na območju bivše občine (irosupije je veliko skupnega premoženja, ki je bilo po osamosvojitvi Slovenije zakonito preneseno v lasi države oziroma državnih organizacij. Nekatero se je kasneje tudi privati/.iralo. Občine in lokalni prebivalci od lega premoženja neposredno nismo prejeli nikakršnega nadomestila, čeprav smo pri nastanku marsikaterega premoženja obilo prispevali. Gre za naslednje najpomembnejše premoženje: • domova za ostarele Grosuplje in Ponikve • VZgOJno-izobraževalni zavod Višnja (ioni in center za zdravljenje Šentvid pri Stični • Srednješolski center "Josipa Jurčiča Stična" Ivančna Gorica • prostori enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje (irosupije • prostori I Irada za zaposlovanje < irOSUplje • objekti Pošle Slovenija na sedežih pošt • železniška infrastruktura in objekti železniških postaj • državne ceste in baze Gest nega podjetja Ljubljana • infrastruktura in objekti l.lektro Slovenije • objekti in zemljišča bivše ,ILA in TO • Okrajno sodišče Grosuplje • telefonska infrastruktura in objekti Telekoma Slovenije • objekti in prostori nekdanje Ljubljanske banke in Zavarovalnice Triglav • vodotoki • kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so jih upravljale kmetijske in gozdarske organizacije ter bivši občinski kmetijski sklad V času lastninjenja smo odgovorni na bivši občini Grosuplje uspeli, da so nekatere državne institucije zapustile občinske prostote in najele zasebne pioslore (Ccntct za socialno delo. Policija, Sodnik za prekrške), z nekaterimi pa smo sklenili najemne pogodbe (Davčna uprava. Geodet ska uprava. Urad za obrambo. Notar, inšpekcijske službe). Neuspešni ali nedokončani pa so ostali dogovon o nadomestilih /a vlaganja bivše občine, krajevnih skupnosti in SIS v Dom za ostarele < irosupije. Gimnazijo "Josipa Jurčiča Slična", prostote Telekoma v Grosupljem, telefonsko napeljavo v nekatere krajevne skupnosti, neizrabljena zemljišča Slovenske vojske, prostore v Gasilskem centru Grosuplje, kjer je imela sedež bivša TO, v kmetijska zemljišča in gozdove, ki jih je pridobil bivši občinski kmetijski sklad, zemljišča prestavljenih vodotokov in za občinske prostore, ki jih uporablja Upravna enota (irosupije. Občinska stanovanja V skladu s Stanovanjskim zakonom je bilo, tako kot v podjetjih, možno privatizirali tudi občinska družbena stanovanja. Bivša občina Grosuplje je imela 364 stanovanjskih enot v različnih krajih, največ pa seveda v (iiosupljcm. Po stanovanjskem zakonu je stanovanja kupilo okoli 30(1 stanovalcev, ki lahko 20 let plačujejo znižano vrednost stanovanj. 70% kupnine gre občinam, 30% pa republiškim skladom. Nekaj stanovanj je bilo vrnjenih po Zakonu o denacionalizaciji. Kupnina in ostanek stanovanj (predvsem socialna stanovanja), so se razdelila po pogojih o delitvi premoženja med občine Grosuplje, Ivančna (iorica in Dobrepolje. Obema Ivančna Gorica je poleg ostanka Stanovanjskega fonda na SVOJem območju dobila tudi 19 stanovanj v (iiosupljcm. Premoženje organizacij, ki izvajajo t.i. družbene dejavnosti Družbene dejavnosti so organizirane v zavodih. Do konca leta 1989 so jih upravljale SIS -nematerialne proizvodnje, po 1989 pa občine in pristojna državna ministrstva. Njihovo premoženje: objekti, oprema, igrišča in pripadajoča funkcionalna zemljišča, jc v celoti prišlo v last občine oz. države, odvisno od tega, v čigavi pristojnosti je dejavnost zavoda (glej preglednico). Razdelitev nepremičnin med občinami Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrcpoljc je bilo izvedeno dosledno po teritorialnem načelu. Ker je večja vrednost nepremičnin glede na število prebivalcev na območju občine Grosuplje, je le-ta izplačala dogovorjeno razliko v obliki denarne odškodnine občinama Ivančna Gorica in Dobrcpoljc. Občine so tako postale lastnice in soupravljalkc: vrtcev osnovnošolskih objektov s telovadnicami in igrišči glasbene šole v Grosupljem knjižnice Grosuplje muzejskega kompleksa na Muljavi spominske sobe Louisa Adamiča v gradu 1'raproče gradiča Brinje v Grosupljem zdravstvenih domov kulturnih domov, čc lastnina ni vknjižena na lokalno Kulturno-umelniško društvo ■ KUD kulturnih spomenikov in obeležij Jakličevega doma na Vidmu. Neurejeno je ostalo lastništvo nekdanjih sokolskih domov - danes kinodvoran v Grosupljem in Ivančni Gorici, kjer je kot zadnji uporabnik evidentiran TVD Partizan Slovenije. Zemljišči nogometnih igriščv Grosupljem in Ivančni Gorici sla bili vrnjeni prvotnim lastnikom, a samostan Stična je zemljišče v Ivančni Gorici podaril za javne potrebe. Nove občine glede na svojo pristojnost in sprejete prioritete za investicijska vlaganja ludi po lastninjenju vsaka svoj fond premoženja za izvajanje družbenih dejavnosti močno širijo (nove šole. vrtci, športne dvorane, igrišča). Ceste, komunalna infrastruktura in Javno komunalno podjetje Grosuplje Občinske ceste (kategorizirane in nekategorizirane, javne in gozdne poti) in komunalna infrastruktura (vodovodni in kanalizacijski objekti, komunalna deponija, toplovodni sistem Grosuplje, javne površine, trgi, parki, zelenice, pešpoti, pločniki, javna razsvetljava, pokopališč;.....) so po področnih zakonih in Zakonu O lokalni samoupravi v celoti postale občinska lastnina. Med občinami se je infrastruktura logično delila po teritorialnem načelu. Nekatero skupno infrastrukturo pa si občine delijo še s sosednjimi (vodovod Dobrcpoljc, vodovod Zg. Slivnica, mrliška vežica Skocjan). Občine so za upravljanje cestne in komunalne infrastrukture pooblastile Javno komunalno podjetje Grosuplje - .IKP. Komunalne gradnje Grosuplje (občinske ceste), posamezne krajevne Skupnosti (pokopališča, javna razsvetljava) in nekatere samostojne gradbene odbore (vaški vodovodi). Zaokrožena ocenjena vrednost komunalne infrastrukture na dan 31. 12. 1994 v razmerju: občina Grosuplje 49%, občina Ivančna Gorica 4195 in občina Dobrcpoljc 10%, je služila tudi za ključ lastninjenja poslovnega kapitala .IKP, ki je v tem lazmerju 1110'v lasi občin. Podjetja Komunalne gradnje Grosuplje d.o.o.. Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje - ZPKSII d.o.o. Grosuplje, Ula d.o.o., Gcosvct d.o.o., Gcokat d.o.o. in Krim d.o.o. so ustanovili nekateri zaposleni iz .IKP, strokovnih služb SIS - materialne proizvodnje in bivše skupne občinske uprave po "Markovičevem zakonu" v lotih 1990-1992. Tujih navajam zato, ker je področje njihove dejavnosti komunalno, cestno in stanovanjsko gospodarstvo ter geodetske storitve, inženiring in projektiranje. Nihč-e, razen ZPKSU, ki je pridobil poslovne prostore in nekaj stavbnih zemljišč, ni olaslninil nikakršnega družbenega premoženja. Stavbna zemljišča Bivša občina Grosuplje je pridobivala zemljišča znotraj plansko zazidljivih okolišev za potrebe gradenj stanovanjskih in poslovnih objektov. Pridobivala pa je tudi zemljišča izven zazidljivih območij (kmetijska zemljišča), predvsem zaradi zamenjav. Gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in njihovo komunalno opremljanje je izvajal občinski Sklad stavbnih zemljišč, ki je bil samostojna javna pravna oseba. Investicije pa so vodila gradbena podjetja (predvsem IMOS in GPG Grosuplje), ki so predhodno pridobila, največkrat komunalno neopremljena stavbna zemljišča, odplačno ali neodplačno od Sklada stavbnih zemljišč. Zasebni investitorji so lahko kupili stavbno zemljišče in začasno pridobili pravico njegove uporabe, ne pa tudi lastnine. I.c-to urejajo šele sedaj. Občinski fond stavbnih zemljišč v družbeni lasti je bil relativno bogat, predvsem v Grosupljem in Ivančni Gorici. Po lastninjenju v skladu z zakonodajo, ki jo tu navajamo, pa se je močno zmanjšal. Bivši fond stavbnih zemljišč se jc lastninil na naslednji način: - Kmetijska zemljišča izven plansko zazidljivih okolišev so poslala last republiškega Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, čeprav občina Grosuplje formalno prenosa lastništva ni izpeljala. - Večino nepozidanih in komunalno neopremljenih stavbnih zemljišč je bilo vrnjenih prvotnim lastnikom v skladu z Zakonom o denacionalizaciji - ZDen in Zakonom o izvajanju kazenskih sankcij - ZIKS, sprejetim še leta I97S. - Za že pozidana zaplenjena stavbna zemljišča, ki se v naravi niso mogla vrniti po ZIKS, je morala občina Grosuplje plačali odškodnino skoraj I milijon cvrov. Šele z ustavnim sporom smo uspeli doseči, da jc po letu 1996 zavezanka za vračila premoženja po ZIKS država. - Nepozidana stavbna zemljišča, prenesena na gradbena podjetja, so postala družbena lastnina pri gradbenih podjetjih. - Zemljišča pri izgrajenih objektih so poslala funkcionalna zemljišča objektov in so skupaj z njimi pripadla lastnikom oz. solastnikom objektov - nekaj tudi občinam, kjer so občine lastnice ali solastnice stanovanjskih in poslovnih objektov. - Predvsem v 80-ih letih odplačno pridobljena stavbna zemljišča so ostala občinska last (stavbne parcele pri Dolenjgradu, pri Gumi, pri Gasilskem centru in na območju TOC pri Motelu v Grosupljem in na Studencu v Ivančni Gorici) Poslovni prostori Lastniki poslovnih prostorov so postale organizacije, ki so bile do 1994 upravljalkc in uporabnice ali najemodajalke poslovnih, upravnih, delovnih in drugih družbenih prostorov ter počitniških objektov. - Navedene so že bile državne institucije in podjetja, ki so postali lastniki poslovnih objektov oz. prostorov, kjer delujejo, - Lastniki poslovnih prostorov občinskih javnih zavodov na področju družbenih dejavnosti, kot žc rečeno, so poslale občine po teritorialnem principu. - Poslovni prostori .IKP Grosuplje so v solastništvu občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobre-poljc v razmerju 49:41:11). - Poslovni prostori krajevnih skupnosti, ki so predvsem v bivših zadružnih in krajevnih domovih, so po Zakonu o lokalni samoupravi formalno poslali lastnina občine, v kalero spada KS, čeprav zadeve še niso urejene (v Dobrcpolju so KS ukinili). Več premoženja imajo predvsem KS Višnja Gora, Ivančna Gorica in Krka. - Kupnine od prodanih poslovnih prostorov (gostilna Majolka Šmarje - Sap, Frizerski salon Adamičeva 8, Grosuplje) so se razdelile med občine Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrc-polje po splošnem ključu za delitev premoženja glede na število prebivalcev: 48, 087 % : 49,995 % : 9.918%. - Nekaj poslovnih prostorov sc je vrnilo z. denacionalizacijo (Šmarje Sap, Cikava, Videni, Zagradec). - Lastnica poslovnih prostorov na območju Grosupljega in Šmarja - Sapa jc postala občina Grosuplje, To so poslovni prostori v objektih Taborska 2, Taborska 3, Taborska 6, Adamičeva 6, Kolodvorska 2, Kolodvorska 4, Kolodvorska 5 in (lasilska 6 v (rrosupljem ter I .ahova I in Ljubljanska 39 v Šmarju - Sapu. Drugih poslovnih prostorov v bivši občini Grosuplje ni bilo. - Večnamenski zadružni domovi so poslali lastnina več etažnih lastnikov: krajevne skupnosti oz. občine, KUD-a, kmetijske zadruge in morebitnih zasebnih kupcev poslovnih prostorov in stanovanj. - Počitniški objekti v Novigradu. Cervarjii in Čatežu so postali last občine Grosuplje, v Crikvenici in Kaninski vasi občine Ivančna Gorica, občina Dobrcpoljc pa jc za to prejela denarno nadomestilo. Drugo nekdaj skupno družbeno premoženje Ob delitvi občinskega premoženja na nove občine 199b smo evidentirali šc drugo premoženje, ki smo ga opredelili kol skupno in javno, vendar, razen proračunskih denarnih sredstev in javnih delnic, ni bilo občinsko. Tu ga vseeno navajam: - Objekti v okviru Cistercijanskcga samostana Slična so bili vrnjeni samostanu. - Hotel Polževo jc postal last republiškega Sklada za razvoj. - Objekt pri Zupanovi jami je last trgovskega podjetja Tabor, sedaj VELE Domžale. - Obrambni stolp Turcnček v Šmarju - Sap in protiturško obzidje okiog cerkve na laboru nad Cerovim sta last župnije Šmarje - Sap oz. Št. Jurij. - Lastnik gradu liostanj so ljubljanske mlekarne, d.d. - Lastnik govejih farm v Šmarju - Sapu, v Hivacah in Boštanju so bile Ljubljanske mlekarne d.d., ki so objekte farm s pripadajočimi funkcionalnimi zemljišči prodale zasebnim kupcem: objektov farm v Stični, na Muljavi in v Šentvidu pri Slični pa Prašičctcja Stična, d.o.o. - Delnice v nekdanji SKB banki so občine prodale in si razdelile kupnino, prav tako so prodale svoje deleže v nekdanjem Veterinarskem zavodu Grosuplje lastnikom podjetja Veterina -Dobro d.o.o. -Občine so poslale ludi lastnice denarnih sredstev na različnih, okoli 12 občinskih žiroraču-nih, ki so se do 31. 12. 1995 zaprli in v vsaki občini odtlej funkcionira le en račun za občinska javna sredstva. - Občine so poslale tudi lastnice danih kreditov na področju obrti, podjetništva in kmetijstva, in sicer po kriteriju sedeža kreditojemalca. Zbornik ohoin Grosuplje, Ivanina Gorica, Dobre polje XXII, 2002 83 SKLEP Z lastninjenjem nekdanjega družbenega premoženja na območju prejšnje občine Grosuplje, ki seje začelo leta 1990 in se še danes ni povsem zaključilo, seje bistveno spremenila sestava in vrednost nekdanje skupne lastnine. Večji tlel premoženja na področjih družbenih dejavnosti, cestnega in komunalnega gospodarstva, javnega dobra in upravnih prostorov je postal premoženje novih občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobre polje. Večina stavbnih zemljišč, kmetijskih zemljišč in gozdov se je vrnilo prvotnim lastnikom z, denacionalizacijo. Nekaj stavbnih zemljišč so pridobile občine, ki jih sedaj komunalno opremljajo in prodajajo investitorjem. Družbena kmetijska zemljišča in gozdove je prevzel Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS in jih daje v najem (Prašičereja Stična d.o.o., zainteresirani kmetovalci in podjetja, (iozd Ljubljana d.d.) Navedeni naj še, da je bil obseg in vrednost nacionaliziranega in zaplenjenega premoŽenja na območju bivše občine - sedanje Upravne enote Grosuplje - v primerjavi z drugimi občinami izjem no velik, zato so bila temu primerna velika vračanja po ZDcn in ZIKS. Samo po ZDen je bilo vloženih XXI zahtevkov za vrnitev kmetijskih zemljišč in gozdov, 5 za kmetijska gospodarstva, 15 za zasebna gospodaiska podjetja in 101 vloga za vrnitev stanovanj, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč. Občine Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrcpoljc ob lastninjenju in delitvi javnega premoženja tega niso na novo ocenile. V svoje bilance stanja na dan 1.1.1995 so vnesle knjižne vrednosti, ki so največkrat nižje od dejanskih. Bile so prve občine v Sloveniji, ki so sprejele in objavile Sklep o delitvi premoženja (Ur.l. RS 7/97) in delilev tudi dokončno izvedle. Z lastninjenjem nekdanje skupne lastnine "splošnega družbenega pomena" na območju bivše občine Grosuplje se je njen precejšen del privaliziral oz. ponovno postal zasebna last. Funkcionalni del pa je poslal javno premoženje, namenjeno opravljanju javnih služb za občane in pridobivanju javnih prihodkov. .lavno premoženje tako državnih institucij kot novih občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrcpoljc je z lastninjenjem pridobilo odgovorne nosilec, ki morajo z njim učinkovito gospoda riti v splošno korist. ADAMIČEV CENTER Nataša Mazi* V jedru Grosuplja, na stičišču Taborske in Adamičeve ceste je podjetje IMOS Inženiring /gradilo poslovno-slanovanjski objekt, imenovan Adamičev center, (rradnja se je začela junija 1999, uporabno dovoljenje za objekt pa so pridobili konec leta 2000. V poslovno-slanovanjskem objektu je okoli 6.000 m' nelo koristnih površin v petih oziroma Šestih etažah. Objekt sestavljajo dve Stanovanjsko-poslovni lameli, povezani z mostOVŽi v notranjem, zastekljenem atriju, ter poslovni stolpič in podzemne garaže. Kletna etaža jc namenjena parkiranju, shrambam, skladiščem ter tehničnim in servisnim skupnim prostorom, /a parkiranje jc namenjenih 31 označenih lastniških notranjih parkirnih mest. katerih lastniki so lastniki stanovanj in lokalov v Adamičevem centru. Pritličje in prvo nadstropje sla v celoti namenjena 24 poslovnim prostorom in lokalom. V drugem, tretjem in četrtem nad StrODJU so stanovanja, in sicer od garsonjer v izmeri 31,0(1 m'do triinpolsobnih stanovanj kvadrature 8.3.50 m'. Stanovanjskih enot jc skupaj 34. Bivalni prostori stanovanj so orientirani na vzhodno ali zahodno stran, pomožni in sanitarni prostori pa proti zastekljenemu atriju z moslovži. Vsa stanovanja imajo zastekljene balkonske lože. Na zahodno stran se odpirajo lepi pogledi na polja, travnike in bližnje gozdove. V poslovnem stolpiču na severovzhodni strani kompleksa si je svoje poslovne prostore medila Občina Grosuplje. Poslovni stolpič ima kletno ter šcsl nailzidanih elaž. Vertikalno komunikacijo v Adamičevem centru omogočajo poleg stopnic še dvigala, ki povezujejo kletno etažo z ostalimi poslovnimi in stanovanjskimi nadstropji, ter tekoče stopnice v trgovsko-poslovnem pritličju in prvem nadstropju. Uporabljeni fasadni elementi so tudi alu zaključki in steklene obloge, tako da ima objekt sestavine moderne arhitekture, ki je osvežila podeželsko mestno jedro mesta Grosuplje. Ljubljana, m.:, gradbeništva. CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI SPAJA DOLINA Janez Skarlovnik* Narava je vrednota sama po sebi in bi jo morali kot tako zaščititi. Ohranitev Funkcionalnih in stabilnih ekosistemov je pogoj za zdravo Življenje sedanjih in prihajajočih generacij, solidarnost do slednjih pa naša zaveza. V praksi to pomeni uvedbo skupnih okoljskih standardov v širšem prostoru, i/ogibali se povzročanju kakršne koli škode okolju oziroma vplive na okolje preprečili /e pri virih, načelo, tla stroške škotle plača povzročitelj, in vključevanje okoljskih vidikov v sektorje, ki povzročajo največje onesnaževanje. Občine Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica z Javnim komunalnim podjetjem (irosuplje smo z izgradnjo sodobnega centra za ravnanje z odpadki pričeli uresničevati okoljevamo odstranjevanje komunalnih odpadkov. clutromska TEHTNICA 30t 5PRtXUNI objekt UPRAVNI objekt SOR tirnica NADKR1TA SKIAWŠT,a (papir.rrioVIVa.poMbrii odpodVi) skladiSCa za sekundarne surovini: odkrita skladišča (pioc>»mo, »teWo...) ZBIRNI BAZENI 7A I7CEDNE vooc CTSTILNA NAPRAVA ZEUELJSKJ bajen ZA METEORNE VODE (PLHD foll^j dostopna CESTA t. ZAHODNA BERU A f-S.OOm 1. zahodni jarek f-l.OOm 2. zahodna DERMA i-5 OOm 2. ZAHODNI JAREK i ; (■•-. PRALNA PtOSCAD PftECRAONI NA3P za I. ki I. EAZO PLOŠČAD za KOMPOSTRANJf GARAŽA za KOUPAKTOR 1. VZHODNA BERMA i-*. OOm 1. VZHODNI JAREK H>l.OOm 2. VZHODNA eCRMA «-5.OOm Z VZHODNI JAREK t-1.00m PONIKOVALNICA pilotno ODLAGALNO PO« JE-DEPO ODVECmAI. zbirni BAZEN 08 KOUPOSTARN4 TRATO POSTAJA BAKLA VODOVOD « 110 mm ELEKTRIČNI KABEL DRCNAZNt sistem za IZCEDNE VOOE 7JONA OORAJA LESENA ograja Sanacijski nacrt območja * (irosuplje, u ni v. dipl. ing. arih, direktor Javnega komunalnega podjetja (irosuplje. 72 88 Jane/ Skarlovnik Center leži v zgornjem jugovzhodnem delu Špajc doline, na meji občin Grosuplje in Ivančna Gorica. Dno doline jc pokrito z različno debelim glinenim nanosom na dolomitni podlagi. Lokacija nima vpliva na varovana območja vodnih virov. Je dobro prometno dostopna po regionalni cesti Grosuplje-Višnja Gora in naravno primerno reliefno oblikovana za izgradnjo odlagalnega polja ter ima zadostno volumensko kapaciteto za najmanj 25-letno odlaganje. Celotno območje meri nekaj manj kot 11 ha zemljišč. Center je ograjen, obsega pa sprejemno ploščad z. upravnim objektom, reciklažna dvorišča z objektom prebiralnicc, začasnimi pokritimi skladišči oziroma odprtimi površinami za odlaganje ločeno zbranih frakcij odpadkov, kosovnih odpadkov in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Nadalje kompostirno ploščati, odlagalno polje za preostanek komunalnih odpadkov, bazene za meteorne in izcedne vode ter druge infrastrukturne objekte, kot so dostopne in interne ceste, pralne ploščadi, garaže, objekti za odvodnjo voda. Lokacijsko in gradbeno dovoljenje št. 351 - 112/99 je bilo izdano v aprilu oziroma mesecu maju 1999. leta. Gradnja centra se je pričela avgusta istega leta, zaključena pa je bila v mesecu februar ju leta 2001. Uporabno dovoljenje jc bilo izdano septembra leta 2001. Izvajalec objektov, pretežno nizkih gradenj, je bilo gradbeno podjetje Primorje iz Ajdovščine, pretežno visokih gradenj pa gradbeno podjetje Grosuplje. Strokovni nadzor jc izvajalo podjetje Savaprojckt, Krško. Projekte za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedbo je izdelalo podjetje GRIN iz. Maribora. Skupna investicijska vrednost centra znaša ca 480 milijonov SIT. Izgradnjo Centra so financirale občina Dobre-polje v višini 10%, občina Grosuplje v višini 49% in občina Ivančna Gorica v višini 41%.. Za izgradnjo objekta smo pridobili tudi ca 135 milijonov SIT nepovratnih sredstev Ministrstva za okolje in prostor. Tri občine in JKP Grosuplje so se zaradi neuspešnega povezovanja v širši prostor ljubljanske regije in zastrašujočega vprašanja " kam z odpadki " leta 1996 odločile, da pričnejo z izgradnjo lastnega sodobnega centra za ravnanje z odpadki, ki bo omogočal ob okoljevarncm odlaganju pre ostanka komunalnih odpadkov tudi zajetje in ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka ter vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo, nadzorovano zbiranje in nevtralizacijo nevarnih odpadkov iz gospodinjstev ter obdelavo kosovnega odpada. JKP Grosuplje je v imenu in na račun občin pridobilo potrebne strokovne rešitve za izbor lokacije, potrebno investicijsko-tehnično dokumentacijo za pridobitev potrebnih upravnih dovoljenj, vodilo vse aktivnosti za pridobitev zemljišč, organiziralo nešteto javnih razprav in v njih sodelovalo ter vodilo investicijski inženiring v času izgradnje. Spaja dolina je bila po večkrite rijski primerjalni analizi, kot so hidrogeološke značilnosti temeljnih tal (mehanika tal, podzemne in površinske vode), mikroklimatske razmere (količina padavin, cirkulacija zraka), raba zemljišč, varovana območja naravne in kulturne dediščine ter druge krajinske značilnosti, oddaljenost strnjenih naselij in posameznih samiti ter tehničnih možnosti glede na šc sprejemljiv volumen, zahtevano površino m obliko deponijskega telesa, potrebna investicijska vlaganja - izbrana kot najboljša rešitev. Pri dogovarjanju o lokaciji smo sc skušali ravnati po načelu partnerstva, to pomeni vzpostavili dialog s predstavniki posameznih krajevnih sredin in vodstev civilne iniciative. Obveščali smo jih o vseh predlogih alternativnih lokacij, posebej v fazah rangiranja in odločanja. Takrat smo v Višnji Gori in Grosuplju organizirali tudi javne predstavitve, za vse zainlcrisiranc pa tudi ogled potencialnih lokacij. Odločilno vlogo pri odločanju pa je prav gotovo pripisati tudi županom občin in občinskim svetom. Strokovna pomoč in pomoč občanom pri dokončnem odločanju o izbrani lokaciji sta bili Presoja vplivov na okolje in Študija vrednotenja zmanjšane vrednosti bivalnega in naravnega okolja. Slednja je bila osnova za določitev višine in deleža odškodnine zaradi zmanjšane vrednosti naravnega in bivalnega okolja v posamezni krajevni sredini, ki ga bodo KS Višnja Gora, KS Grosuplje in KS Žalna prejemale v 25-lclnem obdobju obratovanja CENTRA. Dogovorjena odškodnina je namenjena predvsem spremljanju eventualnih negativnih vplivov objekta na okolje in izgradnji lokalne infrastrukture v posamezni krajevni skupnosti. Določena je bila na osnovi oddaljenosti posameznih naselij - ožje vplivno območje z. razdaljo do 500 m (emisija plinov, prašnih delcev, hrup, smrad), širše vplivno območje z razdaljo do 1200 m (psihosoeialni vplivi, to je strah prebivalcev najbližjih vasi in zaselkov pred nepredvidljivimi dogodki ob izgradnji in obratovanju objekta in njihova pripravljenost prevzemanja tveganja.) CENTER za ravnanje z odpadki Spaja dolina obsega funkcionalne objekte za sprejem odpadkov, tO je ograjeno območje v dolžini 1300 m z 2.30 m visoko ograjo in dostopno rampo, 30-tonsko elektronsko mostno tehtnico za tehtanje vseh visi odpadkov, upravni objekt bruto površine 80 m2 s priročnim laboratorijem in računalniškim centrom za spremljanje količine odpadkov in tehnološkega postopka ncvtralizaeijc bioloških odpadkov ter stanja izcednih voda v zbirnem bazenu. Objekti za obdelavo odpadkov oziroma t. i. reciklažna dvorišča v skupni površini 5300 m2 obsegajo ploščadi z nadstrešnica m i za ločeno zbrane frakcije. tO so objekt iztresališča v velikosti 100 m', prebiralnica s transportnim trakom za prebiranje ločeno zbranih odpadkov na ekoloških otokih v velikosti 200 m', nadstrešnica za stiskanje in baliranje v velikosti 200 m2, skladišča za ločeno zbrane frakcije v velikosti .300 m2 in odprte skladiščne površine za sleklo in pločevino v velikosti 200 m'. Objekt kompostarnc obsega asfaltirano površino dim. 25m x 60m, skupno 1500 m2, kar omogoča istočasno postavitev 8 kompostnih polj s 75 m1 kompostne mešanice. Kapaciteta kompostarnc omogoča pridelavo 4800 m1 komposla letno. Drugi funkcionalni objekti so pralna ploščad za kamione z lovilcem olj, garaža za kompaktor, dostopna in interne ceste, bazen za izcedne votle v velikosti .320 m3 ter požarni bazen, ki se polni z zalednimi meteornimi vodami. Za odlaganje preostanka komunalnih odpadkov je zgrajena I. laza (do I. berme) odlagalnega polja s kapaciteto 120 000 m' odlagalnega prostora. /. zaključeno izgradnjo II. laze (do 2. berme) odlagalnega polja, kjer so sedaj izvedena le zemeljska dela, bo na razpolago dodatnih 175 ooo m odlagalnega polja. Kapaciteta zgrajenega odlagalnega polja bo zadoščala za odlaganje do leta 2007, razširitev v II. lazi izgradnje pa bo omogočila odlaganje še naslednjih 10 let. Seveda pa lokacija v Špaji tlolini omogoča širitev odlagalnega polja tudi DO Iclu 2017, skupna ocenjena kapaciteta 90 Janez Skarlnvnik Z izgradnjo centra za ravnanje z odpadki za občine Dobrepoljc, Grosuplje in Ivančna Gorica uresničujemo sprejeto strategijo ravnanja z odpadki v delu, kjer lahko vzpostavimo sistem ločenega zbiranja odpadkov na izvoru nastanka, kompostiranja organskih odpadkov, prebiranja in vračanja odpadkov v ponovno uporabo oziroma predelavo in le preostanek komunalnih odpadkov odložimo na tesnjeno odlagalno polje. Odloženi odpadki se kompaktno vgrajujejo, uveden je sistem prisilnega odplinjevanja oziroma zračenja deponijskega telesa ter kontroliran zajem izcednih voda v zbirnem bazenu. Izcedne vode do izgradnje lastne čistilne naprave na lokaciji odvažamo na centralno čistilno napravo v Grosuplje. Režim ravnanja z, odpadki uvaja obvezno tehtanje vseh vrst odpadkov, kontrolo spremnih listin in vizualno kontrolo, izločanje, stiskanje, baliranje in začasno skladiščenje izločenih frakcij odpadkov ter obvezno kompostiranje oziroma zorenje organskih odpadkov. V gospodinjstvih se ločeno zbirajo organski in preostali komunalni odpadki, na ekoloških otokih v specialnih zabojnikih papir in lepenka, steklo, drobna plastika in kovine, na prevzemnih oziroma zbirnih mestih pa poteka prevzem kosovnih odpadkov. Tb so odpadki, ki zaradi velikosti, oblike ali teže niso primerni za odlaganje v zabojnik ali vreče. Dvakrat letno se na vnaprej določenih mestih s premičnimi zbiralniki izvede zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Ti) so olja in maščobe, barve, lepila, umetne smole, topila, fotokcmikali-je, pesticidi, zdravila, svetlobna telesa, akumulatorji, baterije in podobno. Vsak delovni dan pa lahko občani nevarne odpadke tudi sami oddajo v centru v Spoji dolini. Organski odpadki, ki se razgradijo in so primerni za kompostiranje, so kompostiraj odpadki z vrtov, parkov in pokopališč, kuhinjski odpadki iz gospodinjstev, menz, restavracij in lesni odpadki. Center za ravnanje z odpadki Spaja dolina jc zgrajen. Naša naloga je, da ga čimprej funkcionalno v celoti oživimo. Zato bo potrebno na celotnem teritoriju občin vzpostaviti režim ločenega zbiranja komunalnih odpadkov, v centru pa vgraditi manjkajočo strojno opremo in organizirati posamezne tehnološke postopke tako, da bo objekt živel in služil namenu varnega ravnanja s komunalnimi odpadki. /.Klinik obeta Grosuplje, lumena (ioiica. Dnhrcpoljc XXII. 21102 91 KORAK ZA KORAKOM V DEVETLETNO OSNOVNO ŠOLO V DOBREPOLJSKl OBČINI Vsiop v šolo je pomemben dogodek za vsakega otroka, saj je ie en korak, s katerim se ločuje od vrtca in staršev. Začenja se dejavnost, v kateri ho moral samostojno delali in nastopati, obvladovali veliko /nanj in veščin, prevzeti nove, resnejše obveznosti in dolžnosti, se podredili zahtevam učiteljice in sovrstnikov. Z željo, da otrokom omogočimo čimbolj prijeten prehod iz vrtca v šolo, se je naša šola odločila za uvajanje programa devetletne osnovne šole v I. razredu. Na ta projekt smo se začeli pripravljali že v šolskem letu 2000/21)01. Oblikovali smo strokovni lim devetletne .IVI/. ()S Dobicpoljc v sestavi: • g. Ivan (irandovec, ravnatelj, • g. Ione Stcklasa. pomočnik ravnatelja, • ga. Darja Macuh Miščič, psihologinja. • ga. Dušica Hočevar, učiteljica razrednega pouka, • ga. Mateja Hočevar, učiteljica razrednega pouka. • gdč. Karmen IVrko. učiteljica razrednega pouka. • gdč. Barbara Žnidaršič. učiteljica razrednega pouka, • ga. Martina Prhaj, vzgojiteljica, • ga. Darja Miklič Mišmaš, vzgojiteljica in • g. Matej Kalan, knjižničar. Prve informacije 0 uvajanju devetletne OŠ smo staršem podali 14. marca 2000. Na sestanek smo povabili predstojnika Zavoda RS za šolstvo, OE Ljubljana, mag. Jureta Novaka. Nalo smo v šolskem letu 2000/2001 izdelali projekt uvajanja devetletne OŠ na naši šoli. S projektom smo seznanili starše otrok, rojenih leta 1995. Na prvem srečanju 23. novembra 2000 je ravnatelj Ivan (irandovec staršem podal osnovne informacije o uvajanju devetletne OŠ in jih seznanil z našim projektom. Starši so imeli možnost, da so dobili VSe informacije V zve/i / devetletno OŠ. Razdelili smo jim tudi anketni list. s pomočjo katerega smo dobili podatke 0 potrebi po jutranjem varstvu, podaljšanem bivanju in prevozu otrok. Starši lahko s pozitivnim odnosom do šole, s spodbujanjem, z zanimanjem in z motiviranjem otroka veliko pripomorejo k oblikovanju otrokove pozitivne samopodobe, ki je pogoj za uspešno delo v šoli. Zato je strokovni lim na drugem srečanju za starše 25. januarja 2001 pripravil zgibanko Korak za korakom v devetletno osnovno šolo. Ravnatelj je siaršeni predstavil življenje in delo naše šole, osredotočil se je na razloge, zakaj smo se odločili za uvajanje devetletne OS. Predstavil je tudi okvirno organizacijo pouka v I. razredu devetletne OŠ. Na vprašanja Staršev glede pedagoškega dela smo odgovore podale učiteljice in vzgojiteljice, ki sedaj poučujemo v i. razredu devetletne OŠ. Na drugem srečanju so starši podpisali tudi soglasje in i/polnili vpisni list. /,a vpis otrok v devetletno OŠ so se odločili vsi starši, zato na centralni šoli Videm obiskuje I. razred 22 učencev, na Pa Kompolje f učencev, na PŠ Struge H učencev in na PŠ Ponikve 4 učenci. Na tretjem srečanju 31. maja 2001 smo poleg slatšev povabili tudi otroke (bodoče prvošolčke). Strokovni tim je pripravil dan odprtih vral v devetletni OŠ. Predstavili smo jim učbenike, delovne zvezke in didaktične igre. Ob sproščeni igri otrok so imeli starši možnost spoznali in povprašati vse o devetletni OŠ. * Članek so pripravile članice strokovne skupine devcllctke rJIl "/. ()S Dohrcpoljc: Dušica Hoče vai; Mateja lločcvur. Murlina 1'rliuj in Karmen 1'crko. ()2 Dušica Hočevar, Mateja Hočevar, Martina Prhaj. Karmen IVrko Med poletnimi počitnicami smo na vseh šolah primerno uredili tudi učilnice za I. razred devetletne OS. Učilnice smo uredili nekoliko drugače. Poleg miz in stolov je v njih prostor tudi za lutkovni, likovni, ustvarjalni, knjižni in igralni kotiček. Taka ureditev prostora šcstlctnikom omogoča veliko možnosti za delo in učenje preko igre, ki je glavna metoda poučevanja v I. razredu devetletne ()N. Učiteljice in vzgojiteljice I. razreda devetletne OS smo se že leta 1996vključile v izobraževanje za poučevanje v devetletni OS. Obiskovale smo dodatno usposabljanje (module) na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Aktivno smo se povezale s svetovalkama Zavoda RS za šolstvo g, lani Noli-mal in mag. Mojco Kramcr ter s šolami, ki so že pred nami uvedle program devetletne OS. Pomoč nam je nudila predvsem OS Stična-PS Višnja Gora s svojimi nasveti in izkušnjami. Udeležile smo se tudi vseh predstavitev učbenikov, delovnih zvezkov različnih založb, didaktičnih pripomočkov in opreme. Priprave, ki so potekale na naši šoli, so od vsakega posameznika zahtevale veliko dodatnega dela. Naša srečanja so bila le dopolnilo k mnogim nalogam, ki smo jih na šoli opravili za uspešno izvajanje dela v I. razredu devetletne OŠ. Skrbno smo se pripravili tudi na prvi šolski dan, S pesmico (in, rin, fin, fin, v šolo hitim, kun mnogo H lepih Stvari umirim in v spremstvu učiteljic in vzgojiteljic so otroci prestopili prag iz. vrtca v šolo. Z radovednostjo so prvošolčki zrli v vse, ki so jim namenili pozornost. Še bolj pa so jim za/are li obrazi, ko sc je začela zabavna lutkovna igra, v katero so se močno vživeli in v njej tudi sodelovali s petjem pesmic. Po svečanem uvodu smo jih skupaj s starši popeljali v učilnice, kjer jih je čakalo darilo - spomin na prvi šolski dan. Medtem ko so sc otroci zatopili v igro, so starši dobili še nekaj informacij o organizaciji in poteku pouka. In kako je sedaj v 1. razredu devetletne OŠ? Člani strokovnega tirna sc redno srečujemo. Na naših srečanjih spremljamo delo vseh članov tirna, sproti rešujemo probleme, dobimo informacije, izmenjamo dobre izkušnje, analiziramo Zbornik občin Grosuplje. Ivančna Gorica. Dohrcpoljv XXII. 21X12 93 -j--- dogodke in učni načrt ter določimo dnevni red za naslednja srečanja. Vsi člani tirna imamo možnost aktivnega sodelovanja, s tem pa prevzemamo tudi odgovornost in odločanje, V I. razredu na centralni šoli Videm učiteljica in vzgojiteljica delata v t. i. tandemu - paru. Vse dejavnosti si delita, kar je osnova /a enakopravno tlelo, dobro počutje in ustvarjalnost obeli. V samostojnem oddelku na l'Š Struge 1. razred poučuje samo učiteljica, v kombiniranem oddelku I. razreda devetletne OŠ in I. razreda osemletne OŠ na l'Š Kompoljc poučujeta v tandemu učiteljica in vzgojiteljica, v trojni kombinaciji na l'Š Ponikve pa v tandemu poučujeta učiteljica in vzgojiteljica. Otroci niso prikrajšani za igralne igre. saj skušamo spontano prehajati na predmetno razdelitev vsebin. Kljub temu da sc učimo, skušamo dejavnosti posredovali sproščeno, igrivo, z upoštevanjem otrokovih želja, potreb in sposobnosti. Poskrbljeno je /a jutranje varstvo in podaljšano bivanje otrok, ki sta z uvedbo devetletne OŠ dobila drugačen pomen, saj so šcstletniki v primerjavi s sedem-lelniki v šoli dalj časa. Zato je bilo potrebno prilagodili način dela tudi v jutranjem varstvu in podaljšanem bivanju. V devetletni OŠ imajo starši dejavno vlogo pri vzgojnem procesu, saj imajo večjo možnost vključitve in s svojim odločanjem prispevajo h kakovosli šole. Starit se radi vključujejo v vse oblike sodelovanja. Naj zaključimo s starini kitajskim pregovorom, ki pravi: "Tudi tisoč milj dolgo potovanje začnemo s prvini korakom." In mi smo ga naredili. 94 Dušica Hočevar, Mateja Hočevar. Martina Prhaj, Karmen 1'crko Zbornik občin (irosupljc. Ivancn.i (ioiK.i, Dobrcpolje XXI. 21K »2 ---r- ZNANOST, KULTURA, KNJIŽEVNOST «5 PREŠEREN IN NJEGOVI NA KOPANJU Jakob MMler* Čas prihoda in obiski 3. dec. Ida 20IKI smo praznovali 200-lctnico rojstva Franceta Prešerna, najslavnejšega, najbolj raziskovanega in raziskanega, glede izoblikovanja slovenskega duhovnega svela in nacionalne zavesti pa gotovo enega najvplivnejših slovenskih umetnikov. Kot je znano, je nekaj svojih otroških let preživel na Kopanju. Zato so mu na pobudo župnika Ivana Kogovška leta l%4 na kopanj-skem župnišeu vzidali tudi spominsko ploščo, na kateri piše: Tukaj je prebival Dr. France Prešeren od 1X117 do 1X10. Podatek o doktorju je z dejstvi povsem navzkriž: France je bil v navedenih letih še predšolski otrok, da bi pa bil kdaj na Kopanju po marcu 1X28. koje doktoriral, ni znano in ludi verjetno ni, saj je stari stric Jožef odšel s Kopanja leta 1820. Povsem jasno pa ni tudi obdobje, ki ga je I rance preživel na Kopanju. Najpomembnejša prešcrnoslovca preteklega obdobja: Kidrič 1929 in 1938 ter Slodnjak 1938 in 1%4 menita, da je živel na Kopanju verjetno od poletja 1808 ali celo od pomladi 1800. Tomo Zupan, ki je sicer zbral največ biografskih podatkov o pesniku Prešernu, pa leta IXXI piše, da je Ribičev Irance odšel na Kopanj jeseni 1X07 ter tam živel eno leto, kar je nedvomno zmota. Letnico odhoda je po zanesljivih ugotovitvah drugih raziskovalcev popravil tudi F. Žužek, kopanjski župnik in pisec lame kronike (1905- 1923). Francetov prihod je povezal z Janezom Prešernom. Francetovim malim bratrancem, ki je na Kopanju pri starem slricu I. avg. 1X07 umrl in bil tam tudi pokopan. Njegov "odhod" naj bi zapolnil France, kaplanov pranečak iz Ribičeve hiše. Pesnikova najmlajša sestra Lenka (u. 1891)je T. Zupanu nekajkrat zatrdila, daje bil France, ko je odšel od doma, star 7 let, istočasno pa tudi trdi, da ga je stari stric kmalu poslal v ribniško šolo. Besedo "kmalu" je Zupan Očitno razumel zelo o/ko. 1 )a je France odšel s Kopanja v jeseni leta 1810, pričajo dokumenti ribniške šole. I.enkinc besede o bratovi Starosti pa pomenijo, tla je France odšel od doma med 3. dec. 1807 in preti 3. dec. 1808 med tema dvema datumoma je bil namreč star 7 let. Vendar se /tli december za pot iz Vrbe na Kopanj kaj malo verjeten. Da pa je zgodaj zapustil tlom, potrjuje Lenkina izjava, tla ga mali niso učili brati kakor "nas" sestre, in Lcnkmo spominjanje na materine besede, tla ga je tlala iz rok, ko je bil star 7 let. Cc upoštevamo predvsem I enko, je prišel France na Kopanj leta 1808, verjetno poleti ali jeseni. France, doma so ga klicali ali Fronc ali Frence v pismu staršem leta 1824 je sam uporabil zadnjo obliko imena - pozneje so ga imenovali tudi tlohlar, je po l.cnkincm pričevanju prišel k Staremu stricu na Kopanj po očetovi volji. "Treh fantov ne moreni imeti doma". Ta razlog je sprejel Zupan 1881. Slodnjak 1938 odločilni vpliv pripisuje materi, ki tla je bila podjetnejša in bolj raz- * ( irosuplje, Adamičeva 33, prof,, /I« SAZU. gledana. Kidrič 1952 pomišlja - podobno kot Žužek - tudi na nadomestitev na Kopanju umrlega malega bratranca ter na Francetovo lastno željo oditi v svet. Na Kopanj ga je bojda pripeljal Z vozom oče sam: čez Kranj, Ljubljano, Šmarje, Grosuplje. 11 kmečkim delom ga žc doma niso silili, zato tudi na Kopanju najbrž ne, vendar Žužek 19(15-1923 meni, da jc pri starem stricu pomagal kot pastirček. Gospod Jožef, katerega so France in njegovi bratje ter sestre klicali GroBonkel, jc Franceta naučil brati in pisati, in sicer slovensko in nemško, da jc lahko odšel v drugi oddelek prvega razreda ribniške trivialke, trirazredne osnovne šole. I'o legendi ga je učil tudi pri kamniti mizi pod lipo preti župniščem. Legenda temelji na podatku, da je Anton Schaffer, drugi Jožefov naslednik na Kopanju (1836-1855), učil vaške otroke poleti kar v naravi pod lipo. Čas Francetovega odhoda s Kopanja ni vprašljiv. Znano je namreč, da se je tedaj šolsko leto začelo I. novembra, zalo jc Franceta verjetno farovški hlapec skupaj s starim stricem čez Dobre -poljc odpeljal v Ribnico pač konce oktobra 1X10. V Ribnici je ostal dve leti, vendar ob počitnicah ne iz Ribnice ne prvi dve leti iz. Ljubljane ni obiskal Vrbe, počitnice je namreč preživljal pri starem stricu na Kopanju. Pozneje pa ga je vse tlo leta 1820 o počitnicah, navadno septembra ali oktobra, retlno obiskoval, največkrat v družbi z. bratom Jožefom ali Jurijem. Enkrat ob takem obisku mu jc GroBonkel rekel: "Frcnee, um imaš, um - pameti nimaš.". Ko France v sedmi šoli, t. j. v prvem letniku filozofije (1819/20), ni dobil najboljše ocene v vedenju, so šli stari stric v Ljubljano k "profčzarju" vprašat, kaj da je fant naredil. Ta je povedal: "Nič, le klobuk malo bolj pokonci nosi!". Seveda se slari stric s pojasnilom ni strinjal, profesor pa je ob koncu leta Francetu oceno popravil. Gospodov vinograd starega strica Jožefa Verjetno jeseni 1808 je torej France Prešeren, Ribičev iz Vrbe, prišel na Kopanj k stricu svojega očeta Jožefu Prešernu, Boštjanovcmu gospodu iz Vrbe. V Vrbi so se takrat pisali Prešeren pri šestih hišah: pri Ribičevih (št. 1), pri Ropretovih (št. 4), pri Boštjanovih (št. 6), pri Šobčcvib (št. 13) ter pri Prešernovih (št. 15 in 16). Ribičevi so bili v sorodstvu s trojimi, povezani pa so bili predvsem z Boštjanovimi: Iz Boštjanovc hiše sc jc 1761. leta k Ribičevim primožila pesnikova babica Mina, sestra kopanjskega kaplana. Njena mati jc bila Roprelova, leta 1760 pa se je Ropretov Miha oženil s Šobčevo Mino. Jožef Prešeren (1752-1835) je študiral teologijo v Ljubljani, praklično leologijo pa je končal v Gradcu. Po posvetitvi leta 1786 - star je bil torej .34 let - je služboval K) let (1786-1796) pri uršulinkah v Ljubljani kot katehet, nalo jc bil kaplan na Brezovici (april 1796 maj 1797) in na Vrhniki (maj 1797-april 1800). Po Žužku 1905-1923 naj bi prišel na Kopanj 24. aprila 1800, kar pa ne drži, saj jc, verjetno 8. aprila, na Kopanju pokopal dva dni prej umrlega Jožefa Ljubica s Sp. Slivnice, kak tlan pozneje pa jc krstil Marjeto, rojeno 8. aprila, hčer Malevža Zrnec in I lelenc, roj. Pcrko. iz. Velike Račnc. V krajevni kaplaniji Kopanj jc gospod Jožef služboval 20 let. Skupaj je krstil 462 otrok, poslednji je bil Janez Krstnik Rupnik z Velike Ilove Gore, rojen 22. apr. 1820, sin Tomaža in Marije Kup nik, roj. Podlogar. Poročil je 106 parov, kot prvega KI. scpl. 1800 Matija Koplana iz. Velike Račnc, starega 32 let, in Uršulo Primic, tudi iz Velike Račnc, staro .35 let. Poslednji par, katerega jc poročil 7. februarja 1820, pa sta bila Jože Hribar iz. Velike Loke, star 18 let, in Elizabeta Zrnec iz. Velike Račnc, stara 21 let. Ker ni bil polnoleten, je ženin pretlložil dovoljenje očela. Pokopal je 331 ljudi, največ leta 1 ( lil) XVIII iz leta 1994 prof. dr. Irance Adamič že pisal. Precej obširen poljuden prispevek o tem našem rojaku (dosedaj edinem Škotu s področja današnje šentviške fare) je I. 1999 v 5. številki, v zvezi z razglasitvijo Antona Martina Slomška, njegovega neposrednega naslednika na lavantinskem škofijskem sedežu, za svetnika objavilo tudi Klasje. Zakaj se ob teb dogodkih Kutnarja ni primerno spomnila tudi cerkvena stran, ne vem: ne zdi pa se mi to ne dobro ne pametno. Morda je mnenje nekega odličnega mariborskega poznavalca tedanjih razmer, tla bi brez Kutnarja najbrž tudi blaženega A. M. Slomška ne bilo, malo pretirano, vsekakor pa je naš Kutnar v Slomškovem življenju odigral zelo pomembno vlogo; ne samo s svojo Zgodnjo smrtjo, ampak ludi koje bil Slomškov predstojnik. Poznala sla se in sodelovala le dve leti. Kutnar je svojo škofovsko službo v Št. Andražu dejansko nastopil 19. marca 1844, umrl pa je že 8. marca 1846. Ob njegovem nastopu je bil Slomšek nadžupnik v Vuzenici in Kutnar ga je žc 6. maja 1S44 imenoval za začasnega. I, oktobra istega leta Pa za rednega šolskega nadzornika in kanonika v Lavantinski škofiji. Kutnarjcvc ideje 0 ureditvi in 'Zboljšanju razmer v škofiji so bile tudi Slomškove ideje in obratno. Kutnat jevo znanje je bilo tudi Slomškovo znanje in obratno. Kulnarjcva zagnanost za delo je bila tudi Slomškova zagnanost in »bralno. Zelo hitro sta se spoznala, ujela ter začela sodelovati in se spoštovati. Prvi življenjepis F. Ks. Kutnarja je lakoj po njegovi smrti napisal tedanji lavantinski kanonik in s tem neposredni Kutnarjev sodelavec dr. Valentin Wiery, pozneje krški (celovški) škof, na katerega se še danes sklicujejo vsi, ki kaj pišejo 0 Kutnarju. Objavljen in razširjen je bil kot samostojna tiskovina, V slovenskih arhivih ga ni in tudi Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu se je precej iiamučil, da ga je končno našel nekje v Avstriji. Obširen in natančen je tudi koncept Kutnarjevega življenjepisa, predvsem kar se tiče njegovega delovanja v Št. Andražu, ki ga je sestavil njegov dvorni kaplan, po Slomškovi smrti od I. 1862 dalje pa lavantinski škof dr. Jakob Maksimilijan Stepišnik. Koncept (v težko čitljivi gotici) je v mariborskem škofijskem arhivu. Znan je tudi. na osnovi Wiery-jevega sestavljen Kulnarjev življenjepis v knjigi prof dr. F. Kovačiča Zgodovina I .avanlinske škofije iz I. 1M2S. Vse drugo pa so več ali manj drobci, ohranjeni v obsežni dokumclnaciji 0 življenju in l|du Kutnarjevega naslednika na škofijskem sedežu blaženega A. M. Slomška. Kaj in kako je Kutnar mislil o Slomšku, se lepo vitli iz njegovega poročila o vizitaciji Slomškove fare Vuzenica. i/ njegovega predloga knezu Ferdinandu za imenovanje Slomška za kanonika in šolskega nadzornika, iz Kutnarjcvih pisem oblastem s podporo Slomškovim prizadevanjem za ustanovitev knjižne založbe, ki bi izdajala slovenske knjige itd. Kako pa je Slomšek cenil svojega škofa, se vitli predvsem iz njegovega govora na Kutnarjcvem pogrebu marca 1846. Ta govor je bil objavljen v Tirolskem katoliškem listu, slovenski prevod pa I. l864 v Drobtinicah. Sam pa sem med iskanjem sledi za Kutnarjcm po. kol rečeno, zelo obširni dokumentaciji 0 Slomšku v ohranjenih Slomškovih pismih, ki jih je zbral že omenjeni prof. dr. F. Kovačič in jih na Začetku postopka za Slomškovo hcatifikacijo v tridesetih letih 20. Stoletja izdal v dveh knjigah, našel nekaj Slomškovih omemb Kutnarja, ki po svoje še bolj neposredno in točno kot govor na Pogrebu prikazujejo njegov odnos do svojega škofa. Našel, izpisal in prevedel. Maribor. I 'rbaitika I2la, univ. dipl. ing. kemije. Velika večina Slomškovih pisem je namreč v nemščini in tako tudi skoraj vsi odlomki o Kut-narju. Naslovljene! Stojan, Piki, Miklavžin, Juvančič, Raje, Pok I u kar in Muršee so sami Slomškovi sošolei in/ali sodelavei bodisi na duhovniškem bodisi na narodnobuditeljskem področju. Oznake v prepisih dr. F. Kovačiča: <...> Kovačičeve dopolnitve, ! Kovačičeva oznaka in poudarek, da napaka v predstojeći besedi ni nastala med prepisovanjem, ampak je bila že v originalu, [...] V originalu je bila ta beseda prečrtana, V originalnem tekstu pomeni, daje vmesno besedilo izpuščeno. Vsi odlomki r a z e n štirih (dveh na začetku in dveh na koncu), se v pismih nahajajo vmes med drugimi besedili, vendar tega nisem posebej označeval. (...) Prevod nemškega teksta v pismu. Prvič je Slomšek, zelo zadržano in morda celo z malo nejevolje, omenil Kutnarja v pismu svojemu prijatelju, braslovškemu župniku Mihaelu Stojami, in sicer 25. novembra 1843 iz. Vuzcniec: Seit Ihrcm letztcn Schrciben viele Aenderung - unser licbevoller Oberhit t in der Fwigkt. Demnach ist von der Bcsctzung jener Slelle bis zur Ankunfl eines neuen Cclsimus kcinc Rede - aber auch in mciner Bcziehung vicl Uibcrtricbencs - Unwahres. - Allgemein ist die Nachricht - P.T. Franc Kutnar, ein Unterkreiner, gewes. Ilofkaplan des vveiland aposl. Auguslin Gruber werdc unser Oberhirt. Lassct uns bis zur Gevvissheil bethen um eine gluckliche VVahl. (Od Vašega zadnjega pisma mnoge spremembe- naš preljubi nadpaslir v večnosti. Zaradi tega ni govora o zasedbi katerega koli položaja" pred prihodom novega celsissimusa - pa tudi, kar se mene tiče, veliko pretiranega - neresničnega. - Sliši se, da bo brane Kutnar, neki Dolenjec, bivši dvorni kaplan nekdanjega apostolskega Avguština Gruberja, naš novi nadpaslir. Molimo, dokler to ne bo golovo, za posrečeno izbiro. ) » Opombe: 1. Gre za Kulnarjevega predhodnika, škola Ignacija Zimmcrmanna, ki je umrl 2X. sept. 1X43. Po rodu je bil Nemec, doma iz Slovenske Bistrice, bil pa je prvi lavantinski škof, ki ni bil plemiškega rodu, 2. Gre za malo pred tem izpraznjeno mesto stolnega kanonika v SI. Andražu. Mogoče so se širile govorice, naj bi to mesto zasedel Slomšek - ali pa celo škofovski sede/. 3. [■'. Ks. Kutnar je res bil na začetku svoje duhovniške poti tudi dvorni kaplan oz. tajnik ljubljanskega škofa Gruberja, a 25. nov. 1843, koje Slomšek pisal to pismo, je bil že več kol K) let stolni kanonik in glavni šolski nadzornik ter nosilec še drugih pomembnih funkcij in s tem po mnenju poznavalcev tedanjih razmer - zasedal četrto ali morila celo tretje mesto na hierarhični lestvici v starodavni Salzburški nadškofiji, pod katero je spadala tudi Lavantinska škofija. 4. Ko je Slomšek pisal to pismo, je bil (2.3. nov. IS43) K Ks. Kutnar žc imenovan za lavnn-tinskega škofa, česar pa Slomšek takrat očitno šc ni vedel, Drugo pismo Stojami, v katerem omenja Kutnarja, jc Slomšek napisal 23. aprila 1844, torej samo slab mesec dni po prihodu Kutnarja v Št. Andraž: lin Anschlusse crhalten Sic 6 Pastoral-Schrciben unseres liebcnsvvurdigstcn Oberhirten, ki se toljko radi - ino pa prav po doma/he pogovarjajo - sa sveli/.hanjc nashih ljubih Slovcnzov. Ilochselber sind dcrmahlen in Wien, komen(!) gegen 5. Mai nach Haus und gedenken nach Frohnleichnahm die Visitationen zu beginnen, und zwar zuerst in Saldenhofen, wo auch die Kuratie Kirchc St. Primus conseerirt wird. Naj pridejo tistokrat k nam; ne bom(!) Jim shal. (V prilogi bosle dobili 6 pastirskih pisem našega preljubeznivega nadpastirja, ki se tako radi -in prav po domaČe - pogovarjajo za zveličanje naših ljubih Slovencev. Prcvzvišcni, ki so trenutno na Dunaju, pridejo okrog 5. maja domov in mislijo po telovem začeti viz.ilacijc; in sicer najprej v Vuzenici, kjer bo posvečena tudi vikariatna cerkev sv. Primožu. Pridite tistikrat k nam, ne bo Vam žal.) Opomba: I. V svojih sicer nemško pisanih pismih je Slomšek včasih, kot rečeno, uporabil tudi kako slovensko besedo, pozdrav ali tudi cel odstavek Na začetku je pisal v bohoričici, pozneje v gajici. TUdi tretje Slomškovo pismo s posredno omembo Kutnarja jc naslovljeno na Stojana. napisano pa je 30. maja 1844 v Št. Andražu, ker je bil Slomšek poleg tega. da je bil župnik v Vuzenici, tudi šolski nadzornik na škofiji. Warum solite Petschounik so schr zngen? - Jc hcisscr der Kampf, destO sehoner det Sieg. Mein guter Andrcas wird doch vor dem Krcuze nicht flichen - einem Micthling glcieh. der den Wolf kommen sicht - und fliehet, Patientia veftra possidebitis animas veftras. Komml mir ein Mal zum meinen Oberhirten; thr Traurende(l) sollei getrostel werden. Am 16. k. M. ist in Saldenhofen Visita! ion und lirmung, am IS. zu SI. Primus Kirchcnconsc-eration. Al le Pfarrs- und Kuratie-Stationen werden besueht, umi fiir das Decanat Saldenhofen eine ganze Woehe vcnvcndcl. Die Dccanale GonobitZ und 1'eislrilz vverden rtoch in tliesem Jahre -vvahrscheinlich nach dem (Irosslraucntage visitirt. (Zakaj naj bi moral Pečovnik lako zelo obupavati? Čim bolj vroč je boj, tem lepša je zmaga. Moj dobri Andrej ja ne bo pobegnil s križa - kot najemnik, ki, ko zagleda volka, zbeži. Patienlia vestra possidebitis animas vestras. Pridita samo enkrat k mojemu nadpaslirju; Vaš žalujoči bo poto-lažen... 16. prihodnjega meseca je v Vuzcnici vizitacija in birma, 18. pa posvetitev cerkve sv. Primoža. Obiskalo se bo vse farne in vikariatne postaje, za kar bo v dekanatu Vuzeniea potreben cel teden. Tudi v dekanatih Konjice in Bistrica bodo vizitacijc še v tem letu - verjetno po velikem šmarnu.) Četrto pismo Stojami, v katerem omenja Kutnarja, je Slomšek v Šcnlandražu napisal 13. julija 1844: Mich vvtirdc cs wohl herzlich frcucn, Sie in Saldenhofen zu sehen; - noch mehr unsern gnadig-sten Furslbischof Sie kcnnen zu Icrncn - von dem wir schon ofter sprachen. Die Visilation von Saldenhofner Decanate begint (!) am 15. Ankunft in Saldenhofen - am 16. Firmung - am 17. Schulvisit. daselbst, Abcnds nach St. Primon; am 18. Kirchenconsccration - Abends nach Si. Anton; dort am 1°. Fir g, abends nach Reifnig, am 20. dort Firmg, am 21. in Wu-chern Visitation, abends nach Saldenhofen, am 22. nach Trofin, abends nach St.Andreji. Am 15. reiset unser Celsissimus nach Klagenfurt zu den Priifungen, wo die Ordines minores ertheilt \verden. Am 25. ist die Ordination des Subdiaconats - am 28. Diaconats, am 1. Aug. des presbyts. Am 4. Aug. begint (!) die Visitat. Reise wo abend zu VVeilenstein iibcrnachtct wird. Am 27. Aug. sollc dic Visitation fiir dieses Jahr beendet vverden. (Prav iz. srca bi bil vesel, če bi Vas lahko videl v Vuzcnici; - še bolj pa naš premilostljivi kne-zoškof, ki bi Vas spoznal - o čemer sva se že večkrat pogovarjala. Vizitacija vuzeniškega dekanata sc bo začela 15. Prihod v Vuz.cnico - 16. birma 17. obisk šole ravno tam, zvečer k Sv. Primožu; 18. posvetitev cerkve - zvečer k Sv. Antonu; tam 19. birma, zvečer v Ribnico, 20. tam birma, 21. vizitacija v Vuhrcdu, zvečer v Vuz.cnico, 22. v Trbonjc, zvečer v Št. Andraž. 15. potuje naš prevzvišeni v Celovec k izpitom, kjer bodo podeljeni ordines minores. 25. je podelitev subdiakonata, 28. diakonata, I. avgusta prezbiteriata. 4. avgusta pa sc začne vizitacijsko potovanje, na katerem sc bo zvečer prenočilo v Vitanju. 27. avgusta pa naj bi bile vizitacijc za to leto zaključene.) Naslednje pismo z omembo Kutnarja pa je Slomšek pisal 29. oktobra 1844, in sicer Mihaelu Piklu (kije bil takrat spiritual v Celovcu). Unser gnadigste Furslbischof befindet sich zvvar besser, doch ist die Slimme nicht in Ordnung; das Uibcl seheint sich in dic Liinge zu zichen. (Naš premilostljivi knezoškof so bolje, vendar glas še vedno ni v redu; videti jc, da sc bodo težave Se vlekle). 10. novembra 1844 pa je Slomšek Stojami med drugim pisal tudi sledeče: Unser gutc Obcrhirt leiden noch fortvvarend an einem Halsiibcl , und haben seit 4. 8'1cr vollig dic Stimmc verlohren (!). Wir befurehten schlimme Folgen. Dolga bolesn - gotova smert. Naj molijo, dass uns der licbe Gott den guten Herrn sehenke, der so viclc schone Plane zum limpor-blulien unserer Didzese in peto hat. Eincrdavon wird bald den Anfang nehmen, mit den jahrliehcn Flaboraten von jungen (icistlichen unter K) Jahren in der Scelsorge, vvelehe Elaborate dami von altern Seclsorgern superarbitrirl vverden. (Naš dobri nadpastir imajo kar naprej težave z vratom in so 4. K), popolnoma izgubili glas. Bojimo se slabih posledic. Dolga bolezen - gotova snirl. Naj molijo, da nam ljubi Bog ohrani dobrega gospoda, ki ima toliko lepih načrtov za razcvet naše Škofije. Eden od teh se bo kmalu začel, in sicer z letnimi elaborati mladih duhovnikov z manj kot K) leti duhovniškega staža v dušnem pastirslvu; te elaborate pa bodo nato presodili in ocenili starejši dušni pastirji.) V sedmem pismu je Slomšek 19. decembra 1844 Stojami sporočil: Unser gnadigste Fttrstbischof befinden sich besser und lassen Sic schon grtissen. (Naš prcmilostljivi knezoSkof se počutijo bolje in Vas že lepo pozdravljajo) V pismu 11. februarja 1845 pa je Slomšek Stojami o Kutnarju napisal: Wie gcneigt Ihnen unser gute Celsissimus sey-ein Bevveis. das mich Hochsclber auffordcrlen, Ihnen zu schreiben... Unser gnadigste Oberhirt befinden sich immer gleich - fast ohne Slimme, iibrigens ziemlich Wohl. (Kako Vam je naš dobri prevzvišeni naklonjen - dokaz, da meje zadolžil, naj Vam pišem... Naš prcmilostljivi nadpaslir so vedno enako - skoraj brez glasu, počutijo pa se precej dobro.) V pismu spi ritualu Pikluje Slomšek 7. maja 1845 obsežnejc pisal 0 pomembnem Kulnarjcvcm načrtu, tla bi se duhovniki izobraževali tudi še po tem, ko bi končali teologijo in že delali po župnijah. Unser I lochvviirdigstc Oberhirt vvunsehct besonders fiir den jiingern Clerus dic gcistl. Excrci-tien cinzuluhrun; und ich hattc den Auftrag den Dr. Sehlor, Spiritual zu Gratz. zu ersuchcn. dic I.eitungdieser Dibungcn zu ubernehmen, fallssolche beginnen. Um dic Bereitvvilligkcit desClerus dazu zu bewciscn, sind iiber mcin Ansinnen vom Decanatc Volkcrmarkt und Eberndorf unlcr-zeichnete Gesuche eingelangt, s,u F.B. Gnaden wollicn solehe einfuhren; von den ubrigen Decana-Icn vverden gcdachtc Pelilioncn erst crwartct, vorersl von Karnlcn. Obglcich ich dic Zusage vom Dr. Sehlor babe. und auch der grdssere Theil des jiingern Clerus dic l,xcrcilicn vviinschel, isl wcgcn Kriinklichkcit unsers gnadigsten ()bcrhirlcn fiir dieses .lahr wenig Aussicht dazu. Gcnug. wenn im kommenden Jahre dazu kommen. (Naš prevzvišeni nadpaslir želi predvsem za mlajši kler uvesti duhovne vaje; jaz pa sem imel nalogo pridobili dr. Schldra, ki je spiritual v (iradcu, da bi prevzel vodenje teh vaj, v primeru tla se bodo začele. Da bi se ugotovila pripravljenost duhovščine, je po mojem mnenju treba nadaljevati z v dekanatih Vclikovec in Dobrla vas podpisanimi prošnjami. Njihova knezoškofovska milost jih želijo take uvesti; iz ostalih dekanatov pa se zamišljene peticije šele pričakujejo, predvsem s Koroške. Čeprav imam privolitev dr. Schldra in čeprav si večji del mlajše duhovščine lakih vaj želi. je zaradi bolehnosti našega milostljivega nadpastirja zanje letos bolj malo možnosti. Dovolj, če bo do lega prišlo v naslednjem letu.) 20. maja 1845 pa je Slomšek O duhovnih vajah tet 0 Kutnaijcvcm in svojem odnosu tlo Ich vaj pisal Stojami. Delno tudi v slovenščini. Častivredni (tospodl Prcljubeznivi Prijate!! Vaše misli otl duhov, vatlcb so lepe. mile ino prave. Naš premih Vlatlika lake želijo, pa se boji- jo, dc nc bi duhovnikam ne zamrzclc ino lako jih le malo objiskalo; kar bi bilo škofiji gerdo. Jim (o misel odvzeti, ter Jih boljiga duha prepričati sim koroške tehante, pa ludi Starolerg - ino Vozeniški-ga, nagovoril, naj dajo prošnjo (ki sim jo osnoval) vsim duhovnim podpisati, ki ekscrcicjc želijo, de lak podpisane prošnje milostlivimu škofu pokažem. Iz 5 tehantij so se razen nekih 10-12 vsi podpisali, is (!) 4 tehantij še pa dočakujem. Tako se bojo možje pogovorili, ino pogovarjajo s tim pobožnim opravilam ziznanili (!), de jim kedar se škof oglasijo, sveta reč neznana ino pa prečudna ne bo. Gospoda Dohtarja Schlora sim že naprosil, de. nas pridejo vadit, kedar blagi čas dojde; naj bi le berš! Unser gniidigste Furstbischof ist am 14tcM d. M. naeh l.aibach vereiset(!), um sieh dort mil dem beriihmten Doctor Weber (?) iiber den Leidcnsstand zu beralben, und dureh einige Tage beobach-ten zu lassen. Am 25. d. M. reise ich nach, um Hochselbcn zuruckzubegleiten. Dic Riick-rcisc durfte iiber Franz, St. Ilgen, Skališ und Altenmarkt erfolgen, wenn kein Hinderniss entgegen tritt, und zvvisehen 1-5 Juny Statt finden. (Naš premilostljivi knezoškof je 14. I. m. odpotoval v Ljubljano, da bi se tam s slavnim doktorjem VVebrom posvetoval o slanju svoje bolezni in da bi ga nekaj dni opazoval. 25. t. m. grem tudi jaz. tja, da bi spoštovanega spremljal nazaj grede. Vračati bi se morala, če ne bo prišlo do kake ovire, čez. Vransko, .Šentilj pod Turjakom, Skale in Stari trg, in sicer med 1. in 5. junijem). Opombi: 1. To je eno od bolj malo Slomškovih pisem, ki je (delno) v slovenščini. Poleg tega je Slomšek v tem času žc uporabljal gajico, čeprav ga je še kar nekajkrat zaneslo v bohoričico (sim, vsim, sc, nas) 2. Kovačiču, ki je to pismo prepisoval za tisk, ni bilo jasno, ali piše Webcr ali Tschcber. Pot v Ljubljano in čakanje na Kutnarja pa je Slomšek 5. junija 1845 opisal Irancu Juvančiču, svojemu sošolcu in tedanjemu župniku pri Novi Cerkvi. Hochvvurdiger Herr Pfarrer! Liebster Freund und Bruder! Dein licbes Schreiben hat mich rceht herzlich erfreut. I crhielt es eben vor nach l.aibach am 24. v. M. < Danim > crfolgt Antwort aus Krain. In Gescllschall unserer lieben Schulgespane Slanitz und Parian tratt ich am 25. v. M. dic reise naeh Laibach an, um unsern gnadigsten Obcrhirten abzuholen, Uochwclchcr seit 15. Miti in iirztlicher Behandlung zu Litibiich vervveilen. VVicder Frvvarten cntliisst Doctor Tschcber scinen hohen Patienten erst am 9. Juny, und so bin ich genolhiget in Kr;iin Vakimz. zu halten. Ich machte einen Ausflug nach Unlerkrain, und schrcibe Dir - weil mich das iible Wettcr am Ausgehen hindert - vom VVoichscI-berg, wo ich mich beim Pfarrer Johitn (!) Ziegler aufhalte, zum Bevveise, diiss ich auch in der Ferne auf Dich . Das Bcfinden Furstbischofes ist r, auch chc vernehmlicher; doch seheint hohe Leidende zum Leiden um so mehr bestimml zu seyn, ;ils Hochderselbe seine Pflichten nicht n;ich seinnem Willen durch Knmkhcit gehindert, [genugj erfullcn k;um. Bei allem dem ist der hohe Patient immer nuinter und Ihatig, sehr hiiufig besuchl, und iiusgezeichnet. Unser gutc Herr Domprobsl vvird glcich nach der Ktickkunfl des Fiirstbischofcs nach Saucr-brun, wohin auch Herr Dechant Albrecht ctwiis spiittcr (!) sich zu begeben gedenket. Ich vverde den gnadigsten Furstbischof in dic Visitation - vvahrscheinlieh in Dccanatc St. n wird. Uiisere Rcisc wird am 9. d. M. bis Mitlag auf Franz - abends bis Skališ: am K) aid Mitlag nach Altenmarkl - und abends - wcnn Gotl will - treffcn wir in Si. Andrca ein. (Spoštovani gospod /upnik! Predragi prijatelj in bral! Tvoje ljubeznivo pisanje me je prav prisrčno razveselilo. Dobil sem ga lik pred svojim odhodom v Ljubljano 24. preteklega meseca, zalo li pošiljam odgovor s Kranjskega. V družbi najinih ljubih sošolcev Slanica in Pariona sem začel 24. preteklega meseca svoje potovanje v Ljubljano, in sicer zato, da bi prevzel našega premiloslljivega nadpastirja, ki se od 15. maja zadržuje na zdravljenju v Ljubljani. Spet čakanje, kajti dr. Čebcr bo odpustil svojega visokega pacienta šele 9. junija, in tako sem bil prisiljen ostati na Kranjskem na počitnicah. Napravil sem izlet na Dolenjsko, in li pišem - ker mi slabo vreme preprečuje, da bi šel ven - iz Višnje Gore, kjer sem nastanjeni pri župniku Janezu Ciglcrju, in sicer kot dokaz, da tudi v daljavi mislim nate. Stanje našega premiloslljivega knezoškola je boljše in (udi njegov govor je bolj slišen; vendar je videti, da je visoki mučenik tem bolj nagnjen k trpljenju, čim bolj mu bolezen preprečuje, da bi po svoji volji in v zadostni meri izpolnjeval svoje dolžnosti. Ob vsem tem pa je visoki pacient vedno zelo živahen in zaposlen in zelo veliko ima obiskov... Naš dobri gospod stolni prost namerava takoj po vrnitvi knezoškola iti v Rogaško Slatino, kamor bo nekoliko pozneje prišel tudi gospod dekan Albrccht. Jaz pa bom, če bo zdravje v redu, spremljal premiloslljivega knezoškola na vizitaciji - verjetno v dekanatu Marenbcrg. Najino potovanje bo 9. t. m. dopoldne tlo Vranskega, popoldne do Skal; KI. dopoldne do Starega trga, zvečer pa - če Rog tla - se srečamo v Št Andražu.) V pismu 8. oktobra 1845, ki ga jc Slomšek pisal Stojami predvsem zaradi Drobtinic za I. 1846 in načrtovanega prevoda Sv. pisma, omenja tudi Kutnarja, in sicer: Ich babe bcy I Icrausgcbc Ihres Evangcliums vvcnig verdint. Wcnn Sie mir und den hierorti-gen Konsistiorialen etliche Exemplare Verehrcn - unum Exemplar cl Nostro Celsissimo - so wer-tlen vvir Ihncn dalur verbunden scyn... Wegen tler abcrglaubischcn AntlachlsCibungcn tlic auch mir in tler Seelsorge Manchcs zu schafen(!) machten, babe ich mit unsern(i) Celsissimo bercits gesproehen, Hochvvelcher mir ver-sproehen, ein Verboth dariiber zu erlassen... Unscr Celsissimus ist scil 3. d. M. unvvohl; wir befiirchtcn liir dcnsclben cinen sehlimmen Win- ter... (Pri izdaji Vašega Evangelija sem malo zaslužil. Cc boste mene in tukajšnje konzistorialee počastili z nekaj izvodi - en izvod za našega prevzvišenega - nas boste s tem zelo zadolžili... Glede praznovernih pobožnosti, od katerih so nekatere pri oskrbi duš delale težave tudi meni, sem z našim prevzvišenim že govoril, On pa mije obljubil, da jih bo prepovedal Naš prevzvišeni se od 3. t. m. slabo počuti; bojimo se, da bo zima zanj zelo huda.) V svojem pismu 3. novembra 1845 Slomšek Kutnarja že priporoča Stojami v molitev: Naj molijo ludi za našiga viši Pastirja! - VVcnn das Ficbcr so forttlauert - und die Schvvachc so ZUnimmt, so hal auch unsere Didzese das Traurigste zu befiirchtcn. Bog nam ohrani še dobrega očeta! (- Čc sc bo vročina šc nadaljevala - slabost pa se tako večala, sc mora naša škofija bali najbolj žalostnega.) Kulnar je proti koncu 1. 1845 Slomška razporedil na eno najpomembnejših dušnopastirskih in cerkvenoupravnih mest v I.avantinski škofiji - za opata v Celje. O tem je 27. decembra 1845 Slomšek pisal svojemu znancu Josipu Poklukarju: Veseliš se, da v Cele pojdem; jaz pa sc Cela bojim. Ni lehka na svečniku slali - pa nobene sence dajati. Ker jc pa viši Pastirju tako dopadlo, rad vbogam, in Bog mi bo pomagal. V naslednjem pismu Stojanu 4. januarja 1846 je Slomšek glede Kutnarjcvega zdravja nekoliko bolj optimističen: Das Bcfinden unsers Hochvvurdigstcn Oberhirtcn ist, Gott Lob, scit dem Anfangc des neuen Jahres sichtlich besser, und cine bcsscrre Zukunft zu envarten, wenn der Marž gliicklicb voriibcr gcbt. Am 21. v. M. hattcn Snc Eminenz der Erzbischof von Salzburg uns einen Besuch abgeslattet. (Počutje našega prečastitega nadpastirja je, hvala Bogu, otl začetka novega leta opazno boljše in če bo marec srečno minil, lahko pričakujemo boljšo bodočnost. 21. p. m. so nas obiskali Njihova Emincnca nadškof iz Salzburga. ) Opomba: 1. Gre za izredno pomemben obisk salzburškega nadškofa in metropolita kardinala Schvvar-zcnberga, ki je bil opravljen takorekoč sredi zime (21. dcc. 1845); po mnenju poznavalcev tedanjih razmer (prof. dr. F. Kovačič) tudi ali celo predvsem zato, da bi nadškof na smrt bolnega Kutnarja osebno vprašal, koga naj imenuje za njegovega naslednika. Optimističen je bil Slomšek tudi, ko je 21. januarja 1846 svojemu prijatelju dr. Josipu Muršcu, ki je bil profesor verouka na liceju v Gradcu, o Kutnatju pisal. Das Bcfinden unseres hochvvurdigstcn F. Bischofes ist scit cinigen Tagen besser. (Slanje našega prečastitega knezoškofa jc že nekaj dni boljše.) In še 10. februarja 1846 je Slomšek v pismu dr. Muršcu napisal: Auch unser Furstbischof befindet sich ctvvas besser. (Tudi naš knezoškof se počuti nekoliko bolje.) Enako Antonu Rajcu, svojemu sošolcu in dekanu na Vidmu, 11, februarja 1846: Das Bcfinden unsers gnadigsten Oberhirtcn ist seit ein paar VVochcn zwar schcinbar besser, allein von einer volligen Genesung noch keine Spur; vielmehr scheint die Sehvvachc nur zu zunehmen. Wir hoffen vom kom. Friihlinge das Beste, wenn wir ihn gliicklich erlebcn. Zdaj te pa Bog ovarji Tvoj mu starimu prijatlu St. Andrii am I 1/2 846 Antonu m.p. (Počutje našega milostljivcga nadpastirja je že nekaj tednov sem opazno boljše, vendar o kakem popolnem ozdravljenju ni še nobenega sledu; kaže celo, da se oslabelost še stopnjuje. Upajmo, da bo prihajajoča pomlad prinesla najboljše, če jo bomo srečno doživeli.) 8. marca 1846 ob šestih zvečer, tik pred Kutnarjevo smrtjo, jc Slomšek dr. Josipu Muršcu o Kutnarju sporočil: (Jnser guten Furstbischof haben wir hcutc mit dem hh. Sterbesakramenten versehen. lis isl lasi keine 1 lo f f n u ng ZU einem Aulkommen; wir bel iirehten in vvenigen Ta gen vervvaist zu vverden nnd emplelen uns insgcsaml Ilirom frommen Memenlo! Mil Achtung und l.iebe St. Andrii am 8.3.1846 Ilir Frcund Slomsehek um 6. Uhr Abends (Našega dobrega knezoškola smo danes prevideli s svetimi zakramenti za umirajoče. Skoraj nobenega upanja ni, da bi še vstal; bojimo se, da bomo v nekaj dneh osiroteli in priporočimo se skupaj z Vami v pobožen memenlo! S pozornostjo in ljubeznijo Št. Andraž, 8. 3. 1846 Vaš prijatelj Slomšek ob 6. uri zvečer *** S tem pismom je končano obdobje slabih dveh let. ko sta Kutnar in Slomšek sodelovala. I. Ks Kut nar je namreč še tisto noč umrl. na pogrebu pa mu je, kot rečeno, govoril ravno Slomšek. Oovor je bil kmalu po Kutnarjevi smrti v originalu, l.j. v nemščini, objavljen v Tirolskem katoliškem listu, s katerim je Slomšek že pred tem sodeloval, v slovenskem prevodu pa v Drobtinicah iz I. 1864. V tem sestavku navedeni odlomki pa ta govor kot sliko odnosa hI. A. M. Slomška do svojega predstojnika kot neposredne in osebne reakcije na dogajanje med tem sodelovanjem v marsičem dopolnjujejo. Po Kutnarjevi smrti je življenje v l.avantinski škofiji teklo naprej. In kilo bo novi lavanlinski škof? Iz Slomškovega pisma Stojami en mesec po Kutnarjevi smrti, t.j. 9. aprila 1846, sc vidi, da je tO skrbelo oz. zanimalo tudi Slomška. In Gratz u. Klagenfurt verlautcte es, Domherr Maximilian von Tcmovzcy(!) von Salzburg ein schr liebenswiirdiger Mami von 42 Jahren soli unser Oberhirt vverdcn; doch vvisscn wir bis zur Stunde dariiber Nichts gevvisses. (V Ciradcu in Celovcu sc sliši, da naj bi bil naš novi nadpaslir salzburški stolni kanonik Maxi-milian von Tarnoczv, ki je prijazen gospod pri 42 letih; toda do tega časa ne vemo o tem nič zanesljivega.) Ko pa je Slomšek sam postal škof, je moral razen za duše svojih vernikov skrbeli tudi za gospodarsko delovanje škofije. V pismu dekanu in prijatelju Gregorju Miklavzinu 26. I. 1847 je bil še kar zadovoljen: Dermahlcn ist der Bruder des verstorbenen Fiirslen als Hausmcister gcblicbcn und ich bin froh, vvcil cr den Hausbrauch schon kennt. (Trenutno jc kot upravitelj hiše ostal brat umrlega kneza in vesel sem, kajti on hišne navade pozna.) V pismu 15. septembra 1847 na isti naslov pa jc Slomška že skrbelo, kajti Kutnarjev bral je na vsak način hotel oditi domov v Prapročc pri Temenici. Ich cnvarte Dich wohl mit Sehnsucht, um Dir dic Occonomic-Sorgen zu ubergeben, so lange noch der Bruder des verstorb. Fiirstbischofs Kuttnar, der ein sehr kiindiger VVirthschafter ist, hicr vervveilet, um Dich uber das Nothige in dic Kcnntniss zu sctzen. Lcidcr vvill er auf d;is kommende Fruhjahrzu scinem Bruder nach Unlcrkrain, und dringt darauf, dass ich bald einen Naehlolger ihm zur Scitc gebe, damit cr ihn mit dem Gcschaftc bckannt mache. (Težko Te pričakujem, da bi Ti izročil gospodarske skrbi, do tedaj pa bo še bral pokojnega kne-zoškofa Kutnarja, kije zelo izkušen gospodarstvenik, ostal tu, da bi Te seznanil z nujnim. Na žalost namreč hoče prihodnjo pomlad oditi k svojemu bratu na Dolenjsko in pritiska, da mu hitro dam ob stran nekoga, ki bo njegov naslednik in ki bi ga seznanil s poslovanjem.) Moja zamisel je bila s pomočjo odlomkov iz mnogih ohranjenih pisem njegovega sodobnika in dobrega znanca bi. Antona Martina Slomška na nekoliko drugačen način predstaviti življenje, delo in trpljenje našega vsega spoštovanja in nc pozabe vrednega rojaka in prvega Slovenca na lavan-tinskem oz. današnjem mariborskem škofijskem sedežu Franca Ksavcrja Kutnarja iz Praprot" pri Temenici. V kratkem času jc izpolnil dolga leta, bi lahko rekli s Sv. pismom (Modr 4,13). Viri in literatura Dr. Fran Kovačič: Zgodovina Lavantinske škofije, Maribor 1928. Dr. Valentin Wicry: Franz Xavcr Kuttnar, Furstbischof von Lavant, Klagenfurt 1846. Dr. Fran Kovačič: Slomšckova pisma, Maribor 1930-1932. Dr. Fran Kovačič: Dodatek Slomšekovih pisem, Maribor 1934. Zbornik Slovenske matice, zv. VI., Ljubljana 1904. Bcatificationis ct canonizalionis servi Dei Antonii Martini Slomšek, episeopi Lavantin., Posi-tio super seriptis, Rim 1978. Bcatificationis ct canonizationis servi Dei Antonii Martini Slomšek (1800-1862), episeopi Lavantin., Positio super virtutibus, Rim 1994. Dokumenti iz škofijskega arhiva Maribor. Zbornik občin Grotu pije, Ivanina Gorici, Dobre polje XXII, 2IKI2 133 RAZVOJ ŠOLSTVA V DOBREPOLJU Ivan Grandovec* I. Osnovni podatki o razvoju osnovne šole Šolstvo, ki sc je razvilo po protircforniaciji, ni v Evropi sredi 18. stoletja več dajalo ustreznih kadrov, saj so bile šole dostopne le ozkemu krogu ljudi, Porajajoči kapitalizem je potreboval vsaj malo izobražene ljudi, da bi lahko opravljali delo na novih strojih, ki so se pojavljali v času prve industrijske revolucije. Te želje gospodarstva so naletele na plodna tla tudi v habsburški monarhiji, pri Mariji Tereziji in Jožefu II., ki sla se zgledovala po pruskem šolstvu. Večja proizvodnja in večje zaposlovanje sta bila za vladarje sila zanimiva, saj so bili v ozadju večji davki. Priznati pa je potrebno, da so tudi ideje razsvetljencev deloma vplivale na okostenelo miselnost vladarjev tretje četrtine 18. stoletja. Habsburžani so 1765. leta pod vplivom merkantilizma uvedli predilske šole, ki so zaživele v 1 jubljani. Novem mestu, Celju in na Ptuju. Patent je določal, da šole obiskujejo vsi otroci med sedmim in petnajstim letom, ki jih starši lahko pogrešajo. Za to šolstvo lahko trdimo, da je bil cilj usposobiti čim več otrok za predenje in tkanje, ki sc jc hitro širilo v manufakturni oziroma industrijski proizvodnji. Splošna šolska naredba Za nadaljnji razvoj šolstva jc bil gotovo zelo pomemben dekret Marije Terezije iz leta 1771), ki omenja, da je šoki "politicum" - stvar države, ki mora od cerkve - jezuitov prevzeti tudi pobudo v izobraževanju. Blaž Kumcrdcj, Blcjčan, učitelj na Orientalski akademiji na Dunaju, je 1772 predložil dunajski vladi "Domoljubni načrt, kako bi sc dalo kranjsko prebivalstvo najuspešneje poučevati v pisanju in čitanju". V tej spomenici poudarja, da ima Kranjska ugodno lego za trgovino, promet in obrt, vendar pa jc temu razvoju največja ovira, da zna na kmetih komaj slo ljudi pisati in brati. Zato je potrebno ljudi učiti v domačem jeziku, "da preprosti človek ložje in bolje spozna državljanske in krščanske dolžnosti"." Kmetje naj sc po Kumcrdcjcvcm mnenju nauče tudi nemščine in nekaterih najsorodnejših narečij (npr. hrvaščine, dalmatinščine). Kumcrdcj jc torej še pred uvedbo šolskega zakona zahteval, da se morajo ljudje učiti v domačem jeziku, če želi dunajska vlada, da bo uvedba splošne šolske obveznosti rodila uspeh. Vlada Kumerdejevega predloga ni mogla prezreti in gaje poslala kranjskemu deželnemu glavarstvu in okrožnim glavarjem v presojo z nalogo, da naj presodijo in svetujejo, kako postaviti prave temelje kranjskemu šolstvu. Na podlagi izjav okrajnih glavarjev, ki so sc bolj nagibale k nemškemu šolstvu na Kranjskem, je deželno glavarstvo odgovorilo, da so nasveti Blaža Kumerdeja večinoma neizvedljivi. Sledila je 6. 12. 1774 Splošna šolska naredba, prvi osnovnošolski zakon tudi v slovenskem jeziku. S tem temeljnim šolskim zakonom je bila uvedena obvezna, ne pa tudi enotna osnovna šola. Na podeželju so nastale trivialke - ljudske šole, v mestih glavne šole, na sedežih deželnih glavnih mest ( Ljubljana) pa normalke. Sledila je petrazredna gimnazija, na katero so se lahko vpisali učenci, ki so obvladali latinščino. Po letu 1784 je bila na gimnazijah uvedena šolnina. Ker so trivialne * Vldetn-Dobrepolje, Cesta 24, ravnatelj Osnovne šole Dobrepolje. 'Jože Ciperle - Andrej Vovko: Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja. Slovenski šolski muzej, Ljubljana 1987, stran ,?7. 2 Josip Gruden: Zgodovina slovenskega narodu. Mohorjeva družba, Celje 1992, stran 980. Itcrmai vS\iihm unt^nniaftt^vm tamtlrtm Vami IcmimL šole dale učencem predvsem osnove branja in računanja, pomeni, da je bila večini podeželskih otrok pot na gimnazijo zaprta, to pa je bil tudi cilj oblasti. Zaradi tega lahko trdimo, da je srednje šolstvo po terezijanskih in jože finskih reformah za naše podeželje precej slabša rešitev kot pa prejšnje jezuitske nižje študije. Šolska obveznostjo bila določena med 6. in 12. lotom. Omenim naj, daje biki ta obveznost bolj zaželena kot pa obvezna in ni predvidevala nobenih kazni za izostajanje otrok od pouka. Na podeželju so otroci zaradi pomoči pri kmečkem delu, npr. paši živino, hodili v šolo lc v zimskem času.Učenci so bili razdeljeni na nižji in višji oddelek, v vsakem je bil pouk tri leta. Za podeželje jo zelo pomembno zakonsko določilo o ponavljalnempouku, ki naj bo za vso mladino po končani tri-vialni šoli v nedeljo popoldne v župnijskih cerkvah. Dokler ni bilo konec tega pouka, ni smelo biti veselic ali plesov, ki bi odvračali mladino od nedeljsko šolo. V trivialkah jo predmetnik vseboval branje, pisanje, računanje, verouk, posvetno moralko in osnovo gospodarstva - lahko bi rekli kar kmetijstva. Dve tretjini časa je bilo potrebno porabiti za branje tekstov, ki se nanašajo na veroučno snov. Na glavnih šolah so poleg zgoraj naštetih predmetov imeli šc nemško slovnico in spisje, latinščino, naravoslovje, gospodarstvo - bolj poudarjena je bila industrija, trgovina, zgodovina, zemljepis, osnove geometrije, stavbarstva, mehanika in risanje. Tudi na nor-malkah so imeli podobne predmete, vendar v večjem obsegu. To so bile zgledne šole, kjer so se izobraževali bodoči učitelji za osnovne šole. Ti so morali napraviti še nekatere pedagoške tečaje, da so bili usposobljeni za učitelje v osnovnih šolah. V gimnazijo so lahko vstopili le učenci iz glavnih in normalnih šol. Po šolskem zakonu iz lota 1774 je morala za osnovne šole poskrbeti občina. Tu pa je nastal na podeželju problem plačevanja učiteljev. Med prebivalstvom šola ni bila priljubljena, saj so se običajno otroci naučili lc nekaj nemških stavkov. Cesar Jožef II. je lota 1780 razglasil, da morajo starši obvezno pošiljati svoje otroke v šolo v svojem kraju, sicer pa morajo bogati plačali dvojno šolnino, revnejši pa naj bi gradili šole in ceste. Šolnina sejo začela redno pobirati šole 1789. leta, in sicer za prvi razred trivialke 8 krajcarjev, za drugi razred pa 12 krajcarjev mesečno. Dvojno kazen bi morali plačati starši, ki niso pošiljali otrok k pouku, polovica te kazni pa jo pripadla učitelju. Revnejšim ni bilo potrebno plačevati te kazenske šolnine, na podeželju pa so le-ti tvorili precejšnji del prebivalstva. To prispevke so všloli v učiteljevo plačo, ki bi morala biti 1.30 goldinarjev. V tem času je bil srečen tisti učitelj, ki jc prejel tolikšno plačo. Veliko učiteljev je imelo nižjo plačo kot vaški pastir. Na občinah so zahtevali, da mora učitelj za tako slabo plačo naredili še kaj več kol le učili otroke, zato so bili učitelji običajno tudi organisti, godci na svatbah, opravljali pa so ludi pisarska dola za občino. Učitelj jo običajno imel tudi njivo - zelnik, kjer si jc pridelal najnujnejšo hrano. Mnogo učiteljev jo vztrajalo v poklicu predvsem zaradi oprostitve vojaške službe. Trivialno šole so običajno imenovali "nemške šole", vendar pa so na podeželju pouk v nemškem jeziku ni v celoti uveljavil, tako da jo bilo poučevanje lahko (tuli v slovenskem jeziku, šc Naslovna urim splošne šolske naredbe iz leta 1774 (Slovenski iolski muzej) ' Splošna šolska naredba. Dunaj 1774. Arhiv Slovenskega šolskega muzeja. ' (Hej prilogo številka 3! Zbornik občin Grosuplje. Ivančna Gorica, Dobrcpolje XXII, 2(H)2 135 pogosteje pa v obeh. K slovenskemu pouku so veliko prispevali katekizmi, ki so služili pouku verouka, mnogokrat pa SO jih učitelji uporabljali tudi kot učbenike za učenje branja. Da se osnovna šola ni preveč hitro širila, nam pove ocena dr. Schmidta: na vseh slovenskih šolah je bilo leta 1790 nekaj nad 8000 učencev, na Kranjskem pa je bilo tedaj 56 trivialk. Nam najbližja je bila kvalitetna dvo-razrednica v Ribnici, kjer je 1810. leta začel svoje šolanje France Prešeren. Politična šolska ustava nemških šol Avstrijska vlada je 1804 reorganizirala šolstvo. Pri tem je bil pomemben svetovalec Jožef Špen-dov. Novi učni načrt je bil 11.8. 1805 uveljavljen na vsem ozemlju monarhije, veljal je do 1X69. Imenoval seje Politična šolska ustava nemških šol,' poudarek pa jc bil predvsem učenje branja, pisanja, računanja in katekizma, hkrati pa so se s primernimi berili podajale učencem verske in nravne življenjske vrednote. Šolski nadzorniki postanejo namesto dosedanjih svetnih oblasti na podeželju župniki, okrožni nadzorniki postanejo dekani in na ravni škofije poroča duhovnik -kanonik deželnim oblastem o razvoju "nemškega šolstva". Cerkev in država sta postali dokaj povezani; ob tem je imela cerkev nadzorno funkcijo, država pa je poskrbela za izobraževanje učiteljev. Leta 1815 so učiteljem zvišali plačo na 250 goldinarjev, pomožnim učiteljem pa na 120 goldinarjev. Po tem zakonu naj bi bili dečki pri pouku ločeni od deklic. Ker jc bila država mnenja, daje obvezna šola med 6. in 12. letom prekratka, so močno vzpodbujali nedeljske šole, ki naj jih obiskuje mladina tlo IX. leta. Šole naj bi votlih duhovniki in učitelji. Ič šole se zlasti priporoča vlada v dekretu 15. 12. 1808. zaživele pa so po odhodu Francozov. Omenim naj predvsem škofa Antona Martina Slomška, ki je želel ljudi izobraziti v slovenskem jeziku. Ljubljanski škofijski konzistorij nadzorni deželni šolski svet jc 18. 3. 1805 poslal dunajski vlatli poročilo, kjer opozarja: če želi država, tla bo pouk na kranjskih vaških šolah zaživel, mora potekali le v slovenskem jeziku. Vlada je odgovorila šele 22. 10. 1X06, tla se sicer sme pri pouku slovensko razlagati, šola sama pa se sme obravnavali le kot nemška in poučuje se lahko le v nemškem jeziku. Od leta 1829 je bila na Kranjskem v podeželskih šolah slovenščina dovoljena kot učni jezik. Čeprav je Jožef II. ustanovil veliko novih župnij, kj^r naj bi pri vsakem župnijskem središču zaživela tudi šola, je bila v začetku 19. stoletja osnovna šola še v povojih. Šele po uveljavitvi šolskega zakona iz leta 1805 lahko trdimo, daje šolstvo na podeželju bolj zaživelo, ker je s tem zakonom nadzornica cerkev bolj vplivala na izobraževalni sistem, saj se je čutila odgovorno za zaupano ji nalogo. Šolstvo v času Ilirskih provinc Po schonbrunnskcm miru 14. 10. 1809 je pod Napoleona prišla tudi Kranjska. V šolskem letu I8I0/II so Francozi uvedli enotno osnovno šolo. Nič več ni bilo treh različnih osnovnih šol, temveč je bila le primarna šola. lii jc bila za učence, ki so nadaljevali šolanje na gimnaziji, dveletna, nato pa jc bila še sedem- do osemletna gimnazija. Mnogi pa st) obiskovali primarno šolo štiri leta. Ta jc bila namenjena vsem tistim, ki so se odločili za različne obrtne poklice (mizarji, krojači, čevljarji). Učni jezik jc bil slovenski, zato jc v tem času poslal plodovi! pisec šolskih učbenikov Valentin Vodnik. Francozi so odpravili cerkveni nadzor nad šolami. Primarno šolstvo naj bi bilo brezplačno, vendar so morali plačevati učenci šolnino v vrednosti 1 franka mesečno. Ta se je uporabljala za nakup 1 Polona Rigier Grm: Šolstvo Ribniške doline v Prešernovem Času. Šolska kronika 2/2000, Slaven ski šolski muzej. Ljubljana 2000, stran 222. '• (Hej prilogo številka 5/ učnih pripomočkov, za kurjavo, razsvetljavo pa lucli za letno nagrado učitelju, ki naj bi bila 100 frankov. Za razvoj šolstva naj bi skrbele občine, ki pa niso imele sredstev. Na podeželju je bilo ukinjenih kar nekaj bivših trivialnih šol, ker so učitelji zapuščali svoj poklic. Šolstvo v predmarčnl dobi Po odhodu Francozov 1813. leta so avstrijske oblasti zaradi strahu pred buržoaz.no revolucijo ponovno uvedle cerkveno nadzorstvo osnovnih šol, ki so ponovno dobile tri različne stopnje. V predmarčni dobi je bil glavni poudarek avstrijskih oblasti na širitvi mreže osnovnih šol. Ob tem so naleteli običajno na prostorske težave, katerih rešitev so nalagali občinam. Politična šolska ustava je določala, da morajo občine poskrbeti za delovno silo in prevoz gradbenega materiala za zidavo šol, dominiji (zemljiška gospostva) so morala poskrbeti za plačilo materiala, patroni (svetna in cerkvena gosposka - duhovniki, župani) pa naj bi plačali obrtnike ter kupili učne pripomočke. Ker so se predvsem dominiji in tudi patroni tem izdatkom izogibali, so našli pogosto prostore za učilnico v obstoječih stavbah. Za to je bilo primerno župnišče, še bolj pa kaplanija, saj župniki niso radi imeli preveč hrupa v stanovanju. Okoli lela 1840 jc v ljubljanskem guberniju bilo približno 340 šol in le 220 šolskih stavb, ostale šole pa so bile v kaplanijah in celo v gostilniških prostorih. Mnogi vidi jo tudi v neprimernih učilnicah enega od vzrokov za slab obisk. V štiridesetih letih 19. stoletja je obiskovala šolo komaj 1/3 šoloobveznih otrok. Da je bil obisk tako slab, so vzrok gotovo tudi slabi in nestalni dohodki učiteljev. Ker je za učiteljevo plačo morala skrbeti občina, so morali biti učitelji hkrati orglarji in cerkovniki, kar je bilo uradno določeno leta 1818. Le na večjih farah je imel učitelj pomočnika za cerkovniška dela. V lavantinski škofiji seje ravno zaradi lažjega plačila učiteljem oblikoval šolski okoliš, kije imel meje župnije. Tako je bilo tudi pri nas v Dobrepolju. Viri za plačo učitelja so torej bili sila različni: prispevki občine in župnije, skromne šolnine, bera v poljskih pridelkih. Mnogi učitelji trivialk so imeli manjšo kmetijo, pisali so kmetom prošnje ali pa bili še godci na svatbah. Ce pomislimo, kaj vse jc delal učitelj, da se jc preživel, potem nam mora biti popolnoma jasno, da je tlelo v šoli trpelo. Škof Anton Martin Slomšek, vrhovni skrbnik v razvoju šolstva v svoji škofiji, je poudarjal, tla sedelo učiteljev ne bo izboljšalo, dokler se jim ne izboljša gmotni položaj. "Kajti skušnja potrjuje, da vzameta revščina in skrb za vsakdanji borni kruh pogum tudi najboljšemu šolniku in ga spravita slednjič na stranpota." Žalostna je bila pol učiteljev, ki niso bili več zmožni orglanja, poučevanja in cerkovniških del. Ti so ostali v občini, kjer so nazadnje učili, in običajno so prejemali skromna občinska sredstva. Ko so umrli, so bile njihove žene z. otroki sirote, ki so morali prositi po župniji in sprejeti priložnostna dela (dnine pri premožnejših kmetih, pastirovanjc, deklice pa so bile pogostt) pestunje). Avstrijska država je priznala, da je slabemu obisku gotovo vzrok nizka socialna varnost učiteljev, ukrenila pa ni ničesar. Tretjo pomanjkljivost v predmarčnem šolstvu vidim v zahtevi Politične šolske ustave nemških šol po obveznem nemškem jeziku v osnovni šoli. Ker učitelji nemščine niso kaj prida poznali, hkrati pa tudi učenci niso imeli interesa za njo, se je pogosto dogajalo, da so bili po šestih letih obiskovanja trivialne šole učenci nepismeni in nevešči branja, ljudje so želeli, da bi bila šola slovenska, zato tudi niso spoštovali učitelja, ki je podpiral nemškutarstvo. V ljubljanskem guberniju je bilo za prvi in drugi razred trivialnih šol večina knjig pisanih dvojezično - vsaka Stranje imela slovenski in nemški stolpec. Ce pomislimo, kako težko je bilo za otroke, ki so se srečali prvič z besedami v obeh jezikih, nam postane popolnoma jasno, zakaj ta nemška šola ni dosegla nobenega uspeha v opismenjevanju. Ljubljanski škofijski konzistorij jc petnajst let vztrajal in pisal poročila na gubernij, naj vendar dovoli samo slovenske knjige in slovenski pouk v osnovnih šolah. Studijska dvorna komisija na Dunaju se je šele leta 1826 zazrla v slaba letna poročila o razvoju šolstva v ljubljanski gube i ni- ji. Avstrijski cesar Franc I. je 26. 5, 1829 dovolil, tla se v ljudskih šolah na Kranjskem, kjer se govori le slovenski jezik, more poučevati v tem jeziku. V glavnih šolah je ostala nemščina, kar pomeni, da bo bodočim učiteljem zelo težko poučevali v trivialnih in normalnih šolah. Kljun vsemu se je na Kranjskem slovenščina precej uveljavila, mnogo slabše pa je bilo na narodnostno mešanih območjih Štajerske in Koroške. Na trivialnih šolah se je v predmarčnem času pouk še vedno močno razlikoval od glavnih in normalnih šol. Učenci so bili v trivialki razdeljeni v dve skupini, ki sta imeli skupaj pouk - danes bi rekli kombinirani pouk. Pouk je bil celodnevni, kar je tedaj pomenilo, da sta bili dve uri dopoldne in ena ura popoldne. Učitelj je poučeval verouk, branje, pisanje in računstvo. Verouk je predstavljal do polovico vseh učnih ur. Ostali čas je učitelj uporabil za branje in pisanje, računstvo pa je bilo zaradi neznanja učiteljev močno zapostavljeno. Od učitelja je bilo vse prevečkrat odvisno, koliko bo pri pouku slovenskega oziroma nemškega učnega jezika. V grobem lahko rečemo, da je na podeželju Kranjske, (ionske ter okolice Trsta bil po letu 1829 pouk slovenski, na Štajerskem in Koroškem pa je prevladovala nemščina. Zaradi tega je bil Slomškov koncept nedeljskih šol še kako pomemben za nastanek slovenske narodne zavesti na območju lavanlinske škofije. Nedeljske in ponavljalne šale v predinareni dubi 1999 V 31 I. členu Politične šolske ustave nemških šol iz lela I KI 15 je pisalo, tla bi bilo koristno, tla bi ob nedeljah imeli za liste učenec, ki so končali osnovno šolo, ponavljalne šole, s pomočjo katerih bodo učenci utrdili svoje znanje iz osnovne šole. se izpopolnili v nemščini in se seznanili s koristnimi kmetijskimi nasveti. /. odlokom študijske dvorne komisije iz, leta 1KK> so postale nedeljske ponavljalne šole obvezne za vso mladino od 12. do 15. leta. Torej je tedaj poslala osnovnošolska obveznost takšna, kol je Še danes. Poučevali naj bi učitelji in duhovniki ob nedeljah in praznikih preti popoldanskim bogoslužjem. Število ponavljalnih šol se je kmalu približalo številu rednih šol. Učencem naj bi na račun šolskega sklatla občasno kupili kakšno poučno knjigo, tla bi povečali njihovo zanimanje. Ker so obstajale nedeljske šole v krščanskem nauku za vse, ki so se učili najrazličnejših obrti, jih običajno ni bilo težko uvesti, k verouku pa so tlotlali še ostale vsebine, ki jih je zahtevala študijska dvorna pisarna. Ob tem so naleteli na množico mladih, ki nikoli niso stopili v redno osnovno šolo. Nedeljska šola naj bi po mnenju ljubljanskega gubernija nudila tudi tem mladim osnove izobrazbe. Če je bilo dovolj učiteljev (župnik, kaplan, učitelj -organisl in morda še kakšen občinski odličnik, ki je znal brati in pisati), so učence razdelili v več skupin glede na pred-znanjc. Tc šole imenujemo nedeljske ponav-ljalne šole in so bile v krajih, kjer so obstajale žc osnovne šole. Anion Martin Slomšek zeli izobraževati slovensko prebivalstvo. 138 Ivan QnUxk)VGC Priročnik za nedeljske šole Antona Martina Slomška Blashe ino Neshi/.a v nedelski sholi. W MIMLSU A II 0 ! I. VW.tUTKl.AM /ilO » /lit\/:.# »# «^ 1'UIH SIIMt .SPI.SAIj iimiMsiiki i » m<> su 11 ii Jftuf je rapit r modrofti ino parapi, ini. v' milttfli ]>rr lliii/u in prr ljudeh. .».. I.nk. 9. 53. V ZELI I Sit. n» F10II1J v' n em.shkih .hhui.aii. 7 Anion Mardn Slomšek: Maže in Nežiea V nedeljske'} šoli. Faksimile izdaje iz leta 1857, Mohorjeva družba. Celje 1991. Mnogi duhovniki pa so "na svojo pest" ustanavljali v krajih, kjer še ni zaživela nemška osnovna šola, nedeljsko šolo. Tu so duhovniki zbirali okoli sebe otroke ter jih učili brati, pisati ter računati, vse v slovenskem jeziku. Učenci so sc naučili vsaj brati, mnogi pa tudi pisati in računati. Običajno so se učili kar v kakšni župnijski sobi ali pa celo v cerkvi. To pa je bilo deželni vladi všeč, saj ni bilo potrebno šc v nedeljo skrbeti za vzdrževanje učilnice. Duhovniki niso za to delo zahtevali plačila, temveč le slovenske knjige, ki bi jih razdelili učencem. Iz potrebe teh nedeljskih šol je 1852. leta nastala ludi Mohorjeva družba, ki je poskrbela, da so vsako leto izšle knjige, primerne za učenje in branje. Te nedeljske šole, ki so jih vodili duhovniki, niso bile namenjene utrjevanju in nadgradnji učne snovi, temveč osnovnemu seznanjanju mladih z, opismenjevanjem. Zaradi tega so župnije pogosto prihajale v spore z. oblastmi, ki so želele, da se tudi v tej šoli daje poudarek nemščini. Škof Anton Martin Slomšek je napisal dokaj dober priročnik: Blaže in Ncž.ica v nedeljski šoli. Učenci so v nedeljo dopoldne odšli k maši, s seboj so vzeli kos kruha ali krhlje in po maši so imeli z duhovnikom nedeljsko šolo. Če je znal tudi organisl priskočiti duhovniku na pomoč, je bilo to Čudovito, saj so bile običajno skupine številčne. Po popoldanskem nedeljskem bogoslužju so odšli domov. Ker je biki revščina na podeželju velika, je bilo zelo pomembno, da so učenci dobili zastonj priročnik za učenje. Po letu 1823 je bil nedeljski šoli uradno priznan slovenski značaj. Slomšek je dejal, da sc je zaradi nedeljskih šol obudila na kmetih narodna zavest. Leta 1852 tudi omenja, da imajo nekateri mlajši duhovniki zadnjih deset let v nedeljski šoli petdeset, sto in celo do sto petdeset učencev, ki jih uče brati, pisati in peti. Državna ljudska šola Revolucionarno leto 1848 ni prineslo na šolskem področju nobene otipljive spremembe. Res pa jc, da se je ideje tega leta lahko le začasno zaustavilo, saj so postale resničnost, koje bil 14. maja 1869 sprejet nov šolski zakon, ki je prinesel velike spremembe. S tem zakonom so sc "ustanavljala načela za poučevanje v avstrijskih šolah" - tako se je zakon uradno imenoval. Novosti v šolstvu: • Šole postanejo državne in deželne ustanove. V prvi točki prvega člena državnega ljudskošolskega zakona piše: "Ljudski šoli jc naloga otroke nravno -pobožno vzgajati, razvijati jim duševne moči. oskrbovati jih s potrebnimi znanostmi in zvedenostmi za nadaljnje izobraževanje za življenje in dajati jim pravo podstavo, da bodo enkrat vrli ljudje in državljani." • Učitelje plačuje dežela, zato niso smeli več Osnovnošolski zakon opravljati eerkovniške službe. Socialni položaj učiteljev iz leta 1869 se Je izboljšal, učiteljski poklic postane bolj cenjen. Učitelji so imeli več časa, da se posvetijo svoji stroki, povezovali so sc v učiteljska društva. Vse to je imelo za posledico kvalitetnejši pouk. Za izobraževanje učiteljev so bila 1870 ustanovljena štiriletna učiteljišča. Pojavijo se prve učiteljice, ki gotovo močno vplivajo na dvig kvalitete pouka. Uvedene so konference in ostala stalna strokovna izpopolnjevanja. • Šole ne nadzoruje več Cerkev, temveč krajevni, okrajni in deželni šolski sveti. Duhovnik jc le eden od članov teh svetov. V območjih, kjer so bili politično močnejši Nemci, seje dogajalo, da Zmh.in , itn.. 14 iiiftjii (•>«». 1 (.Iri. Nt, It M min nk. .1. III tr. I. IMtlu. ' mm t unij,, i--:! i. |4rt tet,,1 min. uh. ,t. i Ir. I. IHNS.t, i i Mah . m «",r".',"'£'Utf M,'*«" » il, i. >- ,.i.u> —i , i* i«, ,i»i i«u.,,~, i I |MttNtti «Vti ,i.,.™,. MhnMpi .h...« i«„« • np". ».h... a. o j«-mi, ijii.i.ni. Mat, t......n i....... i..i II I.,,!*,. »>h |> ..I.,. ..i,,.,, .rt.... .-»h« .,>*»li. .. i. t.,,1 „ir ,wMa, i li,.,lj«.i i 1. » I.hh. rt.lj' i j ■ ' ,1. , I, rt ■Im-.u *,l r,,|,M<« ..t, ,r«,v*l>, ■i m < n .i, i,, ft» < so šolski sveti zahtevali, da je bil učni jezik nemški, čeprav je bila večina učencev slovenske narodnosti. • Sedaj se uveljavi osemletna šolska obveznost, vendar pa je zakon dopuščal odstopanja. Običajno jc bila na Kranjskem šestrazredna osnovna šola, k njej pa je bila priključena še dveletna ponavljalna šola s poukom ob četrtkih. Daje prišlo do šestrazredne šole, je trajalo mnogo, ponekod kar nekaj desetletij, zato lahko srečamo različne pojme v poročilih: trirazrednica, štirirazrednica... I;i beseda nam pove, koliko je imela določena šola razredov. Ob tem moramo poudariti, da jc sedaj konec trivialnega šolstva, uveljavi sc ime osnovna šoki. Na podeželju se leta imenuje ljudska šola, ki je osemletna, v mestih pa so lahko učenci vstopali po končanem petem razredu osnovne šole v meščansko šolo. Ta je imela tri razrede, njeni učenci pa so sc po končanem šolanju lahko vključili v strokovne šole, na gimnazije pa ne. • Po zakonu so se morale ustanoviti nove ljudske šole v krajih, ki so bili oddaljeni več kot 4 km od najbližje že obstoječe šole, petletno povprečje pa je moralo biti več kot 40 šoloobveznih otrok na leto. • Predmetnik je imel še naprej verouk kot učni predmet, na Cerkev - župnijo pa so bili vezani še nekateri dogodki, npr. sveta maša ob začetku in zaključku šolskega leta, spoved. Predmetnik ljudske šole je doživel razširitev. Omenim naj, da so se v mnogih krajih upirali telovadbi, ker si naj bi pri tem predmetu otroci trgali obleko. Za dečke je bila obvezna, za deklice pa ne. V predmetniku so bili še naslednji predmeti: "branje in pisanje; učni jezik - slovenski jezik; računstvo v zvezi z geometrijskim oblikoslovjem; učencem najdoumnejše in najimenitnejše stvari, katere jim je treba vedeti iz prirodopisa, prirodoslovja, zemljepisa in zgodovine s posebnim ozirom na domovino in nje ustavo; risanje; petje; ženska ročna dela za deklice - neobvezna." • Za gradnjo in vzdrževanje šolskih stavb ter za nakup učil in ostalih potrebščin za nemoteno delo šole so morale skrbeti občine. Pri tem pa se je pogosto zatikalo in mnogokrat je bil od politične volje občinskih veljakov odvisen gmotni položaj šole. Trpeli pa so predvsem učenci, katerim je pogosto odpadel pouk zaradi nezakurjenih učilnic ali pa je bil zaradi pomanjkanja učil premalo kvaliteten. • Omenim naj še zakonsko določilo, tla so starši obvezni pošiljati svoje otroke v šolo, sicer pa naj bi bili kaznovani. Na ta osnovni državni zakon so bili vezani tudi mnogi pravilniki, ki jih jc sprejemal posamezni deželni svet in so podrobneje urejali delo v ljudskih šolah. Ta zakon je z manjšimi popravki veljal vse do leta 1918 pa tudi v Kraljevini SI IS je za Slovenijo (ljubljansko in mariborsko oblast) veljal skoraj v celoti. Deležen je bil le manjših sprememb. Šolski učni red je bil sprejet leta 187(1. V njem jc bilo zabeleženo, da je pouka prosti dan četrtek, ki naj bo namenjen ponavljalni šoli. Pouka tudi ni bilo ob nedeljah in zapovedanih praznikih, od 24. decembra do vključno 1. januarja, v ponedeljek pred pustom in na pustni torek, ob veliki noči (od velike srede do vključno velikega torka po veliki noči), od binkoštne sobote do torka ter ob večjih sejmih na podeželju. Slovesno so v šolah praznovali obletnice, cesarja in cesarice ter praznik sv. Alojzija - 21. junija, ki jc zavetnik mladine. Pouk jc bil celodneven od 8. do 15. ure, z odmorom od 11. do 13. ure. Naučni minister Avstro-Ogrskc je 28. februarja 1887 sprejel uredbo, po kateri so od 1. julija v nekaterih avstrijskih deželah lahko vročinske počitnice. V uredbi je bilo določeno, da od 1. julija do konca šolskega leta ni popoldanskega pouka, če je dopoldne ob 10. uri v senci 20 stopinj. Vendar pa naj bi ta uredba ne veljala za ljudske šole na Kranjskem vse do 1905. leta, ko je kranjski deželni šolski svet sprejel odlok o vročinskih počitnicah. Do konca 19. stoletja je veljala odredba. v Glej prilogo številka (>! Učitelj vaške šole (po .sliki Alberta Ankerja, lutku na razstavi v Slovenskem šolskem muzeju). clii so na ljudskih šolah poletne počitnice v ohscgu šestih tednov od 15. avgusta do začetka oktobra. Prvo desetletje 20. stoletja je prineslo pogoste spremembe v dolžini počitnic, dokler niso pristali na počitnicah od 15. julija do 15. septembra. Kranjski deželni šolski svet je 26. maja 1902 sprejel odlok o začetku pouka na ljudskih in meščanskih šolah.' V njem je določeno, da ne sme pouk odpadati ob različnih cerkvenih slovesnostih in procesijah ter ob krajevnih praznikih, npr. sejmih. Pouka prosto je na pustni torek popoldne, pepelnično sredo, na vseh vernih duš dan. Božične počitnice so bile le od 24. do 26. decembra. I. januar je bil tudi pouka prost. Velikonočne počitnice so ostale v istem obsegu. Ob četrtkih še vedno ni bilo pouka, seveda pa je bil pouk ob sobotah. Šola v Dohrepolju 2.1 Od prvih začetkov do gradnje prve šolske stavbe Za prve začetke šole v Dohrepolju so sila skromni podatki. Določeni podatki pa kažejo, tla se naj bi pri nas začela šola že v času Marije Terezije, vendar pa se moramo zavedati, tla so bili to zelo skromni začetki, ki z današnjim pojmom šolanje - šole nimajo nič skupnega. V Biografiji kranjskih šolnikov, ki jo je napravil Josip Novak, jc za I. 1769 zabeleženo, daje bila v Dohrepolju rojena hči učitelju. V tem primeru gre verjetno za hčer organista Ignacija Pivka, ki je po tedanji navadi " Počitnice in pričetek pouku na Kranjskih ljudskih in mestnih šolah. Slovenski učitelj 1902. št. 12. stran 1X9. resnično lahko že učil kakšnega dečka. To je bil čas, ko so se v večjih industrijskih območjih ustanavljale predilske šole in koje naše dežele začel prevevali duh Blaža Kumcrdeja po uvedbi šole za vse ljudi. Po letu 1771 je Jože Ambrožič, sin organ ista in učitelja v Šmarju, deloval v dohre-poljski župniji. Da je tU med drugimi deli tudi poučeval, lahko domnevamo iz dejstva, da je v letih 1767-1771 učil v Šmarju in mu torej ni bila tuja tudi ta oblika služenja vsakdanjega kruha. Naslednji učitelj in organist jc bil Anton Bcnedičič. Ob tem pa se postavlja vprašanje, kdaj naj bi zamenjal Jožeta Ambrožiča, za katerega trenutno obstaja podatek rojstva, to je leto 1737. Gotovo je bil v Dobrepolju vsaj do leta 1775, iz katerega so še njegove rokopisne pesmi. Za Antona Bcnedičičn je jasno, da je bil v Dobrepolju učitelj in organist v trivialni enorazredni šoli 22. 2. 1793. Ker pa obstaja podatek, da mu je 1784 umrla enoletna hči, bi z malce dvoma lahko rekli, daje bil vsaj od tedaj v župniji sv. Križa. Od leta 1801 naprej pa z gotovostjo lahko sledimo vsem organistom - učiteljem oziroma po 1869. letu (tretji avstrijski šolski zakon) učiteljem vse do današnjih dni. Andrej Kančnik (tudi Končnik) je bil rojen 1775 v Podčetrtku, kjer v krstni knjigi piše, da je bil 7. oktobra 1775 krščen Andrej Kančnik. Z osemnajstim letom je postal organist in učitelj v ttivial-ni šoli na Blokah, v Dobrepolje pa jc prišel po vsej verjetnosti v začetku novembra 1801. leta. Ti podatki so razvidni iz Kančnikovc prošnje z dne 1. maja 1806, ko prosi za delovno mesto v Loki pri Zidanem Mostu. Prošnjo hranijo v graškem šolskem arhivu. V ljubljanskem nadškofijskem arhivu (Šolstvo, fasc. 12, 15 in 19) pa je o Andreju Kančniku še več: OPOMBA "Deželna vlada je 17. 3. 1806 pisala konzistoriju v Ljubljani, naj sc Kančnik odpravi iz. šole in naj se naznanijo dohodki, kijih ima učitelj, organist in cerkovnik v Dobrepolju. Dne 5.4. 1806 je konzistorij vprašal okrajnega šolskega nadzornika in hkrati dekana v Dobrepolju za mnenje o tej zadevi, a 9. 4. 1806 se je odpra-vil v Dobrepolje deželni šolski nadzornik, kjer je sestavil zapisnik. Med drugim je zabeleženo: Učitelj Andrej Kančnik ima zelo lepe zmožnosti, toda služba cerkovnika ga ovira pri poučevanju v šoli, njegova burna narava pa ga zavaja k ne posebno vzpodbudnemu življenju. Zato naj se odpusti, kakor tudi sam želi, saj je tudi kot cerkovnik marsikaj zanemaril." Konzistorij jc 22. 4. 1806 poročal vladi: • Kančnikova odpoved se sprejme. • Župnija Dobrepolje ima 2300 vernikov. Za obisk šole je v bližini primernih 50 olrok, k pouku pa jih hodi pozimi 27, poleti pa 3-5. • Občina je vneta za zimsko šolo in bi jo podpirala po svojih skromnih močeh, želi pa, da bi bila oproščena šolnine. • Dekan in čušperška graščina bosta pomagala, da se sezida mežnarija in šola. • Cerkovnik, organist in učitelj (vse v eni osebi) prejema v gotovini 10 goldinarjev, za bero 150 mernikov pšenice in prosa (op. približno .3750 kg), 1 stot prediva in užitek velike njive. • Kaplan Jakob Okom je zaradi razsežnosti župnije tako zaposlen, da ne more sprejeti poučevanja. Iz zapisnika šolskega nadzornika se nadalje da ugotovili, da je pouk polekal v dveh mežnarij-skih sobah. Otroci so sedeli povsod po klopeh v kotih (okrajni šolski nadzornik verjetno misli po klopeh ob stenah), le osem šolarjev je bilo lahko za mizo. Mežnarija je bila v slabem slanju. Deželna vlada je že 1. maja sprejela predloge konzistorija. 24. julija 1806 je sporočila kon/is toriju, da je dvorna pisarna na Dunaju odobrila zidavo šole v Dobrepolju, vendar pa ledaj do zidave šole ni prišlo. Do sedaj tudi nisem nikjer zasledil, da bi rnežnarijo zidali okoli leta 1807. Zanimiv je podatek v zapisniku šolskega nadzornika, da je občina nekaj apna in lesa že pripravila, vendar pa je gmotni položaj prebivalstva zaradi slabe letine slab. Zavedati se moramo, da je bil to že čas Jože Cregorič: Ljudski pesnik Andrej Kančnik. Zbornik občine Grosuplje I, Grosuplje 1969. Zbornik občin (rrosuplje, [vancna (torica, i >obrepo)je XXII, 2002 143 Napoleonovih vojn in denarja ni bilo nikjer v izobilju. Menim, da je ta mežnarija kot prostor za pouk ostala vse do leta 1857, ko je bila dokončno porušena, na njenem mestu pa je bila sezidana stara šola, v katero so vstopili prvi učenci 1859. lit šola je sedaj porušena, v njej pa je bil pouk do januarja l()80. Stilska stavba na Ini sirani slike je bila zgrajena Ida IS57. dokončno opremljena 1K(>2, dozidana pa 1894. Malija Tomšič, rojen 1783 v Mokronogu, je prišel na Kančnikovo mesto in bil 26. 1808 tudi uradno imenovan na mesto učitelja in organista. Ob začetku Ilirskih provinc naj bi po šolski kroniki nastopil učiteljsko službo Andrej 1'elelin. vendar pa ga zasledimo meti učitelji na Krki v letih 1804-1812. Za njega je gotovo, da je bil v času poraza Francozov 1813. leta v Dobrepolju. Tu je služboval do konca leta 1826, nato pa je odšel v Ribnico. V začetku 1826. leta je prišel nazaj Andrej Kančnik," kije bil prej nekaj mesecev v I linjuh. Ob prihodu na novo delovno mesto ali odhodu so organisti - učitelji radi napisali kakšno pesem. Tako je še ohranjena Kančnikova pesem, ki je nastala ob vrnitvi v Dobrepolje: Dvajset let je že minilo, kar sem bil v službi pri vas. dosti se jc spremenilo skoz ta vcTki, dolgi čas; " Jože Gregorič: ljudski pesnik Andrej Končnik Mohorjev koledar za leto 1961, Mohorjeva družba, Celje 1960. '■Jože GregoHČ: ljudski pesnik Andrej Kančnik. Zbornik občine Grosuplje I, Grosuplje 1969. eni so b'li, ko sem šel preč, zdaj jih ne vidim več! Oh, kam so se preselili? To ne bom vprašal naprej! Ampak rečem: "Bog se usmili, Bog jim večni pokoj dej!" Tako recite tudi vi, k' ste zdravi in živi! Kam se hočem pa zdaj obrniti? Tja k častitim mašnikom! Njim čem pa podložen biti kot božjim namestnikom. Če nc st'rim zadosti vsega, imejte me zgovorjenega! Ljubi križan' Jezus moj, jaz sem pa služabnik tvoj! O preljubi sveti križ, daj, da pridem k teb' v paradiž. Andreju Kančniku sc je v Dobrepolju rodilo pet otrok, tako da jih je imel skupaj devet, dve ženi pa sta umrli. Verjetno je tudi številna družina prispevala, da se ni vedno držal ur pouka, ki bi jih moral opraviti po urniku. Tako lahko beremo iz poročila ribniškega dekana konzistoriju z dne 14. 5. 1835, da Kančnik zanemarja pouk, saj popoldne sploh nima pouka, čeprav bi moral imeti dve uri dopoldne in dve popoldne. Konzistorij jc učitelja pisno opozoril na njegove dolžnosti. Fran Jaklič je v Slovenskem učitelju 1901 o Andreju Kančniku zapisal: "Ljudje so bili z njim sila zadovoljni. Že njegova črna suknja ter trd klobuk sta med preprostim ljudstvom vzbujala občudovanje. Do učencev je bil potrpežljiv, učil je branje v slovenskem jeziku in nekatere učence tudi pisanja. Ker je bil pesnik in je pesnil v slovenskem jeziku, so se njegove pesmi hitro širile med ljudmi. Na ta načinje gotovo pripomogel k dvigu narodne zavesti. Ljudstvo jc z, velikim zanimanjem prepisovalo Kančnikove pesmi in tako sc je v naših krajih takrat, ko je bila še slovenska knjiga v slovenski koči zelo redka prikazen, širila slovenska pesem in budila ljubezen in spoštovanje do materinega jezika. Sc danes nahajamo tu in tam zvezke papirja, na katerih so zabeležene Kančnikove pesmi, ki jih jc prepisovalo ljudstvo za svojo rabo in pelo. Pripovedujejo pa, da so takrat, ko so podirali staro šolo - mežnarijo v Dobrepoljah, uničili mnogo popisanega papirja. Gotovo je, da seje tedaj uničilo tudi mnogo Kančnikovega blaga." Ta učitelj ■ organist je umrl za vodenico 1841. leta in je pokopan na videmskem pokopališču, na njegov grob pa so ljudje prav kmalu pozabili. Iz. Kančnikovih prošenj deželni vladi za finančno pomoč se da sklepali, da je bilo življenje učiteljev do 1869. leta sila težko, čeprav je res, da na tako veliki župniji, kot je bila Dobre -poljc, vsaj kruha ni manjkalo. Denarja so učitelji - organisti imeli bolj malo, kar se da sklepali tudi iz ene od Kančnikovih pesmi, koje hotel na skrivaj ubežati s sejma na Zdenski rebri, ko je kupil blago za hlače, ne da bi plačal sejemsko pristojbino. " Menim, da je ta opis podeželskega učitelja sila idealiziran, saj je Kančnik, kot vemo, živel v velikem pomanjkanju. "Jože Gregorič: Ljudski pesnik Andrej Kančnik. Zbornik občine Grosuplje I, Grosuplje 1969, str. Zbornik občin Grosuplje, tvnnčna Gorim, Dobrepoklfc XXII, 2iM)2 145 2.2 Ustanovitev dvorazrednice Umrlega učitelja Kančnikaje še isto leto nadomestil Jane/, Pust, kije bil 1873 tudi upokojen z 210 goldinarji mesečne pokojnine. V njegovih najboljših letih so pričeli z dolgo pričakovano zidavo šole. I.eta 1853 so podrli majhno šolsko - mežnarijsko poslopje in do leta 1857 so postavili novo nadstropno šolo. Ta je bila dokončno urejena 1862. leta. V tej stavbi sta bili tudi stanovanji za učitelja oziroma mežnarja. Ker je bilo šoloobveznih otrok veliko in jih en učitelj ni mogel dostojno poučevati, so mnogi učenci ostajali doma. Tb je bilo všeč tudi sttušem, ki so otroke uporabili za pašo živine in lažja dela na polju ter v hlevu. Zaradi želje po izboljšanju pouka je bila aprila 1859 na Vidmu ustanovljena dvorazrednica. Podučitelj je dobival od "posestnikov" po 300 goldinarjev, nadučitclj pa po 184 goldinarjev in 71 krajcarjev. Nadučitclj je tedaj dobival del dohodkov še kot Organisl in cerkovnik, imel pa je tudi njivo, ki jo je smel obdelovali. Nadučitclj Janez Pust je v šestdesetih letih 19. stoletja prejemal za bero pšenico, proso in predivo ter šlolo, tj. denarni prispevek pri pogrebih, porokah in posebnih mašah. Ker ni zmogel vseh del, je imel za cerkovnika hlapca, ki pa gaje motal sam plačevali. Na prosto mesto podučilclja na Vidmu je prišel aprila 1859 Janez. Poženel. Poučeval je prvi razred, medtem ko je nadučitclj Janez Pust poučeval v drugem razredu. Na prosto učiteljsko mesto, ki ga je Janez Poženel zapustil 1861. je prišel Jožef Jerom, ki se je 1864 oženil z nadučitcl-jevo hčerko Pcpco. Kljub potoki je naslednje leto zapustil Dobrepolje, na njegovo mesto pa je do leta 1868 prišel Anton Kibnikar. Sledil je Jožef Franke, ki je bil že 1870 prestavljen za samostojnega učitelja na Kopanj. Nadučitelj Janez Pust je bil od starosti skoraj nezmožen za opravljanje različnih funkcij, zato je bil 1870 postavljen na delovno mesto podučilclja. Za nadučitelja je prišel Vincenc Levstek, ki je bil doma na Dobrovi. Čez tri leta je višji šolski nadzornik odloČil, da mora iti Janez Pust v pokoj. Upokojeni nadučitelj naj bi prejemal 210 goldinarjev letne pokojnine, ki mu jo je morala plačevati občina. Aprila 1875 jc v veliki revščini umrl. Čeprav je bil novi avstrijski zakon o šolstvu, ki je zagotavljal učiteljem status državnega uradnika, sprejet že 14. maja 1869, pa do te spremembe v Dobre-polju ne pride niti leta 1873. S smrtjo nadučitelja Pusta pa je vendarle za dobrepoljske učitelje konec siromaštva na stara leta. 2.3. Razvoj šolstva po zakonski ločitvi Cerkve in šole 14. maja 1869 V šolskem letu 1872/7.3 je poučeval oba oddelka nadučitelj Fcvslck. V jeseni 1873 pride v Dobrepolje za drugega učitelja Jakob (Jostiša iz Spodnjega Foga. Država je od 1. aprila 1774 na osnovi šolskih predpisov povečala učiteljem plačo na 400 goldinarjev, nadučitelju pa se je v primerjavi z letom 1859 plača bistveno povečala, in sicer na 50(1 goldinarjev, za vodenje šole pa še za 50 goldinarjev na leto. Jasno je, da je nadučitelj izgubil bero in mežnarijsko njivo, ki jo je do tedaj lahko obdeloval ali dajal v najem, Nadučitelju, ki jc imel do sprejetja lega zakona poleg naloge poučevali še nalogo orglati ter opravljati cerkovniška dela, sedaj ni bilo treba več opravljati teh del. Občina ali več občin, iz katerih so otroci obiskovali šolo, je morala poskrbeli za plačo, kol jo jc za učitelje določil deželni zakon za Kranjsko. Učna obveznost je bila 30 ur pouka tedensko. Za vse nadaljnje ure bi morala občina dati dodatno plačilo.V Dobrcpolju jc bil obisk pouka do prihoda nadučitelja l.cvslka zelo slab. Skopaj z drugim učiteljem Jakobom Ciostišo pa sta se v letu 1874 13 Šolska kronika it. I od 1875. do 1910. leta. želela držati Zakona o javnih ljudskih šolah"' in Glavnega deželnega zakona za Kranjsko.'7 Želela sta tudi, da bi postali učenci bolj vešči pisanja in branja, ker sta vedela, da njihovi starši, kljub temu da naj bi bili obiskovali šolo vsaj šest let, skoraj ne znajo brati, kaj šele, da bi znali pisati. Zato je nadučitelj v skladu z zakonodajo krajevnemu šolskem svetu začel sporočati zamude otrok. Ljudje, ki so sprva imeli za kazen le to, da so morali priti k predsedniku krajevnega šolskega sveta na zagovor, so postali do učiteljev nestrpni, očitali so jima, da javljata izostanke otrok od pouka le zaradi hudobije. Do vrhunca nesoglasij med vaščani in nadučiteljem je prišlo jeseni 1874 tudi zato, ker učitelj Levstck ni hotel v cerkvi igrati na orgle, ne da bi mu to delo dodatno plačali. Poleg tega pa jc na okraju sprožil tožbo za mežnarijsko njivo, za katero je trdil, da pripada šoli. Sodišče jc tožbo zavrnilo, ker je menilo, daje njiva last župnije in naj jo ima tisti, ki bo cerkovnik. Zaradi vseh teh dogodkov se je nadučitelj v oktobru 1874 odločil, da zapusti Dohrcpolje in je odšel za nadučitelja v Trebnje. Konec novembra 1874 je prišel za nadučitelja Matija Hudovernik iz Zaspanega, ki jc popeljal dobrepoljsko ljudsko šolo v malce mirnejše vode, saj je tu ostal do 1889. leta. V naslednjem šolskem letu (1874/75) je bil imenovan nov krajevni šolski svet, ki so ga sestavljali: • Valentin Scž.un, župnik - predsednik, • Anton Drobnič, videmski župan - Član, • Janez Zevnik, podgorski župan - član, • Anton Mustar, kompoljski župan - član, • Franc Berdavs, posestnik z, Vidina - član, • Anton Babic, posestnik iz Bruhanje vasi - član, • Matija Hudovernik, nadučitelj - član, • Janez. Štih, posestnik iz. Male vasi - namestnik, • Janez Štupnik, posestnik iz. Zdenske vasi - namestnik. Krajevni šolski svet se je sestajal vsako prvo nedeljo v mesecu. Med letom je nakupil kar nekaj osnovnega didaktičnega materiala in knjig za učence. Knjižnica jc imela 90 knjig in knjižic, ki so si jih lahko učenci brezplačno izposojali. Šolsko leto se je začelo 2. novembra, pouk jc bil celodneven razen v novembru, koje oba razreda imel Jakob Gostiša. Potekal jc v dveh razredih in v ponavljal-ni šoli. Učna obveznost je bila za vse otroke med šestim in štirinajstim letom - torej osem let. Ker pa so na kmetih bili trinajst do štirinajstletni otroci primerni za razna dela na kmetiji, jc okrajno "' Dr. Frani Heinz: Zbirka zakonov in ukazov o ljudskem šolstvu na Kranjskem, Ljubljana 1895; Zakon o javnih ljudskih šolah z dne 14. maja 1869, 24 člen: "Roditelji ali njih namestniki, kakor tudi lastniki fabrik in obrtov, so odgovorni za to, da otroci, kateri so dolžni hoditi v šolo, redoma vanjo hodijo, ter se smejo tudi s posilnimi sredstvi primorali, da zadovoljujejo svoje dolžnosti... " 17 Zakon z dne 29. 4. 1873 o uredbi ustanavljanja, vzdrževanja in obiskanju javnih ljudskih šol v vojvodini Kranjski, člen 24: Krajno šolsko ohlaslvo pregleda vsakega mesecu zapisnik zamud, ki ga predloži šolsko vodstvo, in ravna po okoliščinah zopet starše ali njihove namestnike. Kavna pa se tukaj ravno tako kakor pri otroku, ki je dolžan v šolo hodili, ter ni zakonito oproščen... " V 25. členu pa so nadaljnja navodilu krajevnemu šolskemu svetu o kazni: "Kazen se nalaga do 10 goldinarjev uli do dveh dni zapora, ako so slarši to storili iz dohičkarijc. " 11 Kje je ta kraj, mi zaenkrat še ni uspelo ugotovili! 19 Zakon z dne 25. februarja 1870, deželni zakon številka 11, veljaven za vojvodino Kranjsko, O šolskem nadzorstvu. Krajevni šolski svet sestavljajo: eden od duhovnikov, ki poučujejo verouk, predstavniki občin najmanj trije in največ pel, nadučitelj in dva namestnika. Zbornik občin (frosupljc, Ivančna (tori ca, Dobre polje \\ 11.2002 147 Knjiga v arhivu .IVI/, OS Dobrepoljez žigom Krajevnega šolskega svetu. šolsko nadzorstvo dovolilo v sklatiti z zakonodajo, tla morajo obiskovati šolo Sest Let, sedmo in osmo leto pa je za kmečke otroke obstajala le ponavljalna šola v zimskem času. Otroci iz oddaljenih zaselkov so bili pogosto le šole oproščeni. Učitelj je imel lahko v razredu do osemdeset otrok, nato pa se naj bi ustanovil nov razred, lo pomeni, tla bi lahko na tlobicpoljski ljudski šoli v šolskem letu IK74/75 bilo v šestletki [60 otrok, v ponavljalni šoli pa še KO. Iz tabele pa je razvidno, da je bilo v tem letu 431 šoloobveznih otrok. Torej, če bi se držali zakona, bi morali imeti šlirirazretlno šolo in dva ponavljalna razreda. Učni predmeti so bili: • verouk, • branje in pisanje, • učni jezik, pri nas je bil vseskozi slovenski , • računstvo v zvezi z geometrijskim oblikoslovjem, • učencem je bilo potrebno predstaviti najpomembnejše in "najdoumnejše stvari iz prirotlopisa, prirotloslovja, zemljepisa in zgodovine s posebnim ozirom na domovino in nje ustavo", • risanje. • petje, • ženska ročna tlela za deklice, • telovadba, za dečke obvezna, za deklice neobvezna, • osnove kmetijstva - sadjarstvo... Kadar je bil pouk celodneven, so imeli učenci od 8.-11. ure pouk, vmes sta bila dva desetmi-nutna odmora, nato pa jc bil odmor še od enih do treh popoldne. Mnogi otroci niti niso šli domov, temveč so otišli h kakšnim družinskim prijateljem na Vidmu. Kadar je bil mraz ali pa prevelika vročina, je bil pouk lahko samo dopoldne. V ponavljalni šoli je moral bili pouk trikrat v tednu po najmanj dve uri, in sicer dvakrat za dečke in enkrat za deklice. Verouk je bil običajno v Dobrepolju v ponavljalni šoli tedensko po dve uri za dečke in dve za deklice. Poleg župnika je imel verouk tudi kaplan Jožef Razboršek. V ponavljalni šoli je učil dečke nadučitelj, deklice pa učitelj Jakob (iosliša. Ponavljalna šola jc potekala otl novembra tlo marca. V tej šoli še vedno veliko otrok ni znalo brati in pisati pa tudi šol- -'" Dr. Iran: Heinz: Zbirka zakonov in ukazov o ljudskem šolstvu na Kranjskem. Ljubljana 1895; Zakon o javnih ljudskih šolah z ihte 14. maja 1869, 3. člen. skih potrebščin niso imeli (tablica, pisalo, gobica).V tem šolskem letu so ogradili drevesnico, kjer so se dečki učili veščin sadjarstva. Drevesnica je bila na mestu, kjer so 19(17 zgradili še eno šolsko stavbo; danes so v njej pošta, matični urad in občina. Zanimiv je tudi podatek, da so se učenci učili tudi o sviloprejki. Konec šolskega leta je bil 14. avgusta, šc prej - 5. avgusta - pa je bilo prvo sveto obhajilo. Ta dan je bil tudi učiteljski zbor v Kočevju. Vodja šole je nadaljeval s poročili okrajnemu šolskemu svetu o starših učencev, ki niso obiskovali pouka. Starši so zaradi tega posebno ob nedeljah in praznikih hodili v šolo, kjer so sc "nad obema učiteljema hudovali in togolili. Ob lakih priložnostih sta morala marsikatero debelo in surovo psovko požreti." Ob koncu šolskega leta je tudi učitelj Oostiša odšel za drugega učitelja v Trebnje. muitt iin .1», »iti v Itlit (i a ntt> vooH. t (tU »otii nit* m r> i« Mtl m) mM. V Mio In« ko m ii Prvi barvni slovenski abecednik iz Ida I HOV.'> Ker v šolskem letu 1875/76 niso dobili drugega učitelja, je moral ves pouk prevzeti nadučitelj. Pouk je bil zato poldncven: dopoldne drugi razred, popoldne prvi razred, ob četrlkih in v nedeljo dopoldne so imeli pouk dečki v ponavljalni šoli, deklice iz ponavljalne šole pa so imele pouk ob nedeljah popoldne. Šolo je obiskovalo približno 75 % otrok. Vendar pa sc moramo zavedali, da tudi tisti, ki so v evidenci zabeleženi, niso obiskovali pouk vsakodnevno. Pomisliti moramo na število učencev: v prvem razredu 140, v drugem 125 in v ponavljalni šoli 67 dečkov ter 52 deklic. Če bi bili vsi vsak dan v šoli, bi bile učilnice premajhne. I Ikrati se moramo zavedati, da mnogi učenci sploh niso imeli osnovnih šolskih potrebščin, zato so bili celo po nekaj letih šolanja nepismeni. Kronist je za to leto zabeležil, da je le nekaj najbolj pridnih prišlo v šolo kar trikrat v tednu, Marjan Marinšek: Moje prvo berilo. Založba Pozo}, 2000, stran 55. Zbornik občin (irosupljc, Ivanćna (iorica, Dohrepoljc XXII, 2(K)2 149 Z novim letom 1877 se je deloma spremenil šolski svet: • Valentin Seiun, župnik - predsednik, • Matija 1 ludovernik, nadučitelj - član, • Anton Germ, videmski župan - član, • Frane Zakrajšck, posestnik iz, 1'onikev - član, • Anton Babic, posestnik iz Bruhanje vtisi - član, • Jane/, Štih, posestnik iz Male vasi - poslane član, • Janez Šliipnik, posestnik iz Zdcnskc vasi - postane član, • Anton Žgajnar, posestnik iz. Ceste - namestnik. Čeprav se je plača za drugega učitelja povečala s 400 na 450 goldinarjev, ni bilo nobenega prosilca za službo in tako je že drugo leto zapovrstjo poučeval nadučitelj I ludovernik sam vse učenec. Tudi zaradi teh kadrovskih težav je pouk obiskovalo le 56 % šoloobveznih otrok. Šolski svet je sklenil, da je ponavljalna šola za dečke, ki naj bi jo obiskovalo 57 otrok, ob četrtkih, in sicer celodnevna. Tb pa pomeni, da je bila dopoldne med 8. in 12. uro ler popoldne med 13. in 15. uro. Dečki so poleg verouka imeli največji poudarek na sadjarstvu in poljedelstvu. Deklice so imele ponavljahu) šolo le ob nedeljah popoldne. Kljub lemu da so bili v tem oddelku otroci od 12. do 14. leta starosti, jih je le malo znalo pisati in brati. Tudi šolsko leto 1877/78 se je začelo brez drugega učitelja. Pouk se je začel že v začetku oktobra in ne šele sredi oktobra (sklep šolskih oblasti v Ljubljani). Mesto drugega učitelja - pomožnega učitelja je zasedel šele 2. januarja Maks Ivanetič. Od tedaj jc bil pouk celodneven, kar pa je za precej otrok pomenilo, da so se eno uro ( med 12. in 13. uro) potikali okoli šole, ker se ni splačalo oditi domov in se vrniti nazaj. Prcnekatcri učenec, ki jc odšel domov, se k popoldanskemu pouku ni vrnil. Obisk se je povečal le za 2 %. Naslednje šolsko leto sla na ukaz okrajnega šolskega sveta morala izstopiti iz krajevnega sveta Franc Zakrajšck iz. Ponikcv in Anton Mustar iz Kompolj. Svet je tako imel šest članov. Šolsko leto se je začelo tako kol običajno s šolsko mašo v začetku oktobra, končalo pa se je dan ali dva pred velikim imamom, Maks Ivanetič ni dolgo vzdržal v Dobrcpolju, saj je bil že 15. 12. 1878 prestavljen v Preloko. Tako je ponovno učil le nadučitelj. 28. 3. 1879 pa je za našo šolo pomemben dan. Takrat jc prišla v Dobrcpoljc prva učiteljica Avgusta Matanovič iz Šentvida pri Stični. V ponavljal-ni šoli je začela dve uri tedensko učili deklice ročna dela - šiviljstvo. V letu 1879/80 je bil zelo slab vpis. Čeprav je nadučitelj redno, vsakih štirinajst dni sporočal naslove staršev, katerih otroci niso hodili k pouku, se jc vseeno zgodilo, tla 17. novembra 1879 kar 233 otrok ni prišlo v šolo. To pa je predstavljalo kar 47 % vseh šoloobveznih otrok. Obisk se je sicer do konca šolskega leta dvignil na 62 % v redni šoli in na 49 % v ponavljahu šoli. Drugi razred je bil razdeljen na dva oddelka. Eden je imel pouk dopoldne, drugi popoldne. V popoldanskem oddelku je okrajni šolski nadzornik videl 21. julija 1880 le tri učenec pri pouku. To leto ni bil verouk redno na urniku, temveč se je ob nedeljah pri maši oznanilo, kdaj bo verouk. Tisti dan se je med rednim šolskim poukom podilo okoli šole čez sto otrok, čakajoč na konce pouka, ko naj bi imeli verouk. Po veliki noči je bil četrtek rezerviran za spraševanje tistih otrok, ki naj bi šli k sveti birmi. Ta danje prihajalo v šolske prostore celo tlo 11 isto otrok, medlem ko so bile ostale dneve šolske klopi prazne. V januarju je žreb določil, tla morala Janez Štupnik in Anion Oerm zapustiti šolski svet, na 22 S poudarjeno pisavo so zabeleženi novi člani oziroma namestniki, ostali pa so isti kot v prejšnjem šolskem svelu. Opozoriti velja predvsem na novega člana iz 1'onikev, kar se mi zdi za to veliko naselje dokaj pomembno, in namestnika iz ( esle. njuni mesti pa sta prišla Franc Zakrajšek iz Ponikev in Janez Žnidaršič iz Zagorke. Med velikimi počitnicami (15. 8.-1. 10.) je šolski svet namenil sorazmerno velika sredstva za popolno beljenje šolske stavbe od zunaj in znotraj, prebarvana so bila tudi okna in vrata. Tudi v naslednjem letu se je nadaljeval slab šolski obisk. Skozi vse leto je hodilo v šolo le pet od 49-2 šoloobveznih olrok. V začetku oktobra 1880 je prihajalo k pouku vsega skupaj 6-12 otrok. V to nemogoče stanje je posegel Župnik, ki je pri jutranji maši, ki se daruje za "faranc", že 10. oktobra opominjal starše na njihovo dolžnost, da pošiljajo otroke v šolo. Prav tako je to storil tudi naslednjo nedeljo. V ponedeljek 18. oktobra 1880 je prišlo k pouku 76 otrok. Prvič po sprejetju šolske zakonodaje 1869. leta, ko jc stopila šola pod nadzor države, je šolo obiskal deželni šolski svetovalec. Ta je prisostvoval pouku ves dan. Omenim naj, da je šolo vsako leto obiskal okrajni šolski nadzornik. Ob koncu šolskega leta je vsakdanjo šolo obiskalo vsaj nekajkrat letno 60 % otrok, ponavljalno pa 56 %. Ob tako nizkem obisku sc lahko zamislimo o današnjem šolskem obisku, hkrati pa lahko tudi sklepamo na izobrazbeno-kullurno raven našega človeka. Tudi v prihodnjem šolskem letu je bil obisk zelo slab. Učiteljica Avgusta Matanovič jc 16. novembra zapustila šolo in odšla v Črnomelj. Njeno mesto je zasedel novinec, ki je prišel v Dobre-polje 2. novembra 1882. To je bil Kdvaril Kaktelj iz. Ribnice, ki jc kot drugi učitelj šel v Rob 2. 10. 1883. Ker seje 5. avgusta v župniji svetega Križa začel misijon, seje obisk šole popolnoma ukinil. V tem šolskem letu jc omembe vreden dogodek le proslava 11 .julija ob 600-Ietnici združitve Kranjske s I labsburžani. V tem letu jc bil prvič za predsednika šolskega sveta izvoljen neduhovnik, in sieer Franc Erčul iz Zagoricc 1 I, Franc Brdavs z. Vidma in Jožef Jaklič pa sta postala člana. Prvič sc jc zgodilo, da je kronist v kroniki zapisal: " .... Zato sc je očitno začelo kazati, da šola peša." Na šoli so sc vsakoletno vrstili razni okrožni in okrajni nadzorniki, vendar niso ničesar storili, da bi zaradi zmanjšanja števila otrok dvignili kvaliteto pouka. V šolskem letu 1883/84 jc poleg nadučilclja od 18. oktobra poučevala Johana llregar iz. Ribnice. Prvič sc tudi omenja, da je zdravnik 23. julija 1884 cepil otroke proti kozam. Šolske oblasti so to leto pričele le razmišljati, da bi bilo zaradi prevelikega števila učencev dobro ustanoviti še tretji razred. Že 24. in 25. oktobra 1884 naj bi pritisnil takšen mraz, da ni bilo pouka, saj ljudje še niso pripeljali drv za ogrevanje učilnic. V tem letu so bili starši otrok prvič kaznovani v mesecu marcu zaradi izostankov otrok od pouka. Najslabši obisk je bil z. Vidma, iz Bruhanje vasi in Podgore. Spomladi je biki podpisana tudi najemna pogodba, po kateri daje župnija šoli v najem njivo za dvajset let. Njiva je bila na mestu, kjer je sedaj občinska stavba. V drevesnici so otroci prvič cepili sadike jabolk s sorto zimska parmena, hruške pa s sorto cidrovka. Ponoči s 3. na 4. april 1884 so tatovi odnesli iz, šolske drevesnice 18 najlepših drevesc. 2.4 Tri razred na ljudska šola v Dohrepolju Šola se je 2. oktobra 1885 resnično razširila v trirazrednico. Že ob začetku šolskega leta je bil za drugega učitelja postavljen Franc Ivane, ki je prišel iz Sodražicc za eno šolsko leto, nato pa jc odšel v Velike Lašče za drugega učitelja. Kljub temu pa je bil prvi razred, ki jc imel pouk pol-dnevno, številčen, saj je bilo vpisanih kar 179 otrok. Nekateri so bili stari že 1.3 let, pa šc vedno niso znali brati. Sredi aprila so z žrebom spremenili šolski svet. Izmed treh članov sveta, ki so predstavljali posamezne vasi, sta odpadla Franc Erčul in Janez Štupnik. Njuni mesti sta zasedla s pomočjo volitev ponovno Janez Štupnik in Janez Erčul iz. Podpeči. ki je bil izvoljen tudi za predsednika, Sredi aprila 1886 je Janez Lohkar iz Predstrug pred šolo skopal vodnjak. Okvir, ki nakazuje njegovo nahajališče, šc danes sloji na istem mestu - pred občinsko stavbo. Stal jc 310 goldinarjev, torej manj, kol pa jc bila letna učiteljska plačil. Šolska drevesnica sc jc to pomlad razširila z 256 na 1435 m^. Začetek novega šolskega leta je minil le z dvema učnima močema. Nato pa je 31). I 1. 1886 prišel za drugega učitelja Ivan Zupancc iz Bohinjske Bistrice. Pouk hi motalo obiskovati od prvega do tretjega razreda 269 dečkov in 20.3 deklice, v resnici pa je hodilo v šolo 1% dečkov in 130 deklic, to je 49,9 'A vseh otrok. V ponavljalno šolo bi moralo hoditi 122 otrok, obiskovalo pa jo je 100, torej je bil obisk 8.3 %. V naslednjem šolskem letu je bil jesenski obisk slabši kot leto prej, saj je ugodno vreme podaljšajo pašo živine, na obisk pa jc vplivalo tudi pomanjkanje oblek. Zavedati sc moramo, da so tedaj bili otroci doma v raztrganih, ponošenih in zakrpanih oblačilih, v šolo pa naj bi otrok prihajal vsaj v malo lepši obleki. Obleka je bila le ena, in ne tako kot danes, ko ima večina otrok oblačil na pretek. To leto so med otroci razsajale koze. Otrokom iz Zdenskc vasi so 20. januarja 1888 prepovedali obiskovanje šole, kmalu za njimi pa še otrokom s teste. Od 6. februarja do 23. aprila je bila šola začasno zaprta za celotni šolski okoliš. Za kozami jc v tem času umrlo šest otrok. Sredi poletja so po vsej Avstro-Ogrski bolj ali manj slovesno praznovali 40-letnico prihoda Franca Jožefa I. na cesarski prestol. V Dobrcpolju so za tedanje razmere imeli izredno slovesnost. Ob 8. uri seje 24. julija zbralo 380 otrok, člani šolskega sveta in pomembni možje k sveti maši, ki jo je vodil ribniški dekan. Še pred mašo je bila blagoslovljena šolska zastava, ki je stala 60 goldinarjev, to je več kot eno učiteljsko plačo. Denar zanjo sta nabirala po vaseh oba učitelja Ivan Zupanec in Ivana Bregar. Ob koncu maše so zapeli cesarsko himno in zahvalno pesem. Po maši so vsi otroci odšli v šolo, kjer so zopet zapeli cesarsko himno, nato pa je sledila gostija s kruhom in vinom za vse otroke. I Ičenci so dobili knjižico "Naš cesar" ter podobico. Otroci so z. navdušenjem vzklikali: "Živijo naš cesar liane Josip I!" V tem šolskem letu bi moralo hoditi v redno šolo 268 dečkov in 232 deklic, v ponavljalno šolo pa šc 142 otrok. Obisk je bil 78 %. Starši so imeli oporo v krajevnem šolskem predsedniku, ki je opravičeval izostajanja od pouka. Šolsko leto 1888/89 sc jc začelo z. dokaj slabim obiskom. Pri tem starši niso imeli veliko posluha, da bi otroci obiskovali šolo. V zimskem času je, kljub temu da so že tedaj bili v okolici Dobrcpolja kar lepi gozdovi, standardno primanjkovalo drv za kurjavo. V marcu so bile nove volitve za krajevni šolski svet. Za predsednika je bil izvoljen I rane Brdavs z Vidma, za podpredsednika pa dotedanji predsednik Janez Erčul iz Pod peči. Janeza Šlnpnika iz Zdenskc vasi, ki jc bil v vseh dotedanjih šolskih svetih in se je najbolj zavzemal za razvoj šole ter obisk pouka, je zamenjal Jožef Šteh iz Male vasi. Čeprav je v odnosih med nadučiteijem in šolskim svetom nastal spor zaradi opravičevanja zamud otrokom, ki niso hodili v šolo, je bil obisk še vedno 78 %. Res pa je, da starši niso plačali nobene kazni, če otrok ni hodil k pouku, ker jim je vse izostanke opravičil šolski svet. V tem šolskem letu je šola prvič doživela rojstvo otroka učiteljice, ki jc poučevala na šoli. To seje zgodilo nenadoma 27. marca, na veliko nadučiteljevo presenečenje, ki sploh ni opazil, daje učiteljica noseča. Učiteljica Ivana Bregar je dobila enomesečni brezplačni dopust, ki seje podaljševal vse leto. Ker so hitro našli "krivca", drugega učitelja Ivana Zupanca, ki ni pred rojstvom poskrbel za poroko, jc bil 12. aprila kazensko prestavljen v Banjo Loko na Kočevsko. Čez eno leto sla se velika "grešnika" (po tedanjem tolmačenju moralnih vrlin, kijih mora imeli učitelj) poročila. V Dobrcpoljc pa jc prišel iz Sodražicc Miha Verbie, ki je tu ostal do konca šolskega leta. Pouk ni bil celodneven, temveč je nadučilelj učil dopoldne prvi razred, ki jc imel 150 otrok, popoldne pa tudi prvi razred, kije imel 106 otrok. Miha Verbič pa je dopoldne učil tretji, popoldne pa drugi razred. Ti) pomlad so mnogi otroci imeli vnetje ušes. Sadno drevje pa so napadle gosenice, ki so v maju dobesedno ogulile veje. Na šolskem vrtu sta našla delo tudi oba učitelja. Šolskim otrokom sta naročila, naj terejo gosenice doma ter v šolo prinesejo gosenične bubc. Le - teh naj bi učenci nabrali 358127. V šoli so jih nato zakopavali vsakodnevno v jame ter prekrili z zemljo. Sredi polletja je Kronika šole, 1. knjiga, stran 29. odšel nadučitclj celo na Dunaj na tečaj ročnih del. Šolsko lelo se je zaključilo 10. avgusta na običajen način (sveta maša in zahvalna pesem, nato so odšli učenci v razrede, kjer so zapeli cesarsko himno ter dobili spričevala, imenovana "naznanila". Tudi naslednje šolsko leto so imeli v šlirih oddelkih le dva učitelja. Zato je povsem razumljivo, da je bil pouk le poldneven. ( c gledamo z očmi današnjih šolskih normativov, ko je v oddelku lahko le 28 učencev, potem si težko predstavljamo, kakšen je bil pouk v obeh prvih razredih, v katerih je bilo 124 in 138 učencev. V prvih razredih jc učil nadučitclj I ludovernik, v drugem in tretjem razredu pa novi učitelj iz Ljubljane Karol Vider, ki je prišel v Dobrcpolje 30. septembra 1X89 inje tu ostal do 7. marca 1892, koje odšel v Vipavo. Verouk sta imela vedno dva duhovnika - običajno župnik in kaplan, kadar pit sta v Dobrepolju bila dva kaplana, sta onadva poučevala verouk. Ponavljalna šoki je bila tudi to šolsko leto enkrat na teden. Ker so bili oddelki številčni, saj je bilo šoloobveznih otrok 668, šolo pa je obiskovalo kolikor toliko redno 518 učencev, se je 14. decembra sestala v šoli komisija, ki naj bi odločala o razširitvi šole v šlirirazrednico. Visoki gostje so bili iz Kočevja: okrajni glavar Thomann, šolski nadzornik .lanez. Komljanec, inženir Bele; župnik, zastopniki vseh treh občin, iz katerih so učenci obiskovali šolo, ter vsi člani šolskega sveta. Pri tem se je zgodilo nekaj neobičajnega. Povsod so se člani šolskega sveta zavzemali pri okrajnih oblasteh za kvalitetnejšo šolo, pri nas pa je podpredsednik šolskega sveta Janez Krču I nasprotoval širitvi šole: "Ob tej priliki so se slišale marsikatere čudne besede; tako jc na primer tukajšnji šolski podpredsednik in prejšnji predsednik Janez Erčul iz. Podpcči med drugimi tudi rekel: 'Nobenega novega razreda ni treba več, saj se tako nikdo nič ne nauči. Če kmet manj zna, bolje je zanj...!'" Toda gospod okrajni glavar ga je tako zavrnil, da se je sramoval in molčal." Na tem sestanku so sc dogovorili, da se bo šola razširila za dva oddelka proti jugu - gostilni Brdavs. Vsaj s pripravljalnimi deli naj bi začeli že v tekočem šolskem letu. Konec januarja jc razsajala močna gripa, zaradi katere ni bilo en teden pouka. Po veliki noči so vpeljali prvič tedenske šolske maše. Te so bile ob torkih in petkih, vendar so bile zelo slabo obiskane. Zanimivo je tudi dejstvo, da jc šolski svet negiral sklep okrajnega šolskega sveta, da bo v Dobrcpolje prišla za tretjega učitelja Pavlina Pleš, ki jc bila doma v Ribnici, Tako jc ta učiteljica pomagala v Ribnici, namesto da bi dobrepoljske otroke vodila v svet znanja. Poučevanje na tri-razredni ljudski šoli Dobrcpolje je bilo v teh letih dokaj težko, saj večino članov sveta šole ni zanimalo znanje otrok in so vse zamude opravičevali. Kako sc naj otrok nečesa nauči, če le občasno prihaja v šolo, ostale dni pa leta po vasi in mu je šola španska vas, si lahko predstavljamo. V tem letu se je celo zgodilo, da sin podpredsednika sveta šole ni niti enkrat prišel k pouku. Takšen vzgled pa je bil kot nalašč za ostale ljudi, "(o njegov ne hodi v šolo, zakaj naj bi pa naš," so pogosto dejali starši. V začetku oktobra 1890 je vendarle prišla na šolo Pavlina Pleš, kije tu ostala do pusta 1891. Tako so bili ponovno trije učitelji. Prav tako sta jeseni prišla v Dobrcpolje dva nova kaplana, ki sta poučevala verouk. Učiteljica Pavla Sunva jc pričela s poučevanjem drugega razreda I. aprila 1891. Spomladi tega leta so iz šolske drevesnice prodali po nizki ceni med ljudi 425 cepljenih drevesc. Šola je dajala vse več poudarka izobraževanju ljudi. Tako so v šoli imeli K), maja predavanje o govedoreji in ob koncu jc bilo ustanovljeno kmetijsko društvo. Da so bili v šolskem svetu nenaklonjeni izobraževanju, nam kaže tudi sklep okrajnega šolskega sveta v Kočevju z 2. julija, da sc naj šolski svet v Dobrepolju razpust i.Tb se sicer ni zgodilo, nam pa zgovorno kaže na miselnost tedanjih dobrepoljskih veljakov o izobraževanju otrok. Med šolskim letom jc nastal tudi spor med kaplanom in učiteljem Karlom Viderjem. Konec septembra je bil spor elegantno rešen s premestitvijo nemirnega kaplana na .lanče. V šolske in druge kroge se je ponovno naselil mir. Kronika šole, I. knjiga, strun 36. V naslednjem Iclu se je /godil najpomembnejši dogodek 27. julija, ko so prvič imeli slovenski učitelji kočevskega okraja konferenco ločeno od učiteljev, ki so poučevali v nemških šolah. Učitelj Karel Vider je marca L892 odšel v Vipavo, na njegovo mesto pa je prišla 5. maja Marija Peterlin i/. Ribnice, ki je 29. marca L893 odšla na Velike Poljane. Od tedaj sla do konca šolskega lela 1892/93 poučevala vse Otroke le dva učitelja. Konec šolskega leta je dočakal le nadučilelj. saj je 30. julija odšla k staršem v Ljubljano še Pavki Sunva. Januar in februar sla bila zaznamovana Z dolgotrajnim mrazom (13. jan. -25 "C, b. feb. -20 "('), zalo je bilo pri pouku malo otrok. V januarju je bil za predsednika šolskega sveta izvoljen Jožef Steh iz. Male vasi, podpredsednik pa je oslal isli. /a krajevnega šolskega nadzornika jc bil imenovan brane Znidaršič iz. Zdenske vasi 23. Šolsko leto 1893/94 sc je prvič začelo že sredi septembra. Šolska mladina se je 27. septembra udeležila slavnostne otvoritve železniške proge Ljubljana-Kočevje. Avslro-ogrski minister za promet Baugehem je pregledal šolske otroke, ki so bili v vrsti, in se rokoval z nadučiteljem. Sredi septembra je prišel na šolo domačin Fran Jaklič. Jaklič se je rodil 6. decembra 1868 kol nezakonski sin učitelja Ribnikarja, kije kmalu po njegovem rojstvu odšel v Dol pri Ljubljani inje tam čez Iri leta umrl. Nadučilelj lludovernik je Jakliča "spravil" v šole in junija 1892 je na koprskem učiteljišču opravil maturo, Začela se je njegova sila uspešna doba v Dobrcpolju. ko ga je večina ljudi vzela za svojega. Ode ruhom pa se je močno zameril. Takoj jc prevzel poučevanje v drugem in Irci jem razredu. Novo leto je pripeljalo v šolo novo moč - učiteljico Ivano Arko iz Ribnice, ki jc preti Icm poučevala v Semiču. Na šoli je oslala tlo upokojitve aprila 1909. Med Jakličem in Ivano Arko sc je spletla ljubezen, ki je dosegla prvi vrhunec v poroki 1899. lela. Učilnici na čelni sirani sla bili prizidani lela IH94. Na desni strani jc v ospredju gostilna Brdavs. (Slika i: srede 70-ih let.) bran Jaklič PodgOriČan. Nevesta s Korinja. strun 95. Mohorjeva družba. Celje 1997. Prizidek šole seje začel graditi 2. aprila 1894. Že 7. aprila je deželna vlada zaustavila gradnjo, češ da ho cesta preozka. Sledil je ogled i i. aprila, pri katerem so ugotovili, da je bil izgovor o širini ceste velika laž. Cesto so pred gradnjo razširili "za širino komolca" in prizidek šole se je lahko spet gradil. Čeprav je znani anonimnež spel poslal na deželno vlado zahtevo po prekinitvi gradnje, se to ni zgodilo. V začetku maja je prišla na šolo okrožnica okrajnega šolskega sveta, naj učenci šc osem polnih ali pa šestnajst polovičnih dni nabirajo majske hrošče. V nabirki se je v naslednjih dneh nabralo kar 2564 litrov hroščev. Šolsko leto se je zaradi del na prizidku končalo že 7. julija. fNadaljevanje sledi.) JEZIK JAKLIČEVIH NARODOPISNIH POVESTI DANES Jožica Naral* 1. Leta 1997 sta pri celjski Mohorjevi družbi ponovno izšli dve povesti dobrepoljskega pisatelja Frana Jakliča - Podgoričana: Nevesta s Korinja in Sin. Med prvo izdajo obeh povesti je kar 24 let razlike: Sinje izšel leta 1896, Nevesta pa 1920, obe v nadaljevanjih v Domu in svetu. Nevesta je izšla v knjižni izdaji čez šest let pri goriški Mohorjevi družbi z značilnimi ilustracijami Franceta Kralja, Jakličevega rojaka iz. sosednje Zagoricc. Po besedah urednika prof. Milana Šuštarja - tudi on je Podgorican, ki pa že dolga leta živi v Kamniku' - sta bili besedili "jezikovno pregledani in usklajeni s sodobnim pravopisom glede rabe ločil, pisave besed, npr. naselbinskih lastnih imen ipd. Narečne besede so ostale v izvirni obliki."2 Obe povesti sta narodopisni, sta enoti zase, ki se dopolnjujeta in kljub rahlim medsebojnim vsebinskim odmikom' predstavljata celoto. Sicer pa je Nevesta vsebinsko bolj razvejana in razvita, 24 let starejšega Sina (glede na dogodke bi pričakovali ravno obratno zaporedje) prekaša tudi s številom in razgibanostjo literarnih oseb, kar se da utemeljiti s samo vsebino in ne le z Jakličevim literarnim razvojem. Literarni Zgodovinarji in kritiki višje ocenjujejo Jakličeve narodopisne kakor zgodovinske in kmečke povesti, katerim očitajo zlasti slabo psihologijo in duhovno neutemeljenost oseb, zgodovinsko in geografsko netočnost, pomanjkanje duha dobe, tcndcnčnosl, površinskost, črno-belo mora liziranje, odsotnost globlje resničnosti, šibko zgradbo, zastareli realizem, pomanjkanje prave čustvenosti, karikiranje, shematičnost (Glavan 1996). Vzporedno se pojavljajo tudi pozitivne sočasne oznake njegovih zgodovinskih in kmečkih povesti, kijih sicer ni manj, se pa ponavljajo redkeje in pri drugih ocenjevalcih: sijajna karakteristika posameznih tipov, izrazit ljudski pisatelj, privlačnost oseb, njihovega mišljenja, dober oblikovalec kmečkega življenja, prijeten pouk, zgovornost, dobro fabuliranje, objektivnost, pisatelj pa je uvrščen med prve in najboljše ljudske pripovednike (Glavan 1996). Pri ocenah jezika teh istih povesti pa absolutno prevladujejo pozitivne, celo pohvalne oznake. Jakličev jezik da je sočen, klen, izviren, jedrnat, ljudski, živ, zelo lep, svež, tekoč, dovtipen, pristen, domač, plastičen, preprost, prepričljiv, h umoren, živahen, poljuden, topel, prisrčen, sintetičen, lagoden, prikupen, stvaren, naraven, neprisiljen pa tudi močno predmeten, drastičen, (skoraj) naturalističen (prav tako Glavan 1996). Po Ivanu Preglju iz. leta 1925 (Glavan 1996, 398) je Sin "sočna kmečka idila"; po Barbariču 19X8 (str. 74) je Sin "folkloristično obravnavana krajinska idila". Nevesta s Korinja pa "sočen slavospev starodobnemu vaškemu življenju"; po Slodnjaku 1963 (str. 248; prim. tudi Boje 1971, 157) je Nevesta "s presenetljivo svežostjo pripovedovan pendant k Sinu oziroma vsebinsko pred-Zgodovino motiva te mojstrovine našega folklornega realizma", po Bojcu pa so Jakličevi spisi "skoraj narodopisne študije" (Boje 1971, 153) oz. spada Jaklič med najboljše mojstre naše narodopisne povesti, ki šc danes mika bralca (Boje 1971, 164). Na Jakličevo odlično poznavanje slovenskega lolklorističnega blaga je opozoril tudi Nekrolog ob njegovi smrti leta 1938 v Slovencu in označil * Grosuplje, Adamičeva dr. se. 1 Izid knjige je skupno z Občino Dobrepolje ludi finančno podprl. Navedek je opomba na sirani III, dodana Slovarčku narečnih besed in fraz, katerega avtor je prav tako Milan Šuštar. ■' Tako je mlada ženu v Sinu Uršika, doma iz Zlatega repu, v Nevesti pa jo je Jaklič preimenoval v Micko in jo prestavil na Korinj; v Sinu je mladi Peter Košiček prvorojenec, morda celo edini otrok, in z ženo živita skupaj z njegovimi starši, v Nevesti pa je Košičkova družinu številnejša, saj sta doma še Petrova mlajša sestru in ncomoženu stara leta, omenjen; pa so še njegovi trije bratje, Sina kot eno najznačilnejših slovenskih kmetskih romantičnih del sploh ter njegov slog primerjal s slikarjem Maksimom Gasparijem. Trajno vrednost Sina zaradi njegovega narodopisnega značaja poudarja Šuštar in označuje povest kot skoraj pravo narodopisno študijo, saj ni v zgodbi nič izmišljenega (Šuštar 1996, 387). Nevesta in Sin stil po Šuštarju nastala kot plod folklorističncga gledanja na vas, pri čemer tudi on primerja to Jakličevo gledanje z Gasparijevimi razglednicami (Šuštar 19%, 384). Šuštar navaja tudi Slodnjakovo ustno izjavo, češ da sta Nevesta in Sin najboljše, kar je Jaklič napisal (Šuštar 1996, 384), v nadaljevanju pa Šuštar 1996 (str. 389) razglasi Nevesto za najboljše Jakličevo delo, za - enako kot prej že Slodnjak in Boje - pravo mojstrovino folklornega realizma. Da so nekatere povesti (omenjen je tudi Sin) podobne pravim narodopisnim študijam, opaža tudi Grafenaucr (1925-32, 369). Grafenaucr je v svojih dveh preglednih besedilih o Jakliču, tako v SBI. (1925-32) kot v spominskem članku v Domu in svetu (1937-38), Nevesto popolnoma prezrl, sicer pa njegovo narodopisno povest visoko ocenjuje (Sina v tem sklopu obakrat navaja). Podobno je Nevesta odsotna tudi v sočasnih kritikah Jakličevih literarnih del, evidentiranih za čas od 189.8 do 1939, kakor tudi v sočasnih biografskih zapisih. Ocene Obravnavajo zlasti krajše kmečke slike in zgodovinske povesti. Sin je kot primer višje ustvarjalne kvalitete omenjen le pri Preglju 1925, v Slovenčcvem Nekrologu (1938) in pri Škulju 1939. (Glej Glavan 1996.) Podobno ne omenja Jakličeve narodopisne povesti - ampak samo, da "je pisal s pridihom folklornega o kmečkem in vaškem življenju" - Kocijan v članku o Jakliču v Enciklopediji Slovenije. Tudi etnologinja Anka Novak, domačinka iz. Dobrcpolja, govori o Sinu kot o pravi etnološki študiji, ki jo je - kakor tudi Nevesto - gradil tudi na izročilu. Po njenem mnenju "je Jaklič med tistimi avtorji našega realizma, katerih dela etnologu niso samo ilustracija, marveč tudi vir pri iskan ju gradiva." V zvezi z. njim uporabi izraz "zcmcljskost", češ da je primernejši od naturalizma. (Novak 1989, str. 71-74). 2. Pri prebiranju obeh besedil sem posebno pozornost posvetila leksiki. Bistveno sem razširila Šuštarjev Slovarček narečnih besed in fraz, ki obsega 27 leksikalnih oz. 28 pomenskih enot. Izpisala sem namreč vse tiste besede in besedne zveze, ki so po mojem vedenju za sodobnega, zlasti mladega mestnega bralca oddaljene in slabo razumljive. Za njihovo Identifikacijo sem iskala potrditve v Pleteršnikovcm Slovensko-nemškcm slovarju s konca 19. stoletja (1894-95) in v Slovarju slovenskega knjižnega jezik;, (dalje SSK.I), ki je izhajal v obdobju od 1970-1991. V Pleteršniku dobimo velikokrat tudi informacije o njegovih virih, SSK.I pa posamezne besede, besedne zveze ali pomene po potrebi ustrezno zvrstno označi. 2.1 Kar 15 besed iz Šuštatjevega Slovarčka je izpričanih v SSK.I. Sedem med njimi jih ima slil-no-plastno oznako narečnosti (/«?.v 'sem', banjka 'ploščata posoda za prenašanje tekočin',,!,'/'//' 'prostor pod ostrešjem skednja", lodrica 'lesen ročni sodček', neške 'nečke', šlibelc 'manjša soba z vhodom iz glavnega stanovanjskega prostora v kmečki hiši, navadno za spanje' in večati 'kričati'), od tega je le enkrat (banjka) označena omejenost na dolenjsko območje; ena med njimi je v iskanem pomenu (kmalu 'hkrati') po merilih SSK.I danes zastarela, ena (nolranjiea 'božjast') pa starinska. Dve sta označeni kot etnološka termina (kadmija 'miza s koritom za mesenje' in kriievnik 'belo blago, navadno platno, ki ga da boter krščencu'), v to skupino pa bi lahko uvrstili tudi pojasnilo po ljudskem verovanju, ki je dodano besedi mora 'bitje, ki ponoči v spanju duši človeka in ško- 4 Enciklopediju Slovenije 4, str. 251. 1 Pravilna letnica izdaje povesti Sin je 1896, ki jo ima tudi Novuk l')S<), 71. Vsaj od (Iriifcniutcr-jevegU članka o Jakliču v Slovenskem biografskem leksikonu se širi v literaturi napačna letnica 1894. Zbornik občni (in »šuplje, [vancni Goricu. Dobrepoljc XXII, 2002 157 dujc živalim', očitno pa se nanaša tudi na naslednjo pomensko enoto, ki je dejansko izpričana v Jakliču (str. 75), tj. 'narisano, vrezano znamenje, ki naj odganja to bitje'. Od preostalih besed (izjedi, sklep, zijahist) je po SSK.I nevtralna samo sklep, vendar izločena pomenska razlaga 'mesto, kjer se kaki členi, deli navadno gibljivo sklepajo, spajajo' ne ustreza v celoti pojavitvi v Jakliču, ki jo Šuštar razlaga kot 'stik klopi na vogalu peči'. Več besed iz Šuštarjevega Slovarčka najdemo v SSK.I (15) kakor v Pletcršniku (13). Tako 1'leteršnik nima v SSKJ izpričanih Jakličevih besed neške, notranjica in šlibelc. v SSK.I pa ni naslednjih Jakličevih besed, ki nasprotno so v Pletcršniku: gater, sprijen se, itokalnik, Na osnovi teb lek-sikalnih drobcev pa dobimo netočne predstave o slovaropisnih načelih v obeh kontrolnih slovarjih. Plctcršnik je sicer izjemno bogat z glasovno-pisnimi variantami (torej bi pričakovali poleg besede neeke tudi neške), v veliki meri pa je v njem izpričan tudi naš besedotvorni potencial (na tej osnovi bi torej pričakovali tudi besedonotranjica). Ko pa ugotovimo, tla besede notranjica nimajo Cigale IN60, Jancžič-Hubad I9I),X, Janežič-Harlcl 1921. Glonar 1936 in tla jo ima pravzaprav samo SSKJ (v pomenih 'žleza' in bolezen), lahko sklepamo o njeni redki uporabi (vsaj tu aktualnega pomena) v knjižnem jeziku, ki jo je očitno registriral edino naš najsodobnejši slovar. Nasprotno je znan Plcteršnikov odklonilni odnos do prevzetih besed: torej po pričakovanju ni besede šlihele, sta pa v njem zajeli manj zaznamovani prevzeli besedi gater in itokalnik. Seveda je pa obseg vsakega slovarja določen - poleg načel, seveda - tudi z leksikalnim gradivom, ki ga ima na razpolago. Zanimali so me Šuštarjevi kriteriji, po katerih je otlbiral besede za Slovarček. Narcčnost besed, ki naj bi bila - vsaj po naslovu sodeč - prvi pogoj za odbilo, je verjetno v prvi vrsti določal kot govorec dobrepoljskega govora in v primerjavi s knjižnim jezikom. V kolikšni meri je pri tem upošteval še časovni dejavnik, bo pokazal pregled izločenega besedja. 2.2 Na tem mestu bom predstavila tiste Jakličeve besede, besedne zveze oz. pomene, ki jih nisem zasledila v nobenem otl kontrolnih slovarjev, in tiste, ki so v slovarju knjižnega jezika kra jevno, časovno oz. kulturno lako zaznamovani, da je jasno razvidna njihova sistemska obrobnost oz. kulturna označenost. 2.2.1. Najzanimivejša je skupina besed, ki niso - vsaj v določenem pomenu ne - izpričane v nobenem otl obeh kontrolnih slovarjev. Za besede iz te skupine sem preverila še listkovno gratlivo, ki je bilo osnova za sodobni slovar knjižnega jezika. Ker je bil slovar količinsko zamejen kol "slovar srednjega obsega", nista bili zajeti vanj kar dve tretjini razpoložljivih besed iz kartoteke, ki pa sla popisani v dveh zaporednih izdajah Besedišča.'' Ta skupina obsega 46 besed: prvih I I jih je v Slovarčku zabeležil Šuštar, preostalih 35 sem izpisala sama. Približno polovica od njih ima prevzeti« osnovo, dmga polovica pa domačo. V kartoteki za slovar je upoštevano tudi besedje iz. Jakličeve Neveste (izdaja iz leta 192(1) in Sina (1896), pregled tega gradiva pa bo pokazal, kakšno je mesto Jakličevega besedja v teh okvirih.7 '' Prva izdaja je izšla lela 1987, druga, ki ima zu razliki} ud pire iztočnice opremljene z naglušnimi in osnovnimi ohlikoslovnimi [lodalki. pa 1998. I 'prvi izdaji je 1S2')7(> iztočnic (Besedišče 1987, 9), v drugi izdaji pa 178.457 iztočnic (Besedišče 1998, 5). Naj povem za primerjavo, da je V SSKJ '11152 iztočnic, podizločnic pa I.ISSS. ' Besedilu kartoteku, na osnovi katere je bil sestavljen Slovar slovenskega knjižnega jeziku, se bruni mi Inštitutu za slovenski jezik Irana Ramovšu pri /.!<( SA/AI. Prijazni kolegi z Inštituta so mi omogočili dostop do nje. 2.2.1.1 varčku. V prvi tabeli navajam II besed i/ le skupine, ki jih najdemo ludi v Šušlarjcvcm Slo- Jaklič baliti beršeljc frtovček gater kerlski muzlji renti/iti sklep špencar u se i zbožati sodobna ustreznica/razlaga priti bel ovratnik frtavka vodoravne palice za sušenje perila ali koruznih sloržcv, vdete v železne navpične nosilec, viseče od stropa do peči postaven domači rezanci godrnjati stik klopi na vogalu peči oprijeta ženska jopica, ki sega do pasu otroška bolezen utrpeli 'leleršnik - v tem pomenu - v tem pomenu1' - v tem pomenu Jaklič antlja bolcar17 bržkaj 2.2.1.2 V drugi tabeli je 35 besed iz dodatne skupine. Pleteršnik Sodobna ustreznica/razlaga brisača valček bržkone SSK.I B« B> v tem pomenu ■ B" ■ BI11 B" ■ v tem pomenu B" B" SSK.i B (antl B • Beseda baliti je V Besedišču zabeležena, i rudar v pomenu 'odslužili z delom' in ne 'priti', kur bi kazalo na homonimijo. Zgled za Besedišče je iz prekmurskega pisatelja berilu C iodina iz leta 1950, beseda pa je izpričana tudi v Slovarju bellinskega prekmurskega govora, iz česar se da sklepati o njeni OŽjenareČni (prekmurski) pripadnosti, vendar je brez opozorila o izvoru. Prav tako nam ne dajeta nobenih informacij o balili Bezlaj 1976 in Snoj 1997. ''Jakličev beršeljc iz letu 1920 je edina pojavitev v slovarski kartoteki. "'Jakličev frlovček je v kartoteki zapisan kot jrlavček in to je edini primer sploh. " Kerlski se v gradivu pojavlja samo enkrat (primer iz Jakliča 1920). '■■ V Pleteršnikti se pojavlja mtizelj v edninski obliki kot trojni homonim: I) 'vrsta vola'. 2) 'ein ahgeschnittcncr Batimstumm, der Ilolzblock ...', 3) 'birič'. " Mtizelj je v gradivu za sodobni slovar v pomenu 'deska', v množinski obliki pa je ena sama navedba iz Jakliča 1920 v tu aktualnem pomenu 'rezanci'. 14 V slovarski kartoteki so trije zapisi besede rentižili, eden od njih ludi iz Jakliča 1920. '■' V kartoteki SSKIje samo tu navedem primer iz Jakliča 1896. Dodana je naslednja razlaga: "Usci so otročja bolezen. Otroku se izpahne po vsem životu in se mu delajo drobna iilesa. Bolezen je dolgotrajna in nadležna. " Po Šuštarju 1997, 111 le besede v Dobrepolju ne poznajo več. "' Zbožati se pojavlja v kartoteki SSK.I trikrat, enkrat v iskanem pomenu, tudi tokrat iz Jakliča 1920. 17 Na slino ime za valček - valcer ali boleur - opozarja v svoji knjigi o plesnem izročilu nu Slovenskem Mirko Ramovš (1980, cerenga enoroč gruntovanje jerbasovka jerhovina junačen kolavdricc košnliti lajbclc moderpolan mračan (otrok) mrkanje osovrej oslikali (koga) pismar plozati pogrevati ga post reči (komu) prištiman darilo ob odhodu1" brc/, težav gospodarjenje nevestina družica irhovina postaven, krepek koralde poslavljali se telovnik vrsta bombažne tkanine24 ki je /bolel, ker jc nekdo prišel /, mraka in stopil k njemu slabšalna oznaka za človeka ob tem času oskubsti (koga) kdor dela ženitno pogodbo glasno, neubrano peti2* poslati mu žal; zgrevali gam ustreči (komu) pripravljen dogovorili se (jerh-)2' ■ v tem pomenu ■ v leni pomenu ■ v tem pomenu ' v tem pomenu v tem pomenu 13"' B2" B22 B21 B (lajbelč) ■ v tem pomenu B2? v tem pomenu v tem pomenu27 B2" ■ v tem pomenu" v leni pomenu B'2 '* "Lejsem, lejsem, hišni OČa preljubi! Vas bom prosila, da bi mi cerengo skladali... " Tuko se glasi začetek svatovske pesmi, ki se poje ob nevestinem slovesu od doma (gl. str. 59). " V kartoteki sla dva primera besede grimtovunje, oba iz Jakliča, eden od njiju je tu obravnavani iz leta 1920. 20Jerbasovka se pojavlja v kartoteki enkratno, tj. navedeni primer iz Jakliča 1920. 21 Jerhovina je v 1'leleršniku izpričana zgolj posredno, preko splošne kazalke jerh- pogl. irh-, med Ivorjenkami z nadrejeno osnovo pa je tudi irhovina. 22 V kartoteki so štiri pojavitve pridevnika junučen, med njimi ludi zgled iz Jakliča 1920. 21 V kartoteki je en sam primer koluvdrie iz Jakliča 1920. 24 To vsej verjetnosti gre za madapolam. ki je v Tekstilnem leksikonu (1989, sli: 169) razložena kol "po vzhodnem indijskem mestu poimenovana fina bombažna tkanina v plalnovi vezavi, bolj groba kol balist, beljena ali potiskana, za perilo in temeljno tkanino za vezenje". Trim. it. madiipolim 'vrstu kote-nine' (Bujec-Kulun 1900). a Mrkanje se v gradivu za SSK.I pojavlja samo kol nagnjenje za parjenje pri živalih. 2h Pleleršnik ima predstavljeno besedo pismar kot dvopomensko: pod številko 1 je razložena z nemško uslreznieo der Schriftgelchrlc oz. s slovensko nadrejeno sopomenko pismouk, pod številko 2 pa z nemško uslreznieo der Arehivar. 27 V SSK.I SO izpričane pri besedi pismar tri pomenske enote: v pomenu 'pismouk 'je označena kol redka, v pomenih 'pisatelj, pisec' in 'pisar'pa kol slabšalna. a Beseda plozati v tem pomenu ni etnološki termin, v čemer meje potrdilu tudi gospa Ančka Lazar. 2'' Gradivo za SSKJ tega pomena ne izpričuje, pač pa druga dva: 'trobili s pripravo' in 'govorili', oba iz sodobne književnosti. '" Besedotvorna sopomenka zgrevali ga je v SSKJ označena kol zastarela. " Pomenske enote 'postati žal' v SSKI ni. pač pa sta dve drugi: 'večkrat greti' in 'delati kaj spet pomembno, aktualno'. Ker ni pomenske povezave med tU aktualno pomensko enoto in zadnjima dvema, gre očitno za homonimijo. 32 V gradivu je poleg iztržkov iz dveh ljudskih pesmi (brez navedbe krajev) naveden tudi tu zgled iz Jakliča. rihtni sodnijski, birič - - B" spominjanje misli - v tem pomenu - v tem pomenu14 sprijeti (sc) posloviti se'5 - - v tem pomenu starešinovka slarešinova žena; starešinka - - B" štibelčen (vrata) pripadajoč manjši sobi, navadno za spanje „ stranice norec, bedak - - IV* štula zaključni, izbočeni del šlruce, pogače - v tem pomenu1'1 - v tem pomenu4" trančirali razdirali šale - - B41 urezanek rezina -(urezanec) - Viktorija zmagoslavna, slovesna skladba'2 - - vizite rnga vojaški nabor" - - B" /agvišati potrdili - - B zvrgavati rojevali odmrle nezrele plodove - - V večini primerov gre za njihovo popolno odsotnost v kontrolnih slovarjih, se pa 19-kral pojavijo v Besedišču oz. v neupoštevanem gradivu za sodobni slovar, kar jc dobra polovica le podskupine, ki šteje 35 besed. Izključno Jakličevi primeri so izpričani pri 5 besedah (grimlovunje, jer-basovka, kolavdrice, starešinovka, štramec), v določenem pomenu pa so samo primeri iz Jakliča pri treh besedah (pismar, spominjanje, sprijeti se). Dejstvo, da je dcvcl besed v kartoteki zajetih izključno iz Jakliča in da jih je pel izpričanih v gradivu v pomenu, ki ga ima samo Jaklič, je dokaz Icksikalno-pomenske obogatitve Celotnega korpusa. V gradivu ni posaniostiiljenih primerov. 34 V gradivu je tudi tu obravnavani primer iz Jakliča, ki pa je bil pri slovuropisni obdelavi izločen. " "Tudi muli je Hitela. Sprijeli sla se molče. " (Jaklič l')<>7. 49.) Na pomen 'poslovili se' v lem primeru opozarja Šuštar 1996, 394. Nepovratna oblika glagola v tem pomenu je izpričana npr. v primeru s strani 54: '"Sedaj pa pojili sprijel sosede, da le bodo imeli r dobrem imenu.'' je velela stara mati nevesti." 36 V gradivu je za ta pomen tudi primer iz Jakliču. i7 V kartoteki je edino m upoštevam primer iz Jakliča 1920. .« V gradivu sta dva primera iz Jakliča. ''' Pleteršnik ima pni pomen razložen kol 'eni slumpfer, beirorragender (legenstaiuT, tj. lop. Štrlet predmet; iz tega splošnega pomena je izpeljan tu aktualni pomen. Iz Svojega govoru (Gorenje Brezovo nad Višnjo Goro) gu pozna prof. Ivanka Černelič: npr. šlulasl kruli (kruli z nepravdno izboklino). "' V SSK.I je izhodiščni pomen štule razložen kol 'izbočeni del klobuka', navedene pa so še tri pomenske enote, označene kot narečne: 'štreelj (noge)', 'nabrani, prazni del zavezane polite vreče' m napeli štulo 'našobili se'. V kartoteki ni izpričana tU obravnavnim pomenska enota. 41 l'ruv lako ni v tem pomenu i preostalem gradivu. '■' 1'onazai jalni navedek se glasi: "Cinici so se vstopili pred hišo v okroglim in so zaigrali Viktorijo. " '/.a pomen 'zmagoslavna, slovesna skladba' nimam dodatnih dokazil, saj je beseda danes med Dobrepoljci neznana (znana pripovedovalka Ančka Lazarje npr. ne pozna), predvidevam pu gu na ozadju širšega sobesedilnega okolja: ženin s spremljevalci je prišel po balo. " Na Pivškem še danes rečejo, da "grejo na vestirngo", oživljajo pa ludi sline običaje v zvezi s leni dogodkom. Pojasnila v zvezi s tem mi je posredovala Pivčanka dr. Andreja Žele z Inštituta zu slovenski jezik. 44 V grudnu je primer iz. Jakliča, zapisan kot vizitirenga. 2.2.2 Besede, označene v SSKJ kol narečne. 2.2.2.1 Sedem besed i/. Suštarjevega Slovarčka ima v SSKJ stilno-plastno oznako narečnosti, le ena od njih (banjka) je omejena na dolenjsko območje. Jaklič Sodobna uslrcznica/razlaga Pleteršnik SSKJ les sem + + nar. banjka lesen sodček + + nar. dolenjsko glajt prostor poti ostrešjem skednja + + nar. lodrica lesen ročni sodček + + nar. neške nečke + + nar. štibelc manjša soba za spanje - + nar. večali kričali + + nar. 2.2.2.2 Odkritih je bilo šc 16 dodatnih, splošno manj znanih besed oz. zvez, označenih narečne. Jaklič Sodobna uslreznica/razlaga Pleteršnik SSKJ bol rn i ki je v botrskem razmerju - (botrski) + nar. ispa podstrešje + + nar. islje odprtina pred kuriščem kmečke peči + ■+ nar. južina kosilo + + nar. južina: mala južina popoldanska malica + + nar. keblica manjša posoda, navadno z enim ušesom + + nar. nauk cerkveni obredi v nedeljo popoldne + 4 nar. oparnica črni trn + + nar. plevnica s plevami napolnjena blazina + + nar. pominjak posoda za pomije + + nar. pomijnjak prešekljali pretresti, prcrahljati - + nar. prižasl lisast, zapackau + + nar. rida serpentina + + nar. starali koga delati koga nestrpnega. radovednega + + nar. dolenjsko strina žena očetovega brala; teta + + nar. vojka vajet + + nat. Med 16 Jakličevimi besedami oz. zvezami, ki imajo v določenem pomenu danes slovarsko oznako narečnosti, je samo ena (starali koga) omejena na dolenjsko jezikovno območje. Več kol polovica (devet) je enopomenk: bolmi, ispa, islje, kebliea. opornica, plevnica. pominjak, struni in vojka: enopomenska je tudi stalna zveza mala južina. Od šestih večpomenk se pri treh pojavlja oznaka narečnosti šc vsaj enkrat. Poseben primer je južina, ki je že v naš narečni besedni seznam vključena dvakrat: v navedenih pomenih 'kosilo' in 'popoldanska malica', zadnji jc kol Stalna zveza uvrščen pod oštevilčeni pomen 'malica'. 2.2.3 Naslednja je skupina danes zastarelih besed. 2.2.3.1 Le ena beseda iz Suštarjcvcga Slovarčka je danes označena kot zastarela, vendar velja ta oznaka pri njej samo za navedeni pomen, tj. kmalu 'hkrati'. Jaklič Sodobna ustrezniea Pleteršnik SSK.I kmalu hkrati + + zastar. 2.2.3.2 V razširjenem besednem seznamu je od označenih besed največ ravno zastarelih, in sicer IX. Jaklič Sodobna ustreznica/razlaga Pleteršnik SSK.I akotudi čeprav + (ako tudi) + zastar. eolnina mitnina - (COL.)* + zastar. drkati večkrat zdrsniti + + zastitr. gorši lepši -f + zastar. grevati žal biti + + zastar. izvršiti dokončati, končali + + zastar. kazen lep, postaven + + zastar. kupica majhen kozarec + + zastar. naročen ročen + + zastar. nebroj zelo veliko - + zastar. nedostajali manjkali + + zastar. obkorej kdaj + + zastar. okruglica gruča + + zastar. oplal: zadnjs oplat zadnjica + + zastar. ovedeti izvedeti + + zastar. sprijeti sprejeti + + zastar. šetali sprehajati se, hoditi + + z.iistar. zasvirati zaigrali (na glasbilo) + + zastar. V tej skupini so opazne prevzete besede iz hrvaškega oz. srbskega jezikovnega področja (nebroj, nedostajali, šetali, zasvirali - edino pri šetati lahko govorimo o dveh pomenskih enotah '). le dva prevzema sta iz nemščine (eolnina, grevati - obe sta cnopomenki) oz. eden iz italijanščine (enopomenka kupica), prevladujejo p;i domače tvorjenke, izrazno nekatere žive še danes, saj imajo 45 7. oznako zastarelo so v SSK.I opremljene nekoč rabljene besede, pomeni ali zveze, ki so danes v knjižnem jeziku mrtve. O stilni vrednosti lako označenih besed nekoč v slovarju ne najdemo pojasnil. (SSKII, 1970, sir. XXII.) "' Pleteršnik Ivorjenke eolnina sicer nima, ima pa col. colen, colišče. Čolnar, eolnicu, colnija, col nijski in eolnik, kar pomeni le, da ni zajeta v njegovem slovarju celotna, sicer številna besedna družina. 47 Sprememba osebka sproži tudi manjšo pomensko spremembo: oko mu šetu po dvorani 'pogleduje po dvomiti', kije s sodobnega knjižnega stališča prav lako zastarela. Zbornik občin Grosuplje, tvančna Goricii. Dohrcpoljc XXII. 2IKI2 163 širši pomenski obseg (drkati, izvršili,* kazen, okrogUca? <>i>laL' ovedeti3), ena od njih (goriif* v celoli zastarelega, spet druge pa so izpričane samo v tu navedenem pomenu (akoludi, natočen, obkorej, sprijeti). Skupno je torej deset enopomenk, v osmih primerih pa gre za večpomenski sestav z različno označenimi, kdaj tudi neoznačenimi pomenskimi enotami. 2.2.4 V nadaljevanju bo navedenih 47 besed, ki so v SSK.I označene kot starinske. 2.2.4.1 Oznako starinskosti ima v SSK.I le ena beseda iz, Šuštarjevega Slovarčka, tj. notranjica 'božjast'. ' Jaklič _ Sodobna ustrezniea 1'leteršnik SSKJ božjast - + star. Ta skupina Jakličevih besed je v dodatnem seznamu številčno najmočnejša (46 notranjica 2.2.4.1 primerov). Jaklič Sodobna ustreznica/razlaga Pleteržnik SSK.I ajd pogan + + star. bliščali se bleščali se 4- + star. časih včasih + + star. čitatelj bralec + + star. čižem čevelj, ki sega do gležnja ali malo čez 4- + star. * Drkati je dvopomenska beseda - druga pomenska enota je nevtralna m razložena l nadrejeno sopomenko drsali se. ''' Prva pomenska enota glagola izvršili je po SSKJ publicistična ('izpolnili'), drugi dve ('naredili, opravili' ter z oslabljenim pomenom, izraža pa dejanje, kol ga določa samostalnik) sla nevtralni, zabeležen pa je Ituli pravni termin. Pnu pomenska enota pridevnika kazen je označena kol starinska, razložena pa 'ki obetu uspeli; obetajoč, uspešen'. Kol Starinski oz. zastareli sta označeni tudi vzporedni pnslovni pomenski enoti. " V SSKI so kur štiri pomenske enote pri besedi okruglica ('okrogla senčnica', 'gruča', 'krog' m 'krogla') označene kot zastarele, 'okroglo, nerazcepljcno poleno' je nevtralna, 'posekano lunjše deblo brez vej' je knjižna, navedena pa sta še dva sodobna termina. v Oplut po SSKI pomeni ludi furnir' - ta pomenska enota je označenu kot knjižna in redka. Glagol ovedeti je v SSKI izpričan samo t' leni pomenu, medlem ko so pri povratni obliki ovedc-ti se evidentirane štiri pomenske enote, le ena od njih ('znajti se. vživeli se') kol zastarela; v celoti ima slovarski sestavek oznako knjižnosti. u Primernik gorši je Iripomenski: 'slabši, hujši', 'lepši' in 'boljši', so pu vse tri pomenske enote označene kol zastarele. " V SSKI I (I'170, sir. XXI) je oznaka starinsko razložena kol beseda, pomen ali zveza, ki je bila nekoč (v kaki funkciji) splošno rubljena, danes pa ima arhaično patino. " Notranjica je po SSKI danes starinsku beseda, izpričana v zvezi notranjica gu lomi, kurje identično z Jakličem (str. 88): otroke lomi notranjica. Kartotečni listek je nastal na osnovi izpisa iz Jakliča 1920. V kartoteki prim. še navedek iz Župančičevega prevoda Hiilzacovc lete l.ize iz letu 1935: "Kar notranjica me zvije, kadar me liikole hladno pogledu. " iiuli sopomenka božjast je potrjena v sodobnem slovarju v enaki zvezi: božjast ga lomi, le da nima slilno-zvrslne oznake. dogodba dogodek + + star. domakniti primakniti + + star. drugekrati ob drugih priložnostih; drugikrat _ + star. gavtroža vrtnica - + star. inako: inako komu postati milo se komu storiti + + star. izpeljavati koga z vztrajnim spraševanjem poizvedovati po kom + + star. i/podrasti zrasti, odrasti + + star. kali izraža vprašanje po potrditvi domneve + ka-li + slar. kraj: biti v kraju hiti končano, spravljeno + + star. lakot lakota + + star. leca: vreči ju raz Icco oklicati ju - v tej zvezi™ + star. malin mlin + + star. naklj učiti odločiti, določili + + star. nograd vinograd + + star. očit očiten + + star. oteti s silo vzeti, odvzeti + + star. otorej ob tem času - v tem pomenu + slar. pisa proga, črta + + star. pomenjati pomeniti + + star. postelj postelja + + star. pravdanski pošten, pravi + + star. premeniti (ruto) menjati + + star. prideliti dodeliti + + star. priveriti se zakleti, navadno s "pri moji veri" + + star. pustiv: v pustiv hoditi po svetu hodili + + star. slušati poslušati + + star. snedenost požrešnost + + star. spoprijeti se prijeti drug drugega za roke - v tem pomenu + star. srebrnjak srebrnik + + star. štiman domišljav, prevzeten + + star. toli tako + + star. vieati se mučili se, trpeli + + star. vsled zaradi + + slar. založiti prigrizniti + + star. započeti se začeti se + + star. zavedeti se predramili se + + star. 57 Glagol izpodrasti je v SSKJ naveden samo v obliki kazalke: izpodrasti gl. spodrusti. pogostejša (lxdj uveljavljena) besedotvorna varianta pa je predstavljena kot tripomenka, tu obravnavana pomen ska enota kot zadnja in opremljena z oznako starinsko. •w 1'leteršnik navaja nemški sopomenski ustrezniei die Kanzel in der 1'redigstubl (~ priinieu). s pomočjo Miklošiča pa še poetimologizira: srednjevisokonemško je lelze. latinsko pa leetio. zdražba zmenek zviškoma Žida zidan zdraha dogovor zviška svila svilen + + + + + + slar. + slar. + slar. + slar. + star. V skupini danes starinskih besed je šest prevzemov iz nemščine (ga v t roža. Šaman in Žida so enopomenke, ajd, leea in Zidan pa večpomenke - le leni je, v celoti označena kot starinska, preostali dve pa imata še druge, sodobnejše oznake: ajd redko in etnološko, zidan pa dvakrat ekspresivno), osem iz hrvaščine (enopomenke čitatelj, srebrnjak in vsled, medtem ko so oleti, pridelili, loli, založiti in započeti se večpomenke), ena iz turščine preko madžarščine (čižem), prevladujejo pa tudi tu domače tvorjenke, od tega je polovica enopomenk (blišča/i se, časih, domakniu, drugekrati, inako, malin, lakot, naključili, nograd, olorej, pomenjuti, postelj, slušali, snedenosl, vieati se, zviškoma), druga polovica pa ima danes delno le šc malo živo celotno pomensko strukturo (dogodim, kali, očit, pisa, pravdanski,pirmeniti,privcriti se,pttstiv,zdražba), medtem ko so v posameznih primerih ostale pomenske enote še trdna sestavina današnjega knjižnega sestava. 2.2.5 V devetih primerih (samo iz dodatnega seznama) so besede opremljene z oznako nekdaj, ki se nanaša na označevano predmclnost in ne na besede oz. njihove pomene, jc pa res, da se Zgodovinska patina predmetnOSti odraža tudi V jeziku, Skupaj z denotatom se namreč umika na časovno obrobje tudi poimenovanje zanj. SSK.I lega sicer eksplicitno ne pove, z. zgodovinsko oznako nekdaj opremljenih besed in pomenov dodatno časovno ne označuje, je pa to razvidno iz jezikovne rabe. Tako npr. nove merske enote, uveljavljene konec 19. Stoletja, v vsakdanjem življenju niso kar čez noč nadomestile starih, v besedilih, ki govorijo o prejšnji generaciji ali še nazaj, pa so sploh utemeljene. Jaklič Razlaga___ Pletcršnik bokal proslorninska mera, navadno za tekočino, približno 1,5 litra5'1 + burnus težek vozniški, pastirski plašč evanege/a/rca avstrijski novec; dvajsetiea izpraševanje izpraševanje ženina in neveste o krščanski veri ter duhovnikovi nasveti o zakonu + križavec avstrijski srebrnik s podobo križa na eni strani + murček uhan z okraskom v obliki zamorčkove glave + moški uhan polič prostominska meni, približno 0,75 litra41 + SSK.I + nekdaj + nekdaj + nekdaj (evanegarica) + religiozno nekdaj + nekdaj + nekdaj'10 + nekdaj 19 VSSKJjc navedena še širša pomenska enota 'vrču podobna posoda'. ''" Razlaga v SSKI sicer ni omejena glede na Uporabnika, c obeh navedenih zgledih pa gre za moškega. 1,1 V SSKI je navedena še ena, številčno osamosvojena pomenska enota 'vrču podobna posodu', označena kot nurečnu in prekrivna z drugo pomensko enoto prt bokalu. Prim. zgoraj. 166 Jožica Nnrat rovaš po dolgem preklana palica, na katero se z zarezami označujejo določene računske enole + + nekdaj valel dolžinska mera za tkanine, približno 77 cm + + nekdaj vpeljevanje obred, pri katerem se blagoslovi ženska, ko pride prvič po porodu v cerkev + + religiozno, nekdaj Od skupno devetih Jakličevih besed, danes označenih z, nekdaj, je samo ena (evaneguriea) enopomenska, preostalih osem pa ima izpričano vsaj šc eno pomensko enoto. Pri bokalu velja oznaka nekdaj tudi za izpeljani pomen 'vrču podobna posoda', medtem ko je pri poliču enaka pomenska razlaga opremljena z oznako narečno, pomenska enota pa je oštevilčena kot samostojna. Oznaka nekdaj velja za naslednjo pomensko enoto šc pri vatlu '" ('merilo za to enoto'), skupno s terminološko oznako religiozno pa se ponovi tudi pri izpraševanju, ki jc razloženo kot 'pogovor pri župniku o krščanskem nauku in zakonu'. Sicer pa jc v tej skupini besed edino izpraševanje v izhodiščnem pomenu nevtralno. Tako je npr. burnus lokalno in terminološko omejen,' dvakratni termin je tudi kritavec, medtem ko sta murček in rovaš vsak v enem pomenu označena kot ekspre-sivna,'', rovaš pa izpričuje še dva starinska frazema. V tej skupini so torej opazne šc vedno žive besede, ki imajo trdno mesto v različnih strokah ali manj trdno in različno zaznamovano (starinsko, ekspresivno) v sistemu splošnega besedja. 66 , , , 2.2.6 Z oznako raba peša so izločene tri Jakličeve besede, vse tri iz dodatnega seznama. Jaklič Sodobna ustreznica Pleteršnik SSKJ baviti sc ukvarjati sc + + raba peša čuti slišati + + raba peša jako zelo -t- + raba peša Primerjava s Slovenskim pravopisom, ki jc pravkar izšel, pokaže, da imajo npr. tc tri besede v najnovejšem jezikovnem priročniku drugačne oznake: glagola bavili se (uradovalno?) in čuti (narečno?) sta neoznačena, jako pa je starinska. 2.2.7 Glede na to da sta obravnavani povesti etnološki, bi pričakovali opazno zastopanost besedja, ki ga najdemo v sodobnem splošnem slovarju z oznako etnološko oziroma ki ima pojasnilo po ljudskem verovanju. 1,2 Pri vallu so v slovarju zabeleženi še trije označeni frazemi, prvi kol starinski, druga dva pa kol knjižna. 63 Humus pomeni po SSKJ v arabskem okolju 'volneno ogrinjalo z oglavnieo', v oblačilni široki pa 'po humusu posnelo oblačilo'. M Križavec je v zoologiji posebna vrsta pajka (na zadku ima več belili lis v obliki križa), v agronomiji pa vrsta ječmena (v njem so zrna navidezno v štirih vrstah). u Murček je ekspresivni izraz za ernkaslo žival', pri rovašu pa je ekspresivno označena zveza na rovaš, kar pomeni 'na račun'. ** Po SSKJ I (1970, str. XXI) se. oznaka raba peša nanaša na besedo, pomen ali zvezo, ki se tunika iz (splošne) jezikovne rabe. 2.2.7.1 Kol etnološka je v Šnšlai jevem Slovarčku označena samo ena beseda, prav tako pojasnilo/«; ljudskem verovanju, le da se ta oznaka nanaša pri besedi moiv na dve pomenski enoti, obe navedeni tudi v Šušlarjevem Slovarčku, V besedilu je mora izpričana samo kot podoba lega /namenja. Jaklič Razlaga Pleteršnik SSKJ križevnik belo blago, navadno platno. ki ga da boter krščencu + + etn. mora 1. bilje, ki ponoči v spanju duši človeka; 2. narisano, vrezano znamenje, ki naj odganja to bitje + + po ljudskem verovanju 2.2.7.2 Iz razširjenega besednega se/nama spada v to skupino še desel besed oziroma besed- nifa /vez. Jaklič Razlaga Pleteršnik SSKJ če lešnik stojalo za goreče Irske + + etn. |.iga: divja j iga truma duhov prednikov, ki se podi v božičnem času po zraku -1 c zveze + etn., po ljudskem verovanju naličje tkanina, s katero se pokrije mrliču obraz. + + etn. ogledi''7 iti s starši na nevestin/ženinov dom, da se ugotovijo gospodarske razmere + + etn. peča žensko pokrivalo ljudske noše iz belega blaga z vezenino + + etn. pieža udeležba nepovabljenih fantov. prijateljev na svatbi + + etn. prežavec fant, prijatelj, ki se nepovabljen udeleži svatbe + + etn. snubač moški, ki želi žensko slovesno zasnubiti, ali vsak od njegovih spremljevalcev + + etn. šajdesen jed, zlasti pecivo, ki se da povabljencem ob odhodu, navadno s svatbe + etn. •ranga pregrada poti z namenom, da ženin plača vaškim fantom odkupnino za nevesto, balo v tem pomenu + etn. V Pletcišniku ni zadnjih dveh besed s seznama, to sta šajdesen in šrimgu - vzrok je po vsej verjetnosti njuna opazna prevzetosl - manjka pa tudi divja jaga. Uslovarjena je samo jaga. ki je s 1,7 !'<> sodobnem slovarju se pojavljajo ogledi oz. ogledi navadno v zvezi ili na oglede / v oglede, v Jakliču pa je izpričan primer ili na č/glcdi, kar razlaga slovar kol ložilniško varianto (poleg oglede). pomočjo kazalke predstavljena zelo okleščeno, kakor je pač značilno za tiste opazne prevzete besede, ki jih je 1'leteršnik sprejel v svoj slovar. Samo dve besedi iz. le skupine imata v sodobnem slovarju izpričan izključno etnološki pomen. Ti) sta domača peča in iz. nemščine prevzeli šajdesen. Preostalih deset, ki predstavljajo glavnino etnološkega besedja, je v SSKJ zabeleženih kot večpomenke; celo I raze m divja juga ima poleg navedenega etnološkega pomena še ekspresivnega 'nevihta, vihar". Ostale pomenske enote so pri štirih besedah (ogledi, preža, prežavee in srtubač) neoznačene, pri tem da ima preža še dva terminološka pomena: športnega in lovskega. Preostalih šest je dopolnjenih z različno zaznamovanimi pomenskimi enotami: križevnik 'križar' je zastarel, šranga 'mitnica' starinska, čelešnik 'palice za sušenje pri kmečki peči' in 'zapeček' je zaznamovan z narečnosljo, naličje je v preostalih treh pomenskih enotah ('maska', 'tančica', 'podoba, videz') knjižno, ekspresivna je divja juga 'nevihta' kakor tudi v dveh pomenskih enotah mora ('stanje tesnobe, zlasti v spanju' in 'kar povzroča pri človeku dalj časa žalost, skrb'), ki ima še slabšalno oznako pri 'dolgočasen, zoprn človek'. Skupaj s predmeti in vsebinami iz preteklosti, ki imajo danes že zgodovinsko oziroma etnološko vrednost, se ohranjajo v okvirih strok večkrat tudi stara poimenovanja zanje. Zgoraj navedeni primeri so sicer v glavnem živi šc v kakem drugem pomenu, vendar ima strokovno izrazje večjo moč preživetja kot npr. zastarele in starinske besede, kdaj tudi kot narečne (Bokal 1990, 119). 2.2.8 Omejitev rabe z opozorili (zlasti) v kmečkem okolja in v krščanskem okolju je izpričana pri štirih besedah iz dodatnega seznama. Jaklič bogi onaj kot likol žegnanjc Sodobna ustreznica/razlaga Pleteršnik hvala pravno zagotovljena pravica do Stanovanja, hrane v hiši ob spremembi lastnika; preužitek + pitje, pogostitev po sklenitvi dogovora, končanem delu + praznovanje goda zavetnika cerkve + SSKJ + v kmečkem okolju + v kmečkem okolju + zlasti v kmečkem okolju + v krščanskem okolju Izrazita je njihova vezanost na kmečko okolje; pretežno so žive še danes, niso pa ožje lokalno omejene. 2.2.9 Deset besed iz dodatnega seznama ima oznako knjižnosli. Jaklič Sodobna ustreznica/razlaga Pleteršnik SSKJ botrovati biti za botra + f kuj. navzlic nakljub + +. knj., redko nesporazumljenje nesporazum - 4 knj pokojen miren + t- knj. raz izraža premikanje od zgornje strani česa; z + + knj. skrajnik ki je zadnji v vrsti - v tem pomenu + knj. sprevajali spremljati - -t- knj. starica starka + 4 knj. začetkoma v začetku - + kuj. zibel zibelka + + knj. 'le besede so pretežno splošno razumljive - še najmanj sprevajati in skrajnih - zanimive pa so zlasti kot manj uspeli besedotvorni poskusi. 2.2.11) Pogovornih in nižje pogovornih besed je zabeleženih skupno osem: dve pogovorni in šest nižje pogovornih. gruntatt pogruntati koga čez jemati kovter mojškra obrajtati rihta spampet premišljevati + ugotovili, kakšen je v resnici z. višjim glasom spremljati melodijo; čez. peli prešita odeja šivilja ceniti, spošlovali ena ali več jedi, ki tvorijo samostojen del v okviru enega obroka postelja + (koltei) + + + pog. + pog. ekspr. + (črez)+ nižje pog. + nižje pog. + nižje pog. + nižje pog. + nižje pog. + nižje pog. Skupina je v celoti prevzeta iz. nemščine: sedem jih ima prevzete korene, ena (čez jemali) pa je prevzeta strukturno, čeprav verjetno ne gre za kalkirani prevod.' 2.2.1 I Navedla bi še skupino ekspresivnih besed, ki so izpričane zlasti v neprvih pomenih oziroma kot elementi frazemov. Cmeri kav čemeren + (čemeri kav) + ekspr. jarčica mlada, zlasti pomladanska kokoš + + ekspr. mlatili jesti - + ekspr. nakošatiti se opazno sc obleči + + ekspr. odzvoniti (pri som) miniti (za koga) - + ekspr. opletati muditi sc - + ekspr. [leč: podreti se peč rodili sc'1'' - + ekspr. prasniti steči, švigniti + + ekspr. pregnali se s čezmernim delom se zek utruditi + + ekspr. premnog ki izraža zelo veliko število česa + + ekspr. pretikati prizadevno preiskovali + + ekspr. raznašati koga govorili slabo 0 kom + + navadno ekspr ugnan ne biti ne odnehati + + ekspr. uteči (pogovot ) poleči sc, umirili se + + ekspr. (uteči se M 1'leleršnik takole razlaga zvezo črez jemati pri petju: in einer hoheren Tonlage singen, medtem ko nemške ustrezna:e ne navaja. V Jakličevem besedilu (str. 79) je V vprašalni obliki izpričan še naslednji sopomenski fruzem: Kuj so ujeli pri Košičkovih? 2.2.12 Ostalo. V zadnjo skupino sem uvrstila preostale še neuvrščene lesikalne zanimivosti. Pojavljajo se v obeh kontrolnih slovarjih ali vsaj v enem, vendar ne vedno v iskanem pomenu, zvezi ali zapisu. Nekatere so izpričane v kartoteki za sodobni slovar, vendar v slovar zaradi redkega pojavljanja, tj. svoje obrobnosti, niso zajete. Besede iz. SSK.I pa so praviloma stilno neoznačene, torej nevtralne. Največkrat so vezane na kmečko okolje, večje tvorbeno zanimivih ali manj znanih, zlasti pomensko. 2.2.12.1 V Šuštarjevem Slovarčku sta dve besedi (izjetli in kadunjice), ki v SSKJ nimata nobene stilno-plastne oznake, ena (zijalas!) pa je označena kot slabšalna in je v Slovarčku proti pričakovanju. Štokuvnik sicer najdemo v kartoteki za sodobni slovar, vendar v njem ni zajeta. Jaklič Sodobna ustreznica/razlaga Plcleršnik SSK.I izjedi kar ostane živini v jaslih + + kadunjice nečke + +7" štokavnik leseno orodje za mečkanje hrane za prašiče + (-I-) - B (-I-) zijalast ki se radovedno ozira okoli sebe + -t- slabi, 2.2.12.2 V dodatnem seznamu je navedenih 31 besed oziroma besednih zvez. 15 od njih je uslovarjenih (lahko tudi malo pisno variiranih) brez stilno-plastne oznake v SSK.I, 5 se jih v slovarju sicer pojavlja, vendar nc v tem pomenu, v dveh primerih ni izpričana določena zveza, v 6 primerih gre za obstoj besede v kartoteki, ne pa tudi v slovarju, .3 primeri pa tudi v kartoteki niso evidentirani. Jaklič Sodobna ustreznica/razlaga Plcleršnik banderce zastavica + buša majhno govedo s kratkimi rogovi + dreti (vitre) cepiti, rezati + gliha: njegove glihe biti biti njegove vrste, njemu podoben + hodnikov iz. grobega, ročno tkanega platna - (hodničen) jabolko krožnik, v katerega se pri svatovščinah za nevesto pobere denar + jarčka mlada, zlasti pomladanska kokoš + kapun/kopun skopljcn petelin + (kapun/kopun) končnica čelna deska postelje + krušnica slamnata pletenica, v kateri se hrani kruh + SSKJ + + - v lem pomenu - te zveze + - tc zveze + + (kopun) + - v tem pomenu71 7,1 Pri besedi kadunjicu bi pričakovali etnološko označenost, ki je izpričana pri besedi kadmija (katere manjšalnica je) z razlago 'miza s koritom za mesenje', torej je terminološka oznaka za manj-šalnieo zgolj posredna. 71 Krušnica je v SSKI Iripomenska: 'krpa za pokrivanje, zavijanje (krušnega) testa, kruha', 'podolgovata posoda za testo, navadno iz slame' in 'mizu s koritom zu mesenje'. žudnji printerje označen kot etnološki. V Jakliču izpričane pomenske enote SSKI nima navedene. kvalri mrkaj odpraviti odpravljati (botrinjo) otkati ovčina pezdir po koncu posteljnak prtili se rajtenga i a/nobojen roženkravl snovali se staja ris tema vivček /aarati zaleknjen zapeček zlatninar vsak od šlirib tednov z določenimi postnimi dnevi. porazdeljenimi na celotno (cerkveno) leto + nekaj /aničljivcga, slabega (psovka) + nakrmili, napojili (živino) in ji nastlati; opravili praznovati (botrinjo) stkati ovčje krzno olesenell deli stebelc lanu. ki se pri trenju ločijo od vlaken pokonci posteljno ogrodje napenjali se(7) obračun raznobarven vrsta lončnice sanjati vrsta ljudskega plesa dobitek na lomboli vrsta lesene pipe dati aro za kaj zavihan sedež, vdelan v kmečko peč ob steni zlatar - v tem pomenu + + + + + + + + (rajlinga) + - v tem pomenu 4 + + + B72 - v lem pomenu7 - v tem pomenu - B74 + (posteljnjak) - v tem pomenu75 - B7" - B + 4 (štajeriš) + + + - B77 3. Jaklič je rad uporabljal narekovaje, lako je npr. označil besede ali zveze, k; so mu zvenele preveč domače in preveč različno od takratnega standarda, da bi jih neoznačene vključil v povest, čeprav etnografsko. Med njimi prevladujejo prevzele besede ali zveze: "bas", "na placu", "rihlni", njegove "gline"štibelc", "župa", "župca", "beršelje", divja "jaga", "oslarija", "rihta", "šajdesen", "plozat"; opazne pa so tudi domače: te so rabljene posamično ali v zvezi v prenesenem ali vsaj ncosnovnem pomenu: "ta mlada", "lam čez", "na ogledi", "rože" na kožuhih, "vclki godci", juhe za "velike gosli", "pravica" na peči, "skozi" okno. "hiša", "križe od sebe" dati, uganjati "svinjko". podirati "kozo", "beli dan". Kar nekaj leh besed je navedenih že zgoraj v posameznih seznamih. 72 VBaediSĆU je navedena redkejša oblika kvalri, v SSKJ običajnejša kvalre. 71 V SSKI se glagol odpravili v pomenu 'nakrmili, napojili (živino) in ji nastlati' ne pojavlja, sta pa v tem pomenu izpričana lako dovršm opraviti (označen kot narečni) in nedovršni opravljati (označen kot starinski). 14 V kartoteki so trije zgledi, eden od njih je iz Jakliča 1920. 75 V kartoteki zu sodobni slovni je tudi tU obravnavani primer iz Jakliča l,S. vendar je uvrščen med nerešene, češ da za to besedo niti "zdravilna", tj, babica, ne ve. kaj pravzaprav pomeni. 76 V kartoteki je 2') zgledov, med njimi prevladujejo iztržki iz ljudskih pesmi 77 V kartoteki so trije listki: dva sla Jakličeva, eden od njiju pa je tu navedeni primer iz Jakliča 1020. 4. Pregled leksikalnc ravnine je pokazal, da so v Nevesti in Sinu danes najbolj opazne tiste besede oziroma besedne zveze (46), ki niso zajete v nobenem od obeh kontrolnih slovarjev - zato se pri njih sporadično pojavlja tudi problem pomenske identifikacije - v primeru uslovarjcnja pa bi bile skoraj vse zaznamovane s katero od zgoraj navedenih slovaropisnih oznak. Z današnjega knjižnojezikovnega stališča je največ izločenih besed starinskih (47), sledijo jim narečne (23), zastarele (19), etnološke (12). zaznamujoče danes neaktualne denotate iz preteklosti (9), dalje vezane na kmečko/krščansko okolje (4), posameznim rabit peša (.3), spet druge pa so ekspresivne (14), knjižne (9), (nižje) pogovorne (8), slabšalne (I), v skupini ostalo (36) pa so leksikalnc zanimivosti, vcziine zlasti na vaško življenje, kar je glavni vzrok za njihovo šibko predstavno moč pri mlajši mestni generaciji. V kartoteki za SSK.I so zajeti tudi izpisi iz. več Jakličevih del, med drugim tudi iz Neveste in Sina. Pregled je pokazal, da je v kartoteki kar nekaj besed samo po Jakličevi zaslugi. Vse res niso vključene v slovar, so pa zajete v Besedišče, tj. v zbirko ok. 200.000 preostalih besed. Tudi v tem primeru pa pomenijo leksikalno in pomensko obogatitev zbirke. Šuštarjev Slovarček, ki obsega 27 besed, jc v tej obravnavi razširjen še z dodatnimi 204. Šuštar je izbral zlasti besede, ki jih ni v kontrolnih slovarjih - jih je pa precej v neuslovarjcnem delu kartoteke z.ii SSKJ - in z oznako narečno opremljene besede. Zastarelih in starinskih besed, ki so izpričane tudi v sodobnem slovarju, .Šuštar praviloma ne upošteva (ima le po eno iz. vsake skupine). Skratka, omejuje sc na tisto, na kar opozarja z naslovom Narečni slovarček: upošteva torej zlasti krajevno dimenzijo v jeziku in manj časovno. Najmanj, kar lahko rečemo za Jakličev jezik danes, je, da je opazen. Njegov leksikalni izbor jc včasih premišljeno drugačen od takratnega standarda in kot tak rezultat pokrajinsko poudarjene jezikovne zavesti. Je bistveno manj živ, kot je bil pred sto (80) leti, saj je velik del besedja v tem času zastaral in se pomaknil na obrobje, in včasih tudi malo razumljiv, vendar se da s pomočjo konteksta določene pomenske enote vsaj približno identificirati. Lažje delo imajo pri tem seveda domačini, saj je pisatelj u povedal njihov svet z. njihovimi jezikovnimi sredstvi, vendar se tudi to dvoje - čeprav počasneje kot drugje - spreminja. Literatura BAJEC, Anton, KALAN, Pavle.' 1960. Ilalijansko-slovenski slovar. Ljubljana. BARBARIČ. Štefan. 1988. Ljudski pripovednik Franc Jaklič - Podgoričan. Ob petdesetletnici smrti. Zbornik občine (irosnplje XV, str. 71-78. BOJC, Etbin. 1971. Fran Jaklič - Podgoričan kot pripovednik. Zbornik občim' Grosuplje III, str. 151-168. BOKAL. Milka. 1991. Starinske besede v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Jezikoslovni zapiski 1, str. 11.3-120. [CIGALE, Matej]. 1860. Deutsch-slovenisches Wdrterbuch I—II. Ljubljana. GLAVAN, Mihael. 1996. Litcrarnokritični in biografski zapisi 0 Franu Jakliču v sočasni slovenski periodiki. V: Naši kraji in ljudje. Dobrepoljsko-struški zbornik 1996. Dobrepolje, str, 396-407. GLONAR, Joža. 1936. Slovar slovenskega jezika. V Ljubljani. GRAFENAUER, Ivan. 1925-1932. Jaklič Fran Podgoričan. Slovenski biografski leksikon. Prva knjiga. V Ljubljani, str. .369. GRAFENAUER, Ivan. 1937-38. Fran Jaklič Podgoričan. Dom in svel V, 138-141. JAKLIČ, Franc. 1896. Sin. (Krajinska idila. - Spisal Podgoričan). Dom in svet IX, str. 7-1 I, 41-45,75-79. JAKLIČ, Franc. 1920. Nevesta s Korinja. Dom in svet XXXIII, str. 65-69, I 17-12.3, 170-174, 227-232, 284-291. JAKLIČ. Franc. 1926. Nevesta s Korinja. Gorica. JAKLIČ, Fran. 1997. Nevesta s Karinja. Sin. Celje. JANEŽIČ-BARTEL. 1921. Deutsch-slovenisches Hand-Wdrterbuch von Anton Bartel. Fiinftc, umgcnrbcilclc mul vermehric Auflage eles Anion Janežič'scncn deutsch-slovenischen I lami worterbuch. Prevalje. JANEŽIC-HIJUAI). 1908. Anton Janežič-ev slovensko-nemški slovar. Cctrli, pomnoženi nalis. Priredil France Hubad. Celovec. KOCIJAN, Gregor. 1990. Jaklič, Fran. Enciklopedija Slovenije 4, Ljubljana, sir. 251. NOVAK, Anka. 1989. Pisatelj Franc Jaklič Podgoričan in Dobrepolje. Ob 120-lctnici rojstva. V: Etnologija in domoznanstvo. Knjižnica Glasnika Slovenskega etnološkega društva 19. Ljubljana, sir. 61-30. PLETERŠNIK, Maks. 1894-95. Slovensko-nemški slovar. V Ljubljani. RAMOVŠ, Mirko. 1980. Plesal me petji. Plesno izročilo na Slovenskem. Ljubljana. SLODNJAK, Anion. 1963. Zgodovina slovenskega slovstva. IV. Ljubljana. Slovar slovenskega knjižnega jezika. l-V. 1970-1991. Ljubljana. ŠUŠTAR, Milan. 1996. Iran Jaklič - Podgoričan in njegovi narodopisni povesti Sin in Nevesta s Korinja. V: Naši kraji in ljudje. Dobrcpoljsko-slruški zbornik 1996. Dobrepolje, str. 377-395. ŠUŠTAR, Milan. 1997. Fran Jaklič - Podgoričan. V: Fran Jaklič, Nevesta s Korinja. Sin. Celje, str. 95-10.3. ŠUŠTAR, Milan. 1997. Slovarček narečnih besed in fraz. V: Fran Jaklič, Nevesta s Korinja. Sin. Celje, str. III. Tekstilni leksikon. 1989, V Ljubljani. KULTURNO DELOVANJE AMATERSKEGA GLEDALIŠČA NA MULJAVI V OBDOBJU 1924-1941 Danijel Zupančič* Vas Muljavo slovi od I1), stoletja dalje po leni, da iz le vasi izhaja slovenski pisatelj Josip Jurčič. Pred tem je bila majhna vas. ki pa ji hudomušnosti nikoli ni manjkalo. Ljudje so pomagali drug drugemu in ob srečevanjih pri skupnih kmečkih delili uganili marsikatero pametno. Da je bilo res lako, lahko bralec opazi v večini Jurčičevih del, kjer opisuje značilnosti ljudi iz domačih krajev. Z gotovostjo lahko trdimo, da so ljudje z Muljave in okolice Jurčiča začeli zgodaj ceniti in ga cenijo še dandanes. Prva igra. ki so jo uprizorili leta 191 l, je bil prav Jurčičev Deseti brat. Prav tako amatersko gledališče zadnjih 20 lel in še danes na prostem uprizarja igre po Jurčičevih delih. GLF.DALIŠKA PREDSTAVA PRVIČ NA MULJAVI LETA I*> 11 Po pripovedovanju pokojnega Cirila Zajca (I ločevarjevega z Muljave) je bila prva uprizoritev Desetega brala na Muljavi pod Gričarjcvim (današnjim Štefanovim) kozolcem 'Toplerjem". Za uprizoritev so se dogovorili tedanji ljubljanski študenti. Iz vasi Lese je namreč h Gričarju hodil na počitnice nek študent, katerega imena se pripovedovalec ni spomnil. Znano pa mu je bilo, daje bil pozneje sodnik v Novem mestu. Ciril Zaje je obiskoval gimnazijo v Novem mestu. Zahajal je v kavarno, kjer se je zbirala novomeška elita. Tam je srečal ludi lega sodnika, kjer sla poklepetala o muljavski predstavi. Pozneje je sodnik po nesrečnem naključju utonil v Krki. Študentje so se dogovorili za predstavo na Muljavi, ker so želeli, da bi za kmete v igri dobili domačine. Igra je bila K. septembra 1911. kar razberemo iz podpisov sodelujočih igralcev v rdeči spominski knjigi v Jurčičevem muzeju. Verjetno za današnji muljavski gledališki rod ni tako zanimiva Zasedba, ker lahko na osnovi vpisa v knjigo ugotovimo samo sodelujoče šludcnlc. Ker pa gre za nekaj zanimivih in pozneje znanih imen, jih navajam, kol so podpisani. Ivan Zore - poznejši pisatelj, Ivan Mchlc, Iran Lipah, poznejši igralec in režiser, ki je igral Mulinka Spaka, Vinko Zore, .1. Ravdck. I.ovro Klcmcnčič, France Hočevar, oče dr. Franceta Hočevarja. Vinko Zalokar, Jožko Jereb, Ana Dolinšek, poznejša učiteljica v ljudski šoli na Polju pri Muljavi, igrala je Manico, Anica Jcrinovn, I.ovro .levnikar, doma iz Šentvida. Jože Mihelčič. J. Zupančič. Navedenih je še nekaj imen. a so nečitljiva. Po pripovedi Cirila Zajca sla od kmetov igrala pripovedovalcev brat Franc Zaje in Alojz, po domače Kocmanov z Muljave. Predstava je bila zelo obiskana, saj je za Muljavcc pomenila prvi stik ' gledališčem, prišli pa so tudi prijatelji in znanci ljubljanskih študentov, ZAČETEK DOMAČL GLEDALIŠKE DEJAVNOSTI NA MULIAVI LETA 1924 V kroniki Gasilskega društva Muljava lahko preberemo, da so člani v program dela Gasilskega društva Muljava ob občnem zboru zapisali tudi kulturno delovanje. "Zgladil se bo dom, ki bo služil tudi kulturnim namenom." * Muljava 8. /295 Ivančna Gorica. Univ. dipl. ing. Občni zbor je bil 22. junija 1924 pri Ignacu Bregarju na Muljavi. Med navdušenimi domačini, ki so se spominjali predstave Desetega brata iz leta 1911, sc jc porodila ideja, da bi lokrat sami uprizorili to igro in s predstavo zaslužili nekaj denarja za pomoč novoustanovljenemu gasilstvu. Iz. zapisnika prve seje odbora OD Muljava, ki jo je vodil predsednik Ciril I ločevar, je razvidno, da je odbor sklenil: "Vsak član, ki hoče imeti obleko, jo plača sam. ( isti dobiček igre v Št. Vidu pripada igralcem v pomoč pri nabavi obleke. ..." Tekst za igro naj bi dobili od Frana Lipaha, ki je po pripovedovanju Cirila Zajca pri nekaj vajah tudi sodeloval. Premiera je bila na Špajem podu. večjem podu na tedanji Muljavi. Na predstavi se je trlo domačinov in okoličanov, izkupiček pa so namenili za dejavnost gasilstva. Predstavo so ponovili v Šentvidu v gasilskem domu. V kroniki OD zasledimo, da jc kosmati dobiček od igre znašal 1.198 din. Strica Dolfa je prvič igral Ciril Zaje, Hočevarjev z Muljave, ki je nato prav to vlogo zadržal celih 42 let, saj jo je odigral še v štirih poznejših postavitvah Desetega brata, zadnjič leta 1966. Martinka Spaka je upodobil Jože Zaje, Bebrn, španski borec in eden prvih aktivistov OP, padel leta 1942. Krjavlja je prvič odigral Anton Lampret, Gracarjcv, ki ga je igral še v dveh uprizoritvah po vojni. (Umrl je leta 1953.) Manica je bila Marija Brcgar, Habjanova, Matička pa Karolina Špcn-dal. Tičkova. Kvasa je odigral Jože Kutnar, Štentov, Marjana pa Polde Lovšin, Jurjev. Ivan Čačin. Jurjcv sorodnik, jc igral graščaka Benjamina, hkrati pa je izdelal kulise in poslikal sceno. Igrali so šc: Franc Kutnar, Štentov - Piškav, Franc Zupančič, Štrohnov - Zmuzne, Ignac Rus. Mcžnarjev -gostilničar Obrščak, Ignac Brcgar, Habjanov - Peharček, Jože Lampret, Gracarjcv - Miha izpod Gaja, Franc Brcgar, Habjanov - Vcncelj, igral gaje še v štirih poznejših uprizoritvah do leta 1966; Marija Lampret, Gracarjcva, pozneje poročena pri Pajštbarju - Krivčcva, Francka Lampret, Gracarjeva - Krivčcva Francka, Anton Kutnar, Suhorjev - Krivec, Ignac Hočevar, Krančanov -Dražarjev 1'rancelj, Jože Meglen, Klemenov - sodnik Mežon in Franc Goljat. Rebrski - Balčck. Že ob prvi domači zasedbi sc jc pokazalo, da so nekatere družine z Muljave in okolice navdušene nad amaterskim igranjem v ljudskem gledališču. Iz teh družin so izšle tudi poznejše generacije amaterskih igralcev in gledaliških sodelavcev, ki delujejo šc danes. Med družinami, kjer so v letih od 1924 do danes sodelovali trije rodovi igralcev in gledaliških delavcev, omenjam družine Gracarjevih, Pajštbarjevih, Habjanovih, Hočevarjevih, Jurjevih, Klemenovih, Suhorjevih, Krančanovih, Krznarjevih in Rebrskih. Pozneje so se pridružile tudi druge: Preski, 1'rcnkovi, Bebrovi, Jurčkovi, Tbkcevi, Stancarjevi ... KULTURNA DKJAVNOST NA MUIJAVI MLI) LETI 1925-1941 Skupina igralcev, ki jc organizirala prvo gledališko predstavo z domačimi igralci leta 1924, jc spoznala, da je ljudsko gledališče prijetna zabava in prijetno druženje. Zato je takoj naslednje leto uprizorila ljudsko igro Pogodba in dva gluha. Ta komedija je navdušila gledalec. Predstavit jc bila spet na Špajem podu. Igralci in organizatorji so skupaj z ostalimi gasilci pričeli s pripravami za gradnjo gasilskega doma, saj je bil prostor na podu za postavitev scene in tudi za številne gledalce pretesen. Zato sc je po ustanovitvi gasilskega društva na Muljavi gledališka skupina zavzeto lotila pomoči pri gradnji gasilskega doma, kjer je bila predvidena tudi dvoranica za predstave. Iz zapisov v kroniki lahko ugotovimo le prihodke in izdatke (račune) za material in delo. Meti vojno so leta 1942 Italijani zažgali šolo na Polju, knjige in zapise GD pa odvrgli na občinski njivi, 'lam jih je po naključju našel Jože Zaje (Tbkčev) z Muljave in jih shranil Leta 1929 jc bil gasilski dom zgrajen. Otvoritev je biki 5. maja 1929. Seveda pa jc bilo potreb- no za zaključna dela se nekaj časa, daje bil prostor nared za predstave. V tem času je bilo izvedenih več veselic in priložnostnih prireditev, kot so pustovanjc ipd. z manjšimi skeči, da bi čim prej dogradili dom. Z dokaj redno gledališko dejavnostjo pa so gasilci - igralci pričeli po letu 1933. Tega leta je bila v novem gasilskem domu uprizorjena igra Dve nevesti. Ta veseloigra je napolnila novo dvoranico in z, velikim zadovoljstvom so igralci in gasilci proslavili nov dosežek za Muljavo. Leta 1934 je bila na sporedu igra Beneški trojčki, leta 1935 Prvi april, leta 1936 drama Razvalina življenja. Leta 1937 je bilo na programu naslednje Jurčičevo delo, dramatizirana povest Domen. Marica Meglen (Klemenova), ki je igrala Jcrco, deklo pri Jurci, njen oče Jože Meglen pa župana, se spominja, tla je na vaje prišel kol svetovalec nekajkrat tudi Pran Lipah. Sicer pa so bili igralci kar samouki. Vadili so tako, da so soigralci spremljali igralec v prizoru in svetovali, kako bi prizor in igro najbolje izvedli. /Jasli duhovit in upoštevan je bil Anion I .amprci (Gracarjev), kije v predstavi igral Urha s Kostela. Sicer pa je bil v teh letih organizator predstav France Goljat (Rcbrski), ki je igral graščaka Sovo. Domna je igral njegov bral Ivan Goljat, Pcpca (Gcbularjeva) je bila Domnova mati, Ciril Brc gar je igral Špilkincga Jožka, Ignac Brcgar pa Jurco. Jurčcvo hči Anko je igrala Albina Lampici ((iiaearjcva). Igralci so sc skupaj odloČili, da konce povesti v igri malo predrugačijo. Želja in izkušnja dobrega sodelovanja in sožitja v vasi jih je usmerila, da konec naredijo srečen. Zakaj pa se ne bi Domen in Anka poročila? Domen Ivin 1937. Drama Njega ni je bila uprizorjena leta 1938. V letih 1939 do 1941 ni bilo organiziranih predstav. Takratni danes še živeči igralci pravzaprav nc morejo razložiti, zakaj. Spominjajo sc. da so nekateri odšli iz kraja kol prostovoljci v špansko državljansko vojno, da je bilo Že čutili si rab preti Vojno. Da pa jih veselje tlo igranja ni minilo, je razbrati v tem, s kakšno vnemo pripovedujejo o ponovnem gledališkem razcvetu takoj po vojni. I/ pripovedovanja Micke lekavec (Jurjeve) in Marice Meglen (Klemenove) je v tem obdobju tudi šolska mladina začela igrati. V šolskem letu 1934 /35 je namreč v ljudsko šolo na Polju pri Muljavi prišla iz Svetega Križa nad Litijo učiteljica Ana Šiška (pozneje poročena Verhič). To potrjuje tudi šolska kronika ljudske šole na Polju pri Muljavi. Ana Šiška je namreč s šolsko mladino pripravila uprizoritev Začarani Janezek. Sodelovalo je 27 otrok v starosti od 7 do I I let. Igrico so uprizorili v dvorani gasilnega doma na Muljavi in v Ivančni Ciorici. Otroci ljudske šole po predstavi igrice Začarani Janezek. KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO MULJAVA 1945-1964 Po končani drugi svetovni vojni so se igralci vtisi Muljave in okolice kljub nekaj izgubljenim soigralcem in nekaj požganim domačijam ter pregnanim sovaščanom kmalu zbrali ob skupnem veselju - igranju. In zopet so izbrali za začetek novega obdobja Jurčičevega Desetega brata. Režijo jc prevzela Marta Oplenc. takratna učiteljica v začasni šoli pri Gričarju (današnji gostilni Obrščak). Za pomoč jc povabila iz Ljubljane na vaje Prana l.ipaba. ki je bil v pionirskih časih muljavskega amaterskega igranja v veliko moralno (in tudi strokovno) pomoč. Ta je najmanj dvakral sodeloval pri vajah in kot znanega slovenskega igralca, člana Drame iz Ljubljane, so ga igralci zelo spoštovali. Ker v obdobju po končani vojni še ni bilo uradno ustanovljenega gasilskega društva niti kulturnega društva, je predstava Desetega brata tekla kot nadaljevanje kulturnega delovanja GD izpred vojne. Ker je nekaj igralcev padlo v NOR ali bilo žrtve vojne, nekaj pa jih jc bilo šc angažiranih v JLA, jc bilo zagotoviti kakovostno zasedbo dokaj težko. Po zapisih kronike OD in pripovedovanju Cirila Jurčiča so v tem času služili JLA v Škofji Loki štirje, za igro navdušeni Muljavci: poleg ( irila Jurčiča še Miha Zaje, Slavko Zaje in Rado I ločevat. Prosili so komisarja Tončka Kovača za tri tedne dopusta, da bi lahko igrali pri igri. Ta jim ga jc tudi Zbornik občin Orotuptjc, tantal Gorica, Dobrepo4jc xxn. 2ih)2 179 Odobril, Lahko si predstavljamo, s kakšnim veseljem so se štirje dopustniki lotili vlog. Enako veseli so bili tudi njihovi soigralci doma. Deseti brat je doživel premiero 8. septembra 1945 pred Hab-janovim podm. (Oder je bil namreč zunaj, na podu so bili gledalci). Ponovitev je bila naslednji dan. /.a tako predstavo že tudi dvoranica gasilnega doma ni več ustrezala. V teh dneh so vzidali tudi novo ploščo na domačiji Josipa Jurčiča, ki so jo Italijani poškodovali med vojno. Vlogo Martinka Spaka je odigral dopustnik Ciril Jurčič, Krjavlja je imenitno upodobil Anton l.amprel, Dolfa je dovršeno upodobil že i/ leta 1924 angažirani Ciril Zaje. Rado Hočevar se je V Iraku Kvasa bolje počutil kot v vojaški uniformi. Ob njem je že s predvojnimi igralskimi izkušnjami igrala Marica Meglen kot Manica. Jože Zaje (Krznarjev) je postal graščak Benjamin, Alojz lampret je igral Marjana. Tone Ifunkelj (Udabčev) s Krke pa graščaka Piškava. Igrali so tudi: Ignac Rus - Obrščak, Anton Brcgar - Pcharček, Polde Oberstar - Matevžek, Franc Brcgar - Vcncelj, Slave Zaje - Dražarjev Francclj. Albina Lampret - Krivčcva, Anton Erjavec - Krivec, Pcpca Brcgar - Francka. Zorka Kutnar - Marička, Miha Zaje - Miha izpod Gaja, Jože Nadrah - Zmuzne, Primož Oplenc - Balček ter kmetje. OBDOBJE ORGANIZACIJE in REZIJE JOŽETA PERKA 1946-1954 Jože Pcrko, doma iz Zagradca, je na Muljavo prišel kol učitelj in vodja šole. ki je bila sprva v hiši današnje gostilne Obrščak, pozneje pa je imel velike zasluge za gradnjo nove šole na Habjanovi Gorici, kjer stoji in deluje še danes. lakoj po prihodu je začel delovati aktivno tudi kol organizator in režiser proslav in gledaliških predstav tako v šolskih skupinah kot tudi med odraslimi. Zato jc bilo obdobje od leta 1946 in nadalje zelo ustvarjalno in z veliko cnluziazma za udarniško delo pri gradnji šole in pozneje tudi nove kulturne dvorane, ki še danes ustreza potrebam gledaliških predstav in ostalih kulturnih prireditev. leta 1946 so pionirji igrali Povodnega moža (15. junij), odrasli pa igro Mladi in stari (14. januar), Tri sestre (10. februar) in igro Prevara (30. junij). Leta 1947 so pionirji uprizorili igro Jurčck, mladinci so uprizorili igro Vrban Smukova žcnilcv, odrasli pa so ponovili 2. dejanje Desetega brata. Leta 1948 so pionirji ponovili igro Jurčck, zaigrali pa so tudi Zorano njivo in Desetnik in sirot-nica. Odrasli so 11. januarja premierno uprizorili Glavni dobitek Prana Lipaha. Igro so ponovili še enkrat. V spomladanskem delu sezone so pripravili še dve predstavi igre Lesena peč. V jeseni pa so pripravili igro Rdeče rože. Igro so dvakrat uprizorili na Muljavi. Odločili so se za gostovanje v Žužemberku, kjer jc bil dober obisk gledalcev. Povsem drugače pa je bilo na zadnjem gostovanju v Ivančni Gorici , kjer gledalcev sploh ni bilo in zalo predstave niso odigrali. I ela 1950 so pionirji odigrali igrico Novoletna žoga, skupaj z odraslimi pa so za dan OF uprizorili igro Mati. Odrasli so se lotili komedije Matiček se ženi v režiji Jožeta Pcrka. Premiera jc bila na Muljavi 9. aprila, ponovitve pa v Zagradcu, na Krki. v Ivančni Gorici in Višnji Gori. V vlogi Matička je nastopil Vinko Sever. ''■julija tega leta je prvič povojni nastopil tudi pevski /bor, in sicer na festivalu na Grosupljem, lega leta so kulturniki nabavili ludi radioaparat "KOSMA.I". Leta 1950, 3. maja, je bilo uradno ustanovljeno Izobraževalno umetniško društvo Josip Jurčič Muljava, ob ustanovitvi so se člani društva dogovorili, da zgradijo novo kulturno dvorano. To leto Ml ' udarniškim delom, dobro organizacijo odbora ob vodstvu Jožeta Pcrka uspeli zgradili dvorano in jo spraviti pod streho. Vsa dela razen zidarskih in lesarskih so bila izvedena udarniško. Otvoritev dvorane jc bila 4. februarja 1951. Lahko bi ugibali in uganili, katero jc primerna uprizoritev za lako pomemben dogodek, kot je otvoritev nove dvorane na Muljavi. Igro Deseti brat je reži ral .lože 1'erko. In ponovno so kot gosta povabili Frana Lipaha. To je bilo zadnje srečanje muljavskih amaterskih igralcev s Franom Lipa-hom, saj je 20. aprila 1952 umrl. Še zadnjič jim je dal strokovne napotke, da so svojemu navdušen ju in naravnemu daru dodali tudi nekaj igralskih veščin in znanj izobraženih igralcev. Zasedba vlog je bila dokaj podobna zasedbi iz. leta 1945, le da je Manico uprizorila Micka 'lekavec. Kvasa pa Slavko Kastelic. Vrhunska igra Antona l.ampreta kot Krjavlja je navdušila nabito polno dvorano na Muljavi, kjer so igro ponavljali še dvakrat. Mnogi soigralci še danes menijo, da je bil to eden najboljših Krjavljev in tudi njegov naslednik Anton lekavec s spoštovanjem pove, da sc je veliko naučil od predhodnika, ki mu je bil vzor. Z igro so gostovali na Grosupljem, v Dobrepolju, Višnji Gori in Zagradcu in povsod doživeli velik uspeh. V letu 1952 so pionirji uprizorili igrico Pchta in gostovali v Zagradcu s ponovitvijo igre Jurček. Odrasli so bili to leto zopet zelo aktivni. V začetku leta so pripravili 3 enodejanke in dramo Njega ni. Z dvema predstavama na Muljavi in gostovanjem v Zagradcu so zaključili v februarju. Ker predstave niso prijavili, so bili kaznovani od oblasti s 40 din kazni. To igralce ni niti najmanj prizadelo. Že marca so pričeli z. vajami za naslednjo dramo Prisega o polnoči. Tc igre se spominjajo igralci in gledalci zaradi izredno lepe scene. Poleg dveh domačih predstav sta bili gostovanji v Višnji Gori in Ivančni Gorici. Gostovanja v Ivančni Gorici sc igralci spominjajo po tem, da jc bila streha dvorane razkrita in je med predstavo začelo deževati. Leta 1953 so sedaj že skoraj stalno angažirani igralci pod režijskim vodstvom Jožeta Petka uprizorili enodejanko Dva gluha, nato dramo Utopljenec, ki je bila trikrat uprizorjena na Muljavi, nato pa so se lotili uprizoritve Jurčičevega romana Kokovnjači. 'Ib predstavo so uprizorili dvakrat na Muljavi. Leta 1953 jc društvo izgubilo svojega dolgoletnega, naravno talentiranega soigralca Antona Lampreta, ki med še živečimi igralci takratnega obdobja še vedno živi v spominu in mnogih drobnih anekdotah. Naslednje leto je Muljavo zapustil tudi Jože Perko, kije v teh povojnih letih dal mnogo navdiha in ustvaril navdušujoče in ustvarjalno ter delovno vzdušje med Muljavci. Žal je zaradi storjene napake njegovo ustvarjalno delo v tradicionalnem okolju Muljave preveč utonilo v pozabo. Vsekakor pa je dal obdobju do leta 1954 na Muljavi izreden pečat in ustvaril pogoje za celovit kulturni in izobraževalni napredek malega kraja. Zato smo mu kljub napaki dolžni veliko zahvalo. Jože Perko jc bil mož s polno politične in organizacijske moči in sposoben voditelj, ki je znal graditi, organizirati udarništvo in dosegati zastavljene cilje. OBDOBJE ORGANIZACIJE IN REŽIJE NEŽKE GABER 1954-1961 Nežka Gaber je bila po pripovedovanju muljavskih amaterskih igralcev dobrohotna učiteljica, ki je z mehkobo, toplo besedo in prijaznostjo gradila pristne vrednote in vezi med ljudmi. Zato tudi ni čudno, da jc bilo kulturno življenje na Muljavi za časa njenega učiteljevanja in kulturnega ustvarjanja šc bolj intenzivno. Še vedno so Jurčičeva dramatizirana dela predstavljala železni repertoar muljavskih amaterjev. V začetku leta 1954 so igralci v režiji Ncžkc Gaber uprizorili igro Okence. Premiera jc bila 28. februarja, ponovitev pa 2. marca v dvorani na Muljavi. V tem obdobju so z. dohodki od predstav zgradili oder, položili elcktroinslalacije, kupili zavese in izdelali sobne kulise. Nekaj denarja pa je ostalo še za klopi. 2. maja tega leta so v okviru kulturnega ledna ob IlO-lelnici rojstva Josipa Jurčiča igrali Domna. Iz izkupička I 1.830 din od tc predstave lahko sklepamo na zelo šlevilen obisk. Ponovitev Zbornik občin (Grosuplje, tvancna (torica, Dobrepolje XXII, 2002 181 je bila 30. maja. V okviru kulturnega ledna pa so bili tudi drugi nastopi. 3. maja so pionirji igrali Mačeho in pastorko, če/, dva dni pa sojo ponovili. 4. maja so odrasli igrali skeč Vrban Smuk, pionirke in mladinke pa so izvajale folklorne plese in simbolične vaje pod naslovom "Počiva jezero v tihoti". V pevskem nastopu 7. maja sta se predstavila pionirski zbor pod vodstvom Jožeta Perka in moški pevski zbor iz Loke pri Kamniku poti vodstvom Iva Simčiča. V jeseni so se igralci lotili igre Kje je meja. Premiera je bila I I. novembra. Organizirano silvestrovanje so pripravili prvič Icla 1952. saj je bila dvorana primerna za kulturno srečanje in zabavo. Običajno so pripravili nekaj enodejank. Na silvestrovo 1954 pa so začeli plesalci s folkloro, nato so nastopili pionirji z igro Rdeča kapica, zaključili pa so odrasli igralci z zabavno igro Trije tički. V letu 1954 so se prvič na Muljavi pojavila gostovanja potujočega kina. Iz. blagajniških zapisov je uspelo odkriti naslove prvih predvajanih filmov na Muljavi: Prokleti, Dekleta za rešetkami in Ustreljen ob zori. V letu 1955 so 2. januarja prvič, za pustno nedeljo zvečer pa drugič ponovili igro Trije lički. Nato so začeli z vajami za zelo odmevno dramo Ljubavi cvet je zamorjen. Premiera je bila 17. aprila, ponovitvi pa I. in 29. maja. Po izkupičku 13.885 din sodi prva predstava te uprizoritve za najbolj obiskano v obdobju igranja pod režijskim vodstvom Ncžke C iaber. Takratni igralci in gledalci se spominjajo živo upodobljene scene z mlinom in mostom čez potok, ki jo je zasnoval Vinko Sever. Po zaključku igre so igralci odšli na izlet v Kamniško Bistrico. Igra Ljubavi cvet je zamorjen. Stojijo od leve proti desni: Ciril Zaje mlajši, Pavel Hočevar, Marica Miklavčič, Marica Zupančič, Jože Nadrah, Milka lekavec, Vinko Sever, Nežkina prijateljicu, Nežka Gaber, čepijo od leve: Slave Jaklič, Ančka Zaje, Alojz Mostar, neprepoznani igralec. Albina l.ampret. Micka Zavodnik, Srečko Namar, Anica Kaslclie, Marinka Zaje in Dragica Žcleznikar. Tega leta so bila tudi gostovanja ilrugih skupin. Maja je bilo gostovanje /. igro Matura (skupina ni zapisana), konec decembra pa cirkuško-artistična predstava "Artus". Za silvestrovo je bilo spet zabavno v dvorani na Muljavi, saj so igralci s tremi veselimi enode-jankami popestrili večer. Naslova dveh sta zapisana, in sicer Jurčki in Mihec se ženi. V letu 1956 so gledališko sezono zaceli z. igro Begunka, ki jo je pripravila kmečka zadružna mladina pod vodstvom Nežke. Igrali so: Micka Zaje (Hočevarjeva), Slane in Milan Strojan, Tone in Albina Cilavan. Dragica Žclcznikar, Gregor Zaje, Štefka Adamič in 1'epea Brcgar. 6. junija jc KUD za praznovanje občinskega praznika občine Ivančna Gorica uprizoril igro Tihotapec po Jurčičevi povesti. Ponovitvi sta bili še dve na Muljavi, v Ambrusu pa so gostovali 17. junija. V tem letu jc bila verjetno uprizorjena tudi igra Najdenka, za katero pa ni podatkov o dnevu uprizoritve. 29. decembra je biki prvič uprizorjena igra Prevara, v januarju in začetku februarja 1957 so gostovali z njo v Stični in Višnji Gori. V drami so sodelovali Srečko Namar, Stane Erjavec, Marija Zavodnik in drugi. Aprila 1957 jc bil prvič uprizorjen Sosedov sin , dramatizirana Jurčičeva povest. Leta 1958 so sezono začeli z igro Maščevanje usode. 15. februarja je bila na Muljavi uprizorjena veseloigra Jurij Tepček, osramočeni zakonski mož, ki je biki ponovljena za dan žena v Stični in Ivančni Gorici. 29. marca je bila na sporedu za mnoge nepozabna predstava Pozabljeni ljudje, katero so ponovili še v Stični. V imenitni zasedbi igralcev so sodelovali: Marica Strojan, Franc Svetin, Danica Strojan, Ciril Jurčič, Alojz Ihan, Ciril Kogovšck, Marija Zaje, Minka Zupančič, Slavko Jaklič, Olga Strojan, Tomo Brcgar, Zavodnik, Jože Rus, Srečko Namar, Vinko Sever, Franc Miklavčič in drugi. V letu 1960je Nežko Gaber žc začela pestiti bolezen, zato jc bilo leto 1960 bolj skopo s prireditvami. Za zapolnitev kulturne praznine je sicer poskrbela Doroteja Simčič, ki je z otroki in mladino pripravila igro Princeska in pastirček. Po operaciji se je Nežka vrnila in še zadnjič režirala na Muljavi, lokrat dramo Vida Slaša. Predstava je bila na Muljavi 23. aprila, gostovali pa so še v Ivančni Gorici. Igrali so: Ciril Jurčič, Tone Zaje, Slave Jaklič, Cveta Jurčič in Karel Kutnar. Nežka Gaber se je pozneje preselila v Stično in zaradi neozdravljive bolezni kmalu umrla. Pokopali sojo na rodnem Mlačcvcm. Njenega pogreba so se udeležili tudi številni muljavski igralci, ki jih je vodila in usmerjala skoraj 10 let. Gledališko ljubiteljsivo na Muljavi pa ni zamrlo, končalo se jc le eno od plodnih obdobij ustvarjanja na gledališkem področju na Muljavi, ki mu jc poseben pečal dala tudi Nežka. Po letu 1963 seje še razmahnilo in dobilo nove razsežnosti. O tem pa bom pisal v naslednji številki Zbornika. Viri: Kronika ljudske šole na Polju pri Muljavi. Zgodovina PGD Muljava 1924 - 1994 (Ciril Jurčič). Kronika KUD Muljava (Danica Kastelic). Blagajniška knjiga KUD (Vinko Sever). Osebni pogovori z igralci: Cirilom Zajcem, Poldctom Oberslarjcm, Jož.ctom Zajcem. Albino Nadrah, Marico Zupančič, Cirilom Jurčičem, Slavkom Kastelicem in Vinkom Scvcrjcm. Zbornik občin (irosupljc, Ivanina < rorica, Dobrepolje XXI, 2002 183 IV. KRONIKA, JUBILEJI LOUIS ADAMIČ V KOCBEKOVIH DNEVNIKIH 1945-1951 Oh 50. obletnici Adamičeve smrti Milnici (Hmitn* Louil Adamič je liil v prvem povojnem obdobju najbolj javno izpostavljena osebnost slovenskega porekla v ZDA. Zaradi svoje nedvoumne podpore partizanskemu osvobodilnemu gibanju med 2. svetovno vojno v Sloveniji in odkritega, čeprav tudi kritičnega spremljanja izgradnje nove socialistične Jugoslavije, je že v času prvih povojnih let (I945-1 95 I) zašel v osebne in politične kontroverze tako v ZDA kakor tudi v Jugoslaviji. V tem krotkem zapisu ob 50. obletnici njegove smrti, ki se je dogodila 4. sept. 1951 na njegovem domu v Milfordu. ne bomo omenjali še Zmeraj nerazjašnjenih okoliščin tragedije in tudi ne obnavljali njegovega pisateljskega in publicističnega opusa. Spomin na našega velikega rojaka naj osvežimo z nekaj kratkimi zapisi iz Kocbekovih dnevnikov za leti 195(1 in 1951, v katerih pričevalec govori o Adamiču1. Avtorja in politika se nista nikoli tesneje zbližala, vendar sta drug na drugega naplavila močan vtis. Kocbeka je navdušila Adamičeva izjemna delavnost in uspešnost v veliki Ameriki, Adamič pa je spoštoval Kocbekov krščanski etos in njegovo posebno vlogo na čelu krščanske skupine v O F. lo. marca 1950 Sinoči sem slišal, da Adamič navaja v svoji reviji', daje 30 % duhovnikov v Sloveniji homoseksualcev. Tii je eden izmed njegovih nekritičnih podatkov, ki jih je njemu servirala družba okrog Vid- * Stična 140, /295 Ivančna Curica, glavni urednik. ' Kocbek in Adamič sta se osebno srečala in se tudi temeljiteje pogovorila v letu 1049, ko je bil slednji na obisku v Jugoslaviji. Kocbekove dnevniške zapise O teh stikih sem objavil v 7.()C XVIII11994, str. 169-175. 2 Adamič je izdajal vrsto publikacij. V lem primeru je mišljen TA 1. ki je pnič izšel januarja 1045 kol Today& lomorrinv. A Papero,(Information and Opinion, v svoji 2. številki poslal le TA I. v 3, pa i A I. Trends and Tides In s tem naslovom izhajal do pomladi leta 1950. V letu 1949, ko je za več mesecev obiskal Jugoslavijo, je po vrnitvi izdal eno samo številko svojega časopisa, ki je bila v celoti posvečena Jugoslaviji. V naslednjem letu izidela še dve pomladni številki. I 'prvi (Vol. 6, No. 1 Turlv Spring, 1050) je objavit daljši članek Rcvolution comes lo mv niilivc Slovanu (str. 4-12). katerega pni del z mednuslovom The Ne\v Position of thc ( jmreh and lici Pricsts res vsebuje med drugim tudi podatke o homoseksualnosti med slovensko duhovščino. Iako izrecno zupiše: "Hut a considerable mimbcr of pricsts are severni kinds of homosesuals: some 30% ofthcin, I um to/d." Natančnejšega vira podatkov ne navaja, vendar Kocbeku lahko verjamemo, du jih je dobil od sodelavcev, s katerimi seje temeljiteje pogovarjal, torej verjetno tudi od Vidmarja. Adamič je bil celo prisoten na sojenju duhovniku, katerega imena pa ne navaja, ki je bil obložen napeljevanju k homoseksualnosti in zato ludi obsojen na zaporno kazen. Sojenje ni bilo javno, češ da bi tO prihvatu olja na ogenj zahodni propagandi, kije že tako obtoževala Titov režim, da sistematično zalita cerkev in duhovnike marja kot "podatek notranjega ministrstva". Zanima me, kakšna ko reakcija med duhovniki. Zanima me tudi, će bi bilo isto ministrstvo pripravljeno objaviti take podatke prebivalstvu naše države. Še bolj pa me zanimajo podatki o moralnem življenju partijcev in Skoja. Prepričan sem, da bi bili ti podatki slrašnejši in resničnejši. 22. marca 1950 Adamič mu je pred tednom sporočil, naj pride raje jeseni v Ameriko. On ga je takoj pogrun-tal. Adamič se boji, da mu bo Jakac1 sedel na vratu. Adamiču je knjiga po njegovih sporočilih narasla na 800 strani. 31. marca 1950 Bil pri Pirkoviču'. Izvedel, da je zasnova njegovega dnevnika časovno in po gradivu zelo obsežna. Povedal sem mu moji dve pripombi s 6. marca t. I. Sprejel jih je dobro, vsaj pokazal ni neugodja. Pokazal mije Adamičevo pismo, v katerem piše, da znova prebira mojo knjigo" in da se mu zdi še vedno zanimiva. Hoče nekih podatkov. Veseli me, da se strinja z oceno Adamičevega dela. Pritrdil mi je, ko sem dejal, da ga mnogi ljudje, ki ga dobro poznajo, moralno ne obrajtajo mnogo. Pravi, da je v nekaterih rokopisnih poglavjih, ki mu jih je poslal prebrat'', ugotovil napake, ki jih je vede napravil, govor, ki gaje nekdo imel, podtakne človeku, ki ga ni imel, tako dela z raznimi izjavami. On sam pravi, da je to v Ameriki potrebno. 25. aprila 1950 Jakac mi je dal prebrati tisto poglavje iz. Adamičeve knjige, ki mi je o njem že govoril. Prebral sem ga in sc zastrmel nad sposobnostjo današnje rafiniranosti, lb je brezobzirno in zavestno spreminjanje nespremenljivih zgodovinskih dejstev v samovoljno igro in v novo preračunano konstrukcijo. Nobenega datuma in osebnega podatka se ne drži, poleg tega pretirava v politični psihologiji in vnaša v svojevoljno zgrajeno zgodbo covvbovskc elemente. Ne vem, kako gledajo na Adamičevo pričevanje tisti ljudje, ki so z njim sklenili neki arangement, če bodo o rokopisu odločali v Beogradu, bo slovenski osvobodilni boj doživel v njegovi knjigi ponižujočo osvetljavo. Tega se že zavedajo nekateri, nc vem le, če bodo zmogli toliko srčnosti, tla bodo to rekli na odločilnih mestih. Jakac sc zgraža, hkrati pa ne vc, kaj bi storil. Svetujem mu, naj sc pravočasno zavaruje pred takimi "sončnimi žarki". 5. maja 1950 Vidmar je danes dal duška šc drugi svoji žalosti, težki skrbi natl usodo režima. Ko smo govorili t) nemogočem načinu, s katerim Adamič podaja podobo partizanstva v Sloveniji, je omenil Vidmar neko pisanje v zadnji številki T&T, ko govori o njem: "Nekoč sem mu govoril o Suarczu7 in ga 1 Božidar Jakac (1899-1989), slikar in grafik, v leni času prof. na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. /A)A je obiska/ že pred 2. svet. vojno in se seznanil ludi z Adamičem, kasneje pa še ob obeh Adamičevih obiskih v Jugoslaviji. Pisatelj je bil v lem času hudo zaposlen s pisanjem knjige o TltU m Jugoslaviji, peslile pa so ga še skrbi zaradi ženine bolezni. 4 Ivo 1'irkovič - Boris Sumov (1909-1985), zgodovinar NO H in publicist. Z njegovim posredovanjem je del Adamičeve osebne arhivske in knjižne zapuščine prišel v NUK. ' Kocbek misli na svojo knjigo Lovarišija, ki jo je podaril Adamiču, ko sla se srečevala V Ljubljani 1949. * dre za delovne različice posameznih poglavij iz knjige o TltU, ki je kasneje dobila naslov (hel in korenine. 7 FranciSCO de Suarez (154H-1617), šp. jezuit, sistematičen sholastik, teorija o milosti m pravu. bral, kakopak, zato pa me zdaj na nemogoče načine primerja z njim." Pozneje je zabrusil: "V Ljubljani govore mogoče in nemogoče stvari, posebno o režimu, toda povejte mi, kje na svetu pa še govore pozitivno O Jugoslaviji." Čez nekaj časa: "Malo in slabo sem informiran. Toda po poročilih znancev in prijateljev smo na volitvah dobili največ 30% oddanih glasov, vse drugo je šlo v črno. Kam to pelje'.'" Isto ugotovitev sem oblikoval malo drugače: "Ali ni čudno, kako vsi za to vemo, neženirano in brez posebne vzncmirljivosli. Toda zdi se mi, da je to vendarle nevarno znamenje, kadar oficinlna resnica o volitvah in prava, gola resnica o njih Živita ena ob drugi in v javnem življenju, kadar vsi vemo za to igro, za to burkasto koeksistenco, pa ne moremo nič več storili, nobenega zaključka iz nje potegnili." 5. septembra 1951 Ko sem sinoči poslušal radijska poročila, bilo je okrog 9. ure. me je neznansko pretreslo, ko sem zaslišal za nenadno smrt I .ouisa Adamiča. Zalilo me je, kakor tla bi mi umrl človek, bližji od sorodnika. Zdelo se mi je listi hip, da se je ludi z menoj Zgodilo nekaj usodnega. Vstal sem in se spomnil njegovega nenavadnega čudenja, koje prebral mojo Tovarišijo in me osebno spoznal. Tisti hip je skozi okno priletel netopir, za njim še drugi. Ugasnil sem luč in slišal še nekajkrat, kako sta se liho plahutaje zavrtela v krogu okrog lestenca, nato pa znova zletela skozi okno. Dolgo se nisem mogel pomiriti z novico. Vzroka njegove smrti radio ni navedel, zaslutil sem čudno katastrofo tihega, delovnega in zelo samotnega človeka. 27. septembra 1951 Danes praznujem rojstni dan. Iti so vedno bolj neprijetna spominska slavja, posebno poslednja leta. tokrat pa nisem čutil tistega nemira, ki me je napolnjeval lani in predlani. Znamenje, da seje v resnici nekaj dogodilo. Vem kaj, Ztlravka meje utrudila s svojim anarhizmom, izkustvo s partijci pa me je tO leto storilo modrejšega in mirnejšega. Otroci so mi čestitali vsak s svojim šopkom, žena prav tako, sicer pa se je zgotlilo prvič po vojni, tla rojstnega dne nismo praznovali s prctl-večernim krogom ožjih znancev in sorodnikov. Celo sejo IO OF sem imel sinoči, ker ni bilo nikogar drugega od predsedstva, sem ji moral predsedovali. Iloris Kraigher je poročal 0 novem zakonu o ljudskih odborih. Predlog, da bi imeli komemorativno sejo za Adamiča, so iz Beograda spremenili tako. tla sojo prenesli le na kulturne ustanove. Znamenje, tla vzroki njegove smrti le niso tako enoumno jasni. 4. dec. 1951 Matjalku" sc jc začela vročina nenadoma višati, proti popoldnevu je presegla 39*. Poiskali smo Avčina'. vse kaže, tla gre /a slabo prebavo. Nato smo z zdravnikom posedeli pri kozarcu vina in se znova pogovorili z njim. On pa jc znova začel svoj monolog, ki ga nočeva nikoli prekiniti. Tokrat jc razložil način bratov Hreeelj1", ki so pred ameriškimi Slovenci zanemarjali tlečji dom z otroško kliniko, dokler tega ni Avčin odkril Adamiču, ta pa resno nastopil. Avčin je karakleriziral današ- ' Matjai Kocbek (1946), drugi Kocbekov otrok, pesnik. " Marij Avčin (1913-1995), tdravnik pediater. "' Marijan Hreeelj - Miha Borštnik i/9'10-1'OSO), pravnik in politik, v tem času podpredsednik Vlade LRS, brat Bogdan Hreeelj (1906- 1986), zdravnik kirurg in ortoped. Ameriški Slovenci so v tem času imeli več nabiralnih akcij ;a izgradnjo in vzdrževanje otroških zavetišč in bolnišnic. njo mladino: "porkamadonarji, grobi, neotesani, ljudje plehkih spolnih in toplotnih11 užitkov, brez smisla za esletiko, niti za kulinarično, brez kulta in kulture-, brez, civilizacije in državljanske vzgoje". Želel je, da bi se nekdo lotil romana o današnjih voditeljih naroda, kajti to, kar ve od njihovih šoferjev, krojačev, ženskih stezničarjev in frizerjev, je tako strahotno porazno za moške in ženske, da bi mogel najumestnejšo obsodbo dati človek, ki dobro suče pero, romanopisec ali komediograf. Nenavadna formulacija, vendar verjetno prav prehrano. Zbornik obđa Grosuplje, tantal Gorica, Dobrepolje XXII. 2(Ki2 187 DEVETDESET LET PROF. DR. FRANCETA ADAMIČA Milnici (ilavan Cas beži in vse razkrije. (Tempus lugit el omnia rev-dat) Deset let je minilo od našega zadnjega voščila Francetu Adamiču in spet je tu priložnost, da mu zaželimo še veliko trdnih in prijetnih dni ob visoki 90. obletnici življenja, ki jo doživijo le redki srečni izbranci. Naš slavljenec jo je praznoval 4. oktobra 2001. Življenje in tlelo prof. dr. Franceta Adamiča je bilo Že nekajkrat izčrpno predstavljeno v strokovnih in splošnih publikacijah, zato naj pregledno ponovimo le najpomembnejše. Rodil seje 4. okt. 1911 na Spodnjem Blatu (sedaj Praproce) kot osmi od desetih otrok v trdni kmečki družini, ki je med drugim dala tudi znamenitega pisatelja Louisa Adamiča. Leta 1937 je diplomiral na Kmetijski fakulteti v Beogradu, potem pa služboval na kmetijskih šokih v Mariboru in Šentjurju pri Celju in nekaj časa delal tudi pri podjetjih Sadje in Slovenija-vino. V svojih spominih večkrat omenja nekdanji živahni klub slovenskih študentov v Beogradu. Svoje strokovno znanje jc poglabljal ludi v ZDA (1950-51), torej tedaj, ko je lam njegov bral preživljal zadnje leto svojega življenja. Leta 195 I jc pričel svojo visokošolsko slrokovno- znansiveno poi, jo 1961 dopolnil z doktoratom in v tem okviru dosegel vse možne stopnje, od docenta preko izrednega in rednega profesorja do zaslužnega profesorja ljubljanske univerze. Tudi po upravni poti jc opravljal odgovorne dolžnosti predstojnika oddelka, dekana fakultete in vse do prorektorja Univerze v Ljubljani, ob tem pa je bil Še direktor ali predstojnik več inštitutov ter predsednik številnih odborov in komisij ter strokovnih in založniških svetov, tudi mednarodnih. Slrokovno-znanstvcni karieri primerna jc seveda tudi njegova publicistična dejavnost, kije ne moremo natančneje obnavljali. Ob prejšnjih življenjskih jubilejih smo brali in pisali o njegovih številnih knjižnih in revijalnih objavah, zato naj jih dopolnimo le s podatki iz zadnjega desetletja. France Adamič jc Že po svojem 80. letu objavil še eno novo knjigo (Oris slovenskega vinogradništva in vinarstva, 1997) in nad 170 daljših in krajših prispevkov. Leti po vsebinski plati segajo na več področij, V prvo skupino lahko povežemo liste spise, ki nadaljujejo strokovno-znanstveno delo na področju sadjarstva, drevesničarstva in predelave sadja in hrane, v drugo pa tiste, ki so povezani s temi področji, ker govorijo o pomembnih osebah, ustanovah, dogodkih in knjigah v zvezi z njimi. V tretjo skupino lahko vključimo vsa tlela, ki jih jc Adamič posvetil svojim domaČim krajem in ljudem ter svojemu bratu. Skoraj vsa je objavil v Zborniku. Posebej opazen in za nas posebej zanimiv je seveda Adamičev delež v našem Zborniku. Še enkrat naj ponovimo, da jc s svojimi sodelavci leta 1967 usianovil takratni Zbornik občine Grosuplje, katerega prvi zvezek je izšel v naslednjem letu. Skupaj z odgovornim urednikom Ivanom Ahli-nomje uredil kar 15 zvezkov, poleni je bil do 21. zvezka še član uredniškega odbora, sodelavec pa je še zmeraj in še bo. V zadnjem desetletju ( 1992-2002) je v njem objavil kar 20 enot. Njihov pregled potrjuje Že zgoraj ugotovljene vsebinske značilnosti. Najdaljša jc vrsta kratkih spominskih in jubilejnih člankov o nekdanjih in sedanjih zaslužnih občanih, mnogim koristna jc njegova bibliografija zapisov o naših občinah, ki jo je redno izdeloval do leta 1996, zanimivi in pomembni so njegovi prispevki o nekaterih področjih gospodarske zgodovine, npr. zadružništva in hranilništva. Posebej dragoceno pa je njegovo zgodovinsko kroniško pisanje o naši lokalni zgodovini, ki ga na osnovi virov in spominskih pričevanj lahko izdela le izkušen in zrel poznavalec leh področij. Njegova Mala kronika Občine Grosuplje, ki tokrat že v četrtem delu prihaja v Zbornik, in je v resnici širša, kot jo označuje naslov, je prava domoznanska podoba naših krajev in ljudi v prejšnjih, predvsem pa v 20. stoletju. Pričakujemo lahko še kroniške osvetlitve drugih področij, dogodkov in oseb. Gradivo bi združeno in dopolnjeno vsekakor zaslužilo samostojno knjižno objavo. Starosti našega Zbornika, Francetu Adamiču, Strokovnjaku, humanistu ter prijaznemu in prisrčnemu sodelavcu in prijatelju želimo ob njegovem visokem jubileju še veliko zdravih let in dobrega počutja med svojimi rojaki, sodelavci in družinskimi člani. ANTON HRIBAR KORINJSK1 Ob 50. Obletnici smrti (12. 1. 1864 - 30. 9. 1953) Mihael (Havan Med naše zaslužne in spomina vredne občane sodi tudi plodovit pesnik Anton llribat Korinj-ski. Rodil seje na Malem Korinju nad Krko, umrl pa skoraj devetdesetlclcn v Zalem Logu nad Skofjo Loko. Ril je prava dolenjska korenina. Kol duhovnik je služboval celih 62 let, najprej kot kaplan in župnijski upravitelj v mnogih krajih, potem pa 40 let v Zalem Logu. Na svoj rojstni Ko-rinj seje vrnil spet med 2. svetovno vojno, ko so ga nemški okupatorji pregnali iz. njegove župnije. Kot tedanjemu starosti slovenske duhovščine je ob grobu govoril pisatelj Fran Šaleški Finžgar (1871-1962), pospremilo pa ga je kar 12 duhovnikov. Na Grosupljem še živi njegova pranečakinja, tudi pesnica, Karolina Zakrajšck. Hribarje začel pesnikovati in leposlovno ustvarjati že v gimnazijskih in semeniških letih, ko je prijateljeval z nekoliko mlajšima sošolcema, Josipom Benkovičem (pesnik in Zgodovinar) in Anionom Medvedom (pesnik in dramatik). Od 1888 je že objavljal v imenitni reviji Dom in svet, kjer je prvič nastopil z obsežno epsko legendo v verzih o stiske m menihu Pavlu, ki naj bi ga ubili Turki. Spomnimo se le njenega začetka: Sloji zatiški samostan. Močno sezidan in prostran. Očetov, bratov v njem obilo. In hlapcev je lepo število. Med mladostnimi deli velja omeniti prvo samostojno knjižico njegovih nabožnih verzov Posvečevanje dneva s svetimi mislimi, 1890 (16 str.). Izšla je še pred njegovo posvetitvijo. Potem je Hribar ostal celo desetletje med vodilnimi pesniki Doma in sveta in izdal kar dve knjižici poezij: Popevčice milemu narodu (I. Lirika, balade, romance - 1898 ; II. Županova Minka - 1899). Tedanji akademski kritiki, ki je imela visoke kriterije, niso bile všeč. lepo pa so bile sprejele med preprostimi bralci. Bile so tudi vabljive za komponiste, ki so jih večkrat uporabili za svoje laične in cerkvene zborovske skladbe. Nastalo je kar precej lepih pesmi, ki SO jih komponirali umetniški skladatelji: Jakob Aljaž, llugolin Saltner in drugi. Najobsežnejša je romantična spevoigra Darinka (1929, 20 str.), ki jo je Josip Lavtižar komponiral po Hribarjevi junaški epski pesnitvi Krški zmaj iz leta 189(1. Korinjski je bil najbolj nadarjen za pripovedno pesništvo. Podobno kot nekoliko starejši Aškerc je rad posegal po zgodovinskih in narodopisnih motivih, ki jih je oblikoval v romance in balade. Loteval se je tudi daljših pesnitev Z Zgodovinskimi motivi, kakršni sta Knez Ljudevit (epsko-lirska romantična pesnitev v 49 pesmih, 1896), že omenjeni Kurent, Krški zmaj in Diabolus Vagabundus, (1892). Mnogo njegovih pesmi je imelo hvaležno publiko v Mohorjevih koledarjih, v šolskih čitankah in izborih (cvetnikih) za mladino. Mohorjeva družba je v antologijo Slovenske pesmi in romance (1912) uvrstila štiri njegove pesmi, vse iz zbirke Popevčice: Deseti brat, Bogokletni ribič. Dvojni pokop in najboljšo med njimi. Kumski romar. Kumski romar Na božjo pol na sveti Kum prihaja od karpatskih šum žc mnoga Icla romar mlad ko vzbuja vigred cvel livad; obljubil sc je bil v nezgodi in redno k sveti Neži hodi. A ni od štajerske strani na kranjsko stran mostu, brvi: zato ga ribic s štirskih tal prevaža sem čez savski val. Bogati romar od Karpatov vsakrat našteje pet mu zlatov. Čez Savo ribič spet vesla, na Kranjsko romarja pelja; pohlep pograbi mu srce, po zlatih želje sc vzbude. Pobije tujca z veslom glavo, oropa ga in vrže v Savo. Že lega mrak čez. božji svet, zlato gre ribič v kočo štet: ko vse preštejc, leže spat, Nekdo pa kliče ga spred vrat. "Brž kvišku, ribič, hitro vstani, prepelji me do kranjske strani!" Zdi ribiču se kakor sen, pa vendar vstane, stopi ven. Oj groza - tujec kliče tu, ki trup leži mu v Save dnu: "Ker mnogo me obljub le veže, ti nosi me do svete Neže!" In sede ribič s tujcem v čoln, skrbi, strahu in groze poln, vesla, ravna, ne ve, kako, in mraz pretresa mu telo. In ko na Kranjsko priveslata, objame tujec ga krog vrtita: "Do polnoči čc ne dospem na Kum, le, ribič, v prah potrem! In ribič gre - je čvrst, krepak, a mrtvi romar je težak. In peša ribič, sc spotika in trese se ko trepetlika. Visok je kumski breg in strm. prijemlje ribič se za grm. Čez ostre skale, rob in čer ne nesel tujca bi vsakter; zelo se krepki ribič muči, OJ groza, v temi in brez. luči. Polnoč naznanja glas zvonov, polnočno uro, čas duhov; donese tujca mož na Kum: tu krog pa je mrmranje, šum -v svetišče nese mrtvo truplo, za vrati obstoji osuplo. Pred svete Neže žrtvenik pristopi čuden svečenik; od zunaj pa pripevajo in v božji hram privrevajo nebrojne trume, vse neznane, in molijo molitve zbrane. Končan je maše sveti dar, ropot nastane, šum, vihar; iz, cerkve spet krdela vro, kot so pridrla bila v njo; in ribič mrtveca zadene, z;i vrat se romar ga oklene. Z bremenom s Kuma gre nizdol, pol živ od straha, mrtev pol -in mrtvi romar je težak, šibi se ribiču korak. Ko pride z romarjem do koče, od groze mraz. mu je in vroče. In isto pot in isto smer ponavlja ribič vsak večer; ko drugi sladko snivajo, in lahko vest uživajo, pa ribiča v ponoćni uri pozivlje romar ven pred duri. Od groze, truda že bolan pobara ribič neki dan: "Oj mrtvec, kdaj bom prost, povej!" "Ko onemoreš, nič poprej!" Ko že ganiti več nc more, še nosi mrtveca vrh gore. Prišel je romar zadnjikrat še ribiča pred koćo zvat. In zadnjo silo, zadnjo moč porabi ribič zadnjo noč ... Ko sta nazaj, sc v Savo zgrudi iz čolna romar - ribič tudi. Iz mogli' v sonci' Ka vol in a 7,ii k rtijšrk Tam, kjer megla iz doline rine že v strmine, da se na vrhu izgubi, je Suha krajina in revne te vasi. Tam, kjer v mesecu je maju, kol v belem cveločem gaju, tam, kjer grele, zame lepe so poti. lepo je tam. kjer Človek sc rodi. iiim pomlad prva pride, zvončki cingljajo tam v breg, za njimi dišeča vijolica vzklije in z vrhov topi se sneg. Iz. megle v sonce ptič beži, nič ne gleda, kakšne so poti, ker sonce vabi, greje, dosežeš vrh, srce sc s tabo smeje. FRANC KALAR Ob 90-letnici Ivan Ahlin* Franc Kalar se je rodil is. 10. 1912 v kmečko-delavski družini v Ivančni Gorici. Osnovno šolo je obiskoval v Stični. Po končani osnovni šoli se je šel učit avtomehanične obrti. Po uspešno opravljenem i/pitu za avtomebanika se jc zaposlil pri Francu Dularju v Ivančni Gorici, pri katerem seje tudi učil. Leta 1932 je opravil tudi izpil za Šoferja in pridobil naziv poklicnega voznika motornih vozil. Leta 1937 je poslal samostojni obrtnik avtomehanik. V dobro poznani avtomehanični delavnici v Ivančni Gorici (sedanji IMP Livar) je zaposlil tlva pomočnika in dva vajenca lu je delal do spomladi leta 1942, ko ga je italijanska policija aretirala in odpeljala v ljubljanske zapore, decembra istega leta pa v internacijo na otok Ustico v Tirenskem morju. Po končani vojni leta 1945 je na pol prazno mehanično delavnico, ki jo jc imel v najemu do svoje aretacije, za nujna popravila voznega parka prevzela novoustanovljena kmetijska zadruga Ivančna (iorica. Tu so preživeli mehaniki in Šoferji naši i novo zaposlitev. Leta 1949 se je iz omenjene mehanične delavnice ustanovilo novo samostojno podjetje za VzdrŽevanje kmetijske mehanizacije z imenom Agroservis. Poleg lednega mehaničnega dela so pričeli Z vlivanjem sive litine, I da 1954 so nabavili prvo kupolno peč, iz katere je s. 9. 1954 prvič priteklo tekoče železo. Vsa ta dela je vodil brane Kalar. ki se je leta 1963 kol direktor Agroservisa upokojil. Iz Agroservisa sta se razvila IMP Livar in IMP Tovarna armatur, ki še danes uspešno poslujeta. Delo Franceta Kalarja ni vidno samo v razvoju gospodarstva v Ivančni Gorici in okolici. Njegovo delo je bilo opazno tudi na športnem in kulturnem področju. Aktivno je delal v Iclovadncm odseku Sokola. Ker v Ivančni (iorici m bilo telovadnega učitelja, je mlade telovadec iz, Ivančnc (torke učil telovadbe v Šentvidu pri Stični tamkajšnji zdravnik Andrej Jenko. (Dr. Andrej Jenko je prišel za zdravnika v Šentvid leta 1918. Trikrat tedensko popoldne je hodil zdravit bolnike ludi na Grosuplje, ki ni imelo svojega zdravnika.) Ko pa je za učitelja v šolo Stična prišel Lado Ambrožič. so ivanški lani jc telovadili doma. I rance Kalar je bil aktiven ludi v ljudskih odborih in pozneje v * Grosuplje, Taborska 17, odg. urednik. občinski skupščini Ivančna Gorici in po lotu 1962 tudi v občinski skupščini Grosuplje. TU sva sc srečala in reči moram, da so mi njegove preudarne besede velikokrat pomagale pri delu v občinski skupščini. Več mandatov jc bil tudi porotnik na sodišču. Od časa do časa sodeluje s tehtnimi prispevki v Zborniku občin Grosuplje, Ivančna Gorici in Dobrepolje. Zapažena sta prispevka 0 Ustanovitvi in delovanju sokolskega društva v Ivančni Gorici od 1925. do 1941. leta in Obrtništvo med obema vojnama v bivšem sodnem okraju Višnja Gora. (Zbornika št. XIII/I984 in št. XXI/2()00). Za uspešno delo na gospodarskem, kulturnem in športnem področju je France Kalar prejel več priznanj in odlikovanj. Vsi, ki smo imeli priliko, da smo z njim sodelovali v njegovem aktivnem delu in pozneje, mu iskreno čestitamo ob visokem jubileju, devetdesetletnici. Želimo mu šc mnogo zdravih let. ŽENA Z ZAKLADOM Ob 75-letnici Ančke In/ar Jtiknh MtiUer Ančka Lazu - Viniarjcva Anica je ena od najbolj znanih slovenskih ljudskih pevk in pripove-dovalk. Rodila se je pri Vintarjevih v dobrcpoljski Zagorici s priimkom Kralj in je v daljnem sorodstvu s Irancetom in Tonetom Kraljem, znamenitima slikarjema in kiparjema, ki sta tudi bila Zagoričana. Tudi Ankin stari oče je bil ljudski tezbar, pripovedni talent pa je jubilantka podedovala po svoji babici Ani Zupančič ( 1864 1958), Samčevi i/ Male vasi. kalero so klicali mati. in po mami Mariji (1887-1981), Ze mali Ana so peli stare ljudske pesmi dohrepoljskemu /upniku Anionu Mrkunu. vnetemu raziskovalcu ljudske kulture, in pravili storije Milku Maličctovu. izjemni talent njene vnukinje Ančke pa je odkril Tone Ljubic, dobrcpoljski učitelj. Ko je hodila V tretji razred, mu je med šolskimi odmori prepevala in pripovedovala, da je vse zapisoval. l'o l.jiibičcvi zaslugi so dobrcpoljski šolarji Icla 1939 peli na radiu Ljubljana. Ančka pa je tudi predstavila Dohrcpoljc in povedala storiji o jezeru pod njim in o gradu na Gorici. Nastop so domačini spremljali po edinem radiu, ki gaje premogel mežnar Tisel \ sosednji Podgorici. Zaradi nagajivega rekla, da so Podgoričani v tla zapičeni, jo je sošolec po vrnitvi zlasal. Po vojni je Ančko neumorni Tone Ljubic predstavil elnomuzikologu Valcnsti Vodušku in tako so se začela Ančkina in zagonska snemanja na narodopisnem inštitutu v Ljubljani in obiski nnro-dopiscev pri Vintarjevih Za (lorico. Ančka hrani v spominu več kot tisoč ljudskih pesmi: svelniških, cerkvenih, ljubezenskih. Otroških, vojaških, lovskih, pustnih, pivskih, klanlarskih ... Dovolj je. da pesem enkrat sliši, in če jo ima k merku. si jo zapomni. Veliko pesmi znajo tudi drugi Zagoričani, saj je v vtisi pesem res še ljudska, skupna, vendar toliko in tako zanesljivo kol Ančka najbrž nihče. Na radiu ali za inšlilut so jih doslej v različnih zasedbah posneli 300. Kol sopripravljalka. pevka, pripovcdovalka in/ali povc-zovalka je Ančka sodelovala v 26 radijskih oddajah Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Naslednja bo oddaja o piosu. lažnem žilu. Večkrat je sodelovala ludi v drugih radijskih oddajah, pred kratkim je za Slovence po svetu pripovedovala o zagoriških mačkarah. Pesmi zagoriških pevk in pevcev so izšle tudi na dveh kasetah in zgoščenki. Nekatere poje sama. nekatere skupaj s sestro Marijo ali bratom Ivanom, nekatere pojejo vaščani skupaj, najlepše pa pojejo Zagoriški fantje, katere vodi njen brat Ivan. I da 1990 so Zagoriški fantje dobili I viopsko nagrado za ljudsko iimel nosi. Ančka rada tudi pripoveduje ve/no besedilo 0 domačih šegah in ohičujah ter 0 starih časih. Skupaj z bratom in drugimi Zagoričani je Ančka sodelovala pri etnografskem filmu o dobrc-poljskih šegah ob ženitvi: snubljenju, ogledih, glihanju za doto, vožnji bale. šrangi. ohceti ... Sode- 196 Jftkob Miiller lovala jc tudi pri filmanju zagoriških mačkar in pri razstavi, katero je pripravil Niko Kuret za Slovenski etnografski muzej. Razstavljene mačkarc so nato potovale tudi v Belgijo. Ančka že dolgo let živi v Ljubljani, vendar je z. domačo vasjo ostala ne le povezana, ampak je čudovito ohranila tudi domačo, narečno govorico. Pesmi, zlasti v zboru, pojejo v knjižnem jeziku, storije pa pripoveduje samo v zagoriškem govoru. Koliko jih zna, niti sama ne ve, saj ji poleg starih, izročilnih, nastajajo tudi nove, avtorske, polne hudomušne šegavosti. Dosti sta jih posnela sin Ludvik in snaha Branka, ki pripravljata njihovo knjižno izdajo v zbirki Glasovi. Poleg storij 0 domačih krajih in naravnih pojavih, o graščakih, o svetnikih, 0 vojakih pa o hudiču in strahovih zna Ančka uganke, zagovore in ljudska rekla, rada pa pripoveduje tudi 0 nekdanjih in sedanjih časih: 0 vaški skupnosti in vaških posebnežih, o maternih, svojih in drugih doživetjih, 0 šegah ob rojstvu, poroki in smrti, o miklavžu, božiču in veliki noči, 0 košnji, žetvi, grabljenju listja, delanju klinčkov, o kolinah in kuharskih receptih, o Dobrepoljcih v slavonskih gozdovih, o romanjih in sejmih, o molitvah in zbadljivkah, o stvareh, imenih in besedah, o ljudski modrosti in človeških neumnostih. Pesem jc zdravilo za dušo, jc nekoč povedala Ančka. Ančkinc povedke pa so zdravila za veselo in pošteno srce. Naj ženi z zakladom obojih nikoli nc poide! MILAN ŠUŠTAR Ob 70-lefnici Ivan Grandovec Rodil se je v Podgorici 4. 6. 1932. Še v ranem Otroštvu je veliko slišal o Iranu Jakliču, nekdanjem uglednem sosedu, šolniku, pisatelju in politiku. Jakličev duh je vel v vsej Podgorici. zalo je skoraj razumljivo, da so Podgoričani spoštovali učitelje ler v znanju videvali prihodnosl svojih otrok. Milan je po končani triletni osnovni šoli na Vidmu sredi vojne vihre odšel v Ljubljano, kjer je nadaljeval šolanje na višji gimnaziji. vSlanoval je tako kol večina podeželskih dijakov pri salcz.ijancih na Rakovniku, kjer si je ob lepi vzgoji širil kulturna obzorja in plemeniti! duha. Med počitnicami je bil doma, kjer so se številni Podgoriški dijaki in študenti družili pozno v noč. Pri teh debatah so sklenili. d;i bi bilo dobro na Vidmu odpreti ljudsko knjižnico. S pomočjo učiteljic in finančne pomoči Kmetijske zadruge je v začetku petdesetih let prizadevnim dijakom in študentom tO tudi uspelo, čeprav je partij-ska organizacija delu dobrepoljske mladine nasprotovala, ker so Študente imeli za reakcionarno skupino. Milan je vsako nedeljo prihajal iz Ljubljane, tla je lahko v Jakličevem domu številnim bralcem izposojal knjige. Po gimnaziji se je vpisal na slavistiko. Med študijem ni prejemal nobene štipendije, zalo je moral skrbeli sam zase. Bil je koreklor pri Slovenskem poročevalcu, pel let pa je bil zaposlen tudi kol vzgojitelj v Domu srednje gradbene šole v Ljubljani. Po diplomi in vojaščini je najprej /aeel poučevali na OŠ Prana Albrehta v Kamniku, a prav kmalu je odšel na Poklicno kovinarsko šolo I jubljana -Vič . Tu se je srečal z nekaterimi Dobrcpoljci kol dijaki le šole. Najdlje pa je poučeval slovenski jezik na Srednji vzgojiteljski in Srednji agroživilski šoli v Ljubljani. Kot profesorja se ga Spominjajo tudi mnoge vzgojiteljice iz Dobrepolja. /.nan je bil po kleni slovenski besedi, izrekani z globokim, šarmanlnim glasom. Profesor dr. Slodnjak je vedel, da je Milan Šuštar Jakličev rojak, zalo ga je opozoril na najboljša Jakličeva tlela z naročilom, naj poskrbi za njihov izid v knjižni obliki. Nekaj časa si je za njihov ponovni iziti prizadeval, vendar je spoznal, tla je Jaklič na seznamu nezaželenih pisateljev. Tudi v šoli se o njem ni govorilo. Po osamosvojitvi leta 1991 je začel ponovno razmišljati, kako potrebno bi bilo Jakliča predstaviti današnjemu bralcu. S pomočjo občine Dobrepolje. Mohorjeve družbe in lastnega sponzoriranja je Milanu Šuslarju uspelo 1997 izdali knjigo Nevesta s Korinja, ki ima ilustracije Franceta Kralja. Čez dve leti je bil pobudnik in največji sponzor pri naslednji Jakličevi knjigi: Vaška pravda. V tej knjigi so reprodukcije umetniških del Franceta Kralja iz osebne in ženine zbirke tlel lega umetnika. Poudariti moram, tla je Milan, kljub temu da že več kot trideset let živi v Kamniku, po duši še vedno v Dobrepolju. Zato tudi ni presenetljivo, da je leta IW5 pristopil k velikemu projektu, s katerim smo želeli v Dobrepolju osvetliti svojo zgodovino. Po zelo uspelem simpoziju Naši kraji in ljudje je poslal Milan Šuštar tudi nosilec pri izdaji zbornika z istim naslovom. V slabem letuje izšla knjiga, kije v ponos vsem Dohrcpoljccm. Milan je poskrbel za lektoriranje in korigiranje (skupaj s prof. Marjeto llumar) ter opravil ogromno tehničnih opravil, potrebnih za izid knjige. Poudariti je potrebno, da je s svojo iznajdljivostjo pridobil številne sponzorje pa tudi njegovih prispevkov v zborniku ne gre prezreti. Zelo vidno je njegovo delo tudi v Kamniku. V zadnjih desetih letih je zelo aktiven v kulturnem in političnem življenju mesta. V uredniškem odboru Kamniškega zbornika je še posebej zadolžen za lektoriranje in korigiranje. S svojim znanjem in ustvarjalnostjo ter s pomočjo sponzorjev je leta 1995 uredil in založil čudovito monografijo Sveti Primož nad Kamnikom umetnostnega zgodovinarja F. Scrbelja. Omenimo naj, daje bil pri Svetem Primožu tudi skrbnik. Po osamosvojitvi je bil dve mandatni obdobji svetnik Občine Kamnik. Sodeloval je v različnih odborih in komisijah. Predsedoval je Komisiji za popis žrtev druge svetovne vojne na Kamniškem. Komisija je popisala vse žrtve, ne glede na to, na kateri strani je kdo padel. Povemo lahko, da je večino podatkov zbral Milan sam. Tako je leta 1998 izšel Zbornik žrtev druge svetovne vojne, ki velja za vzoren primer obdelave gradiva na temo pobojev. Za svoje plodno in ustvarjalno delo je Milan Šuštar leta 2001 dobil zlato priznanje Občine Kamnik za delo na kulturnem in političnem področju, leta 2002 pa je prejel posebno nadškofijsko priznanje za skrb in popularizacijo kulturnozgodovinskega kompleksa Sveti Primož, nad Kamnikom. Ob jubileju Milanu Šuštarju želimo, da bi šc naprej ostal tako pokončen, čvrst v besedi in dejanju. Veseli bomo, če bo še naprej pomagal občini Dobrepolje, na katero ga vežejo številni spomini iz otroštva in let odraščanja. Prav tako pa smo prepričani, da tudi v Kamniku še ni rekel zadnje besede. Milan, naj Vam Bog nakloni še veliko zdravih let! PRVI DIREKTOR KOMUNALNEGA PODJETJA GROSUPLJE Ivan Ahlin Leta 200(1 je .lovno komunalno podjetje Grosuplje praznovalo 35 let delovanja, njegov prvi. ustanovni direktor Anton Knišovcc pa dvakrat toliko - 70 let. Anton Knišovcc se je rodil 25. 4. 1930 v Škocjanu pri Turjaku. Osnovno šolo je obiskoval in končal v Škocjanu z odličnim uspehom. Izhaja iz siromašne in številne družine. Večkratni predlogi in prošnje ravnatelja šole. naslovljene na očeta, da bi nadaljeval šolanje v Ljubljani, so ostale neizpolnjene. ZatO sc je kmalu po končani vojni zaposlil pri Gozdnem gospodarstvu Ljubljana. Nadrejeni so ga opazili in predlagali za nadaljnje izobraževanje, ki ga je uspešno zakljuSil na srednji gozdarski šoli. Po končani srednji gozdarski šoli se je zaposlil na takratni občinski upravi Občine Grosuplje Ob delu je študi-i.il na Višji upravni šoli v Ljubljani. Leta 1965 se je organizirala uprava občine Grosuplje. Ustanovljeno je bilo novo podjetje za področje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva. Na predlog predsednika skupščine občine Grosuplje Ivana Ahlina je bil za ustanovnega direktorja imenovan Anton Knišovcc. Z nastopom nove zaposlitve je zaoral v čislo ledino. Prvi poudarek delovanja podjetja je bil na stanovanjskem področju, to je gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lasti, z Organiziranjem odvoza smeti v Grosuplju. z ureditvijo pokopališča Grosuplje, spreminjanjem kolovoznih poli v cesle (Tovarniška, .lerova vas...) in vzdrževanje cest. Z letom 1969 je ob sodelovanju občinskih organov uspel v takratni občini Grosuplje združiti vse vodovode (razen nekaterih lokalnih) pod enotno upravljanje. Prevzeli vodovodi so bili v slabem Stanju in so nudili pitno vodo samo nekaj nad 30 odstotkom občanov, pa še ti niso imeli zadoslnih količin. Od doma je poznal, kaj pomeni pomanjkanje vode. saj jo je neštetokrat nosil z, hanjko iz Zdravščka. Zato se je osebno zavzel, da bi čimprej pritekla zdrava pitna voda v vsako naselje, v vsako vas. Zavedal sc je, da je voda vir življenja in osnovna podlaga za razvoj kraja in občine. Naslove vodovodov, ki so bili zgrajeni v času njegovega službovanja, ne bi našteval, ker je bila vodooskrba naših krajev podrobno obdelana v Zborniku 21. Kljub temu je potrebno poudariti, da že dve desetletji občani iz bivše občine Grosuplje ne poznajo pomanjkanja vode, še več. voda je kot rezerva v že narejenih vrtinah. Z reševanjem problema pitne vode se je sočasno pojavil problem odpadnih votla. Zgrajeni so bili kanalizacijski sistem Grosuplje in Ivančna Gorica in dve čistilni napravi (grosupeljska je bila zgrajena kot četrta tovrstna naprava v Sloveniji). S tem so bili dani pogoji za razvoj vodilnih in drugih naselij v občini. Tudi komunalna opremljenost zemljišč je bilo področje njegovega tlela. Za vse navedeno je bik) potrebno pridobiti ustrezno dokumentacijo in finančna sredstva. (Na veliko vrat je potrkal.) I cla 1965 je nastopil službo z enim zaposlenim - to je bil on. Število zaposlenih se je iz leta v leto povečevalo hkrati z rastjo obsega dela. Največje število zaposlenih delavcev je bilo okrog 125. Prizadeval si je. tla bi bili zagotovljeni ustrezni delovni pogoji za vse delavce. Z gradnjo gospodarskega Objekta z garažo, delavnicami in skladiščem ter novo upravno stavbo je bilo to zagolov- 200 Ivan Ahlin Ijeno. Očetovsko je skrbel za pridobitev dodatne izobrazbe zaposlenih. Velika večina je to izkoristila. V uk in zaposlovanje so prihajali le domačini. V času službovanja je bil imenovan v upravni odbor Stanovanjsko-komunalne banke Ljubljana, v skupščino Republiške skupnosti za eeste, v upravni odbor Vodne skupnosti Ljubljanica -Sava, v organe Gospodarske zbornice, v organe Zavarovalne skupnosti Triglav. Ko sva se pogovarjala o dosežkih in uspehih komunalnega gospodarstva v takratni občini Grosuplje v času njegovega službovanja, je Tone poudaril, da so vsi dosežki plod dobrega sodelovanja v kolektivu in posebej z ožjimi sodelavci. Rad sc pohvali, da v obdobju 25 let v podjetju ni poznal besede "izguba." Trudil se je, da so bili odnosi z vsemi občinskimi strukturami zelo dobri in korektni. Ko sc jc po 25 letih službovanja v Komunalnem podjetju Grosuplje odpravljal v pokoj, je izračunal, da je v tem obdobju služil 6 županom, ter ugotovil, da jc edini v komunalnem gospodarstvu Slovenije s 25-letnim direktorskim stažem. Ob zaključku leta 1990 se je, v soglasju z občino Grosuplje, iz Komunalnega podjetja Grosuplje izločila enota gradbene operative, iz katere je nastala nova družba Komunalne gradnje d.o.o. Grosuplje. Mesto direktorja je po upokojitvi prevzel Anton Krašovec in jo vodil do konca leta 1996. Z ustanovitvijo samoupravne interesne skupnosti za požarno varnost je bil imenovan za njenega predsednika in jo vodil 12 let do njene ukinitve. V tem času jc sodeloval z vsemi gasilskimi društvi v takratni občini Grosuplje pri reševanju njihovih problemov. S predsednikom gasilske zveze občine Grosuplje gospodom Ljubičem sta reševala zlasti probleme gradnje gasilnega centra Grosuplje in Stična in pri gradnji in rekonstrukciji ostalih domov ter voznega parka. Se bi lahko naštevali dela, ki jih je opravil, Tone pa se nasmehne in vpraša "Kdaj pa je minilo teh mojih 70 let?" Povedal je še, da se velikokrat nadvse hvaležno spominja iskrenih prijateljev in sodelavcev, ki so ga imeli radi in jih ima tudi on rad. JAKOB MIILLER Ob šestdcsctlctnici Milnici Glavan Zelo težko je napisati kratko in sproščeno sporočilo o jubileju tako bližnjega sodelavca, kol je Jakob Miiller. Množita občanov ga osebno po/na, saj je rojen Grosupcl jčan. nekaterim je bil učitelj materinščine na tlomači šoli, pri ZOG je odličen in reden sodelavec že otl leta l()7N, s svojo strokovno besedo s področja pomcnoslovja. leksikografije in Zgodovine slovenskega jezika pa se javno predstavlja že tri desetletja. Rodil Se je 1. marca 1941 na Grosupljem, maluriral 1960 na bežigrajski gimnaziji v Ljubljani in diplomiral l%K iz, slavistike na l-ilozofski fakulteti v Ljubljani. Po diplomi je v Slavistični reviji izšla njegova diplomska naloga o izrazni dvojnosti Rebulovega Senčnega plesa kot njegova prva prava javna objava. Po kratkem tičilcl-jevanju je bil I. scpl. IU70 izvoljen za asistenta v Lck-sikološki sekciji Inštituta za slovenski jezik pri SAZU. Inštitutu je zvest še danes, seveda pa je v njegovem okrilju napredoval, najprej v višjega strokovnega Sodelavca (1976), potem pa še v strokovnega svetnika (1985), od 1994 pa je strokovni sodelavec s Specializacijo, Njegovo tridesetletno leksikografsko tlelo je vgrajeno v štiri knjige Slovarja slovenskega knjižnega jezika, pri katerih je bil urednik in soavtor. Obdeloval je predvsem Samostalnike, pridevnike in glagole. Kot informator za področje nekdanje občine Grosuplje je zbral potlatke o rabi krajevnih imen za leksikon Slovenska krajevna imena (1985). Ob leksikogralskcm delu so naslajale njegove znanstvene razprave in članki, ki jih je objavljal v slovenskih, hrvaških in srbskih strokovnih periodičnih publikacijah, predvsem v Slavistični reviji. Jeziku in slovstvu ter zbornikih znanstvenih posvetovanj. Posebej pomembne so njegove razprave o pomcnoslovju samostalnikov (1980, IW4) in analitične študije 0 različnih slovenskih slovarjih (1985-1995). O teh vprašanjih je tudi večkrat predaval na slovenskih in mednarodnih slavističnih simpozijih. Jakob Miiller pa nam je seveda najbližji kot stalni sodelavec ZOG otl IU7K in član uredniškega Odbora od ll'SX. Prispeval je množico krajših strokovnih in spominskih zapisov, najbolj temeljita in najobsežnejša pa je njegova serija strokovnih člankov o kovačih in kovačnicah na področju naših občin, ki je izhajala celih 20 let. Njegov tlele/ pri našem zborniku je v resnici še večji, kot ga izkazuje sicer spoštljivo dolg seznam njegovih prispevkov. Poudarili je treba še njegovo leklorsko tlelo pa tudi veliko občutljivost in pozornost za nekdanje in še živeče ustvarjalne osebnosti ter zaznavanje in primerno odzivanje na kulturne dogodke iz našega okolja. Njegovo življenje in tlelo sla šele dosegla svoj vrh, zato od njega pričakujemo še veliko strokovnih dosežkov in se veselimo našega nadaljnjega skupnega tlela. JUGOSLOVANSKA PRVAKINJA STANKA BLAŽIČ - JANČAR Ivan Alilm Približno na polovici poti Grosuplje Krka leži vas Luče. Več od polovice vasi leži v dolini, ob Cesti na Krko pa posamične hiše. V letu 1 ''70 je v vasi v 5(1 hišah živelo 206 prebivalcev. V eni izmed hiš ob cesti na Krko so se očetu železničarju m malen delavki v Tobačni tovarni v Ljubljani rodile štiri deklice. Ena i/med teh je Stanka Hlažič. Stanka Hlažič se je rodila 20. julija 1953. Osnovno šolo je obiskovala v Žalni in na Grosupljem, srednjo tehnično šolo gradbene stroke pa v Ljubljani, ki jo je uspešno končala 1973. Vsakodnevna hoja v šolo in pozneje na /clc/nisko postajo v Žalno na vlak, ki je oddaljen od stanovanjske hiše BlaŽiČevih i/. Luč približno 4 km, je bila njena prva tekaška pol, na kateri je ncz.avcdajoč se trenirala atletiko - ick. Že v osnovni šoli je / lahkoto zmagovala na raznih šolskih in medšolskih tekmovanjih. Tudi pozneje na srednješolskih tekmovanjih je dosegala prva mesta. lako jo je na enem od Športnih tekmovanj, ki SO se odvijala v okviru prijateljskih mest Ljubljane. Celja. Maribora in Gradca 25. maja 1971. opazil allelski trener športnega društva Olimpije, ki jo je takoj sprejel v klub. /. organiziranim treningom je rezultate še izboljšala in v letih 1972 in 1973 postala mladinska prvakinja na 800 m v takratni SIR Jugoslaviji. Po končam srednji šoli je s treningom in tekmovanji prenehala kljub veliki želji, da bi se še naprej tidejslvovala v atletiki. 204 Ivan A h 11 ti Na vprašanje, zakaj ni nadaljevala kariere v teku na 800 m kljub veliki želji, je bil odgovor zelo kratek: Nisem mogla kriti stroškov treningov in tekmovanj. Tedaj sponzorjev ni bilo. Stanka, mladinska prvakinja bivše Jugoslavije v teku na 800 m v letih 1972 in 1973, je poklicno uspešno delala v Komunalnem podjetju Grosuplje. V letu 1990 se je gradbena operativa izločila iz Komunalnega podjetja Grosuplje in nastala je nova družba Komunalne gradnje d.o.o. Tudi v tej uspešni družbi Stanka nadaljuje poklicno delo gradbenice. Ob skorajšnji okrogli obletnici ji želimo vse najboljše. I, &&vt&&mu«*wa&& BH»nwienat»«»a«»BHB mmmmmtirmimmm i hOhere technische bundeslehranstalt graz II ilrfun&e SNELE DERBAMTECHNfSCHEN 5CHULEN VON GrVVZ-CEUE-LJUBLJAr^A MARIBOR 3.PLATZ 01AZIČ5TANKA DOOM LAUF 2*03,9 6RAZ/zAMZ5.AAAI19n SPOKTLICHER LEITEk Zbornik občin Grosuplje. Ivančna Gorica, Dobrepoljc XXII, 2i>02 205 RAZSTAVA "VČERAJ V ŠKOCJANSKIH HRIBIH" Jože Muroll Otvoritev razstave "Včeraj v Škocjanskih hribih" je bila 10. 6. 2001 v zgradbi bivše šole Škoc-jan. Organizatorja sta bila Krajevna skupnost in Kulturno društvo Škocjan. Prireditev je bila v okviru projekta Slati inu obstati v kraju že petič izvedena v spomin obletnice rojstva rojaka Primoža Trubarja in krajevnega praznika. Razstavo je pripravil etnolog dr. Boris Kuhar, raziskovalec ljudske kulture v Škocjanskih hribih. Izbor je opravil iz bogatega gradiva, ki ga hrani Slovenski etnografski muzej. Leta I'MS je prva ekipa narodosloveev raziskovala ljudsko kulturo in etnografske posebnosti v vaseh Škocjanskih hribov, druga ekipa je nadaljevala tlelo čez štirinajst let. Del naše dediščine jc čez, dobrega pol stoletja postavljen na ogled obiskovalcem v kraju, kjer je nastal. Zamisel o stalni zbirki iz. življenja naših prednikov je dal dr. Boris Kuhar žc pred mnogimi leti. Problem je bil prostor in denar. V krajnje dolga tradicija ljubiteljske kulture. Svet Krajevne skupnosti Škocjan je sprejel pobudo in z lastnimi sredstvi obnovil en prostor v Zgradbi šole namensko za razstavo. Stroški gradbeno-obrtniških del z vitrino, okvirji za slike in električnimi reflektorji so znašali 700.000 SIT Kulturno društvo Škocjan je plačalo fotografije in povečave, priložnostno publikacijo in stenska oprijemala /a slike v znesku 264.000 SIT. Krajani so opravili veliko prostovoljnega dela, Uredili so okolico objekta in pospravili spodnje prostore okoli trideset let prazne in zapuščene zgradbe. Namen razstave je bil dosežen. Odprla sta jo dr. Boris Kuhar, ki jc imel tudi priložnostni govor, in župan občine Grosuplje Janez Lesjak. Žc prvi dan si jc razstavo ogledalo 300 obiskovalcev. Narejen jc bil prvi korak, da občina naroči projekte za uporabo prazne zgradbe. Pritličje naj bi se obnovilo za javne namene, nadstropje pa za stanovanja, Postavitev razstave jc pod vodstvom tir. Borisa Kuharja izvedla etnografinjn Irena l.csjak s sodelovanjem krajanov. V razstavnem prostoru je posebna vitrina, kjer bodo na ogled donacije del znamenitih krajanov ali drugih ustvarjalcev, ki so povezani s Škocjanskimi hribi. Organizacijo jc izpeljal odbor projekta Stati inu obstali v sestavi: Andrej Adamič, Jože Krašovec, Jožef Marolt in Martin Tomažin. Vodilo organizatorjev je bilo, da se ohrani naša dediščina, na katero smo lahko upravičeno ponosni. V turistično razvitih deželah imajo lake zbirke na Ogled za turiste v vseh manjših kritjih. Tudi z realizacijo takih projektov bo Slovenija bolj prepoznavna v družbi drugih narodov. ODŠLI SO Cvetko Budkovič Jakob Miiller 25. okt. 2000, pol leta po praznovanju svoje osemdesetletnice v samostanu Stična, je na avtocesti pri Ivančni Gorici v prometni nesreči umrl Cvetko Budkovič, glasbeni pedagog, zgodovinar in publicist. Rodil seje na Grosupljem 14. maja 1920, v Ljubljani je 1940 končal učiteljišče in po letih partizanstva 1953 diplomiral na Akademiji za glasbo. l'o 10-letncm poučevanju violine je 1963 postal ravnatelj srednje glasbene šole in 1974 poskrbel, da je bila ustanovljena nižja glasbena šola na Grosupljem. V raznih strokovnih in drugih publikacijah je objavil nad 350 člankov o slovenskem glasbenem življenju, v štirih monografijah pa je raziskal mladinsko zborovsko petje, zgodovino zbora Glasbene matice in glasbeno šolstvo na Slovenskem. Cvetko Budkovič je bil 1968 med ustanovnimi člani našega Zbornika, kateremu je ostal zvest sodelavec vse do smrti. V Zborniku je objavil vrsto raziskav o naših glasbenikih: Jakobu Gallusu, Matevžu Kračmanu, Janku Škrbincu, Antonu Grumu, Svetu Maroltu Špiku in Avgustu Šuligoju, obdelal zgodovino šolstva v Šmarju, na Polici, v Št. Juriju, na Kopanju, v Višnji Gori in v Šentvidu, pisal pa je tudi o gledališkem in glasbenem življenju na Grosupljem, v Žalni in Št. Juriju. GRADIVO LEVSTIKOVA ŠTEVILA Tine Kurent* Fran Levstik je v svojem pisanju pogosto navajal števila. Z njimi je določal količino ali pa zapisoval gematrična1 sporočila. Kot primer prvih si oglejmo v Popotovanju od Litije do Čateža2 Levstikovo izmero zaplaškega zvonika: "Širjavc ima tri sežnje. visok jih je pa enajst brez klobuka, ki meti sedem sežnjev." Dodajmo še višino do vrha in dobili bomo števila 3, 7,11, 18, člene drugega Fibonaccijevcga zaporedja: 1-3-4-7-11-18 Arhitekt zaplaške cerkve je poznal zlati rez.-1 Začetni praštevili drugega Fibonaccijevcga zaporedja .3 in 7 sta v modularni kompoziciji zelo pomembni. Spomnimo se, kaj si je novopečeni prostozidar Pierre zapisal v dnevnik: "Nato mi je dobrotnik razložil pomen velikega kvadrata .stvarjenja in zaupal, da sta števili tri in sedem osnova vsega."4 Kot primer drugih pa si oglejmo števila v povesti Martin Krpan5: "Mletačka je bila tako majhna, kakor deklina trinajstih let - pa jih je bila nadloga vendar užc trideset." Zapomnimo si števili 13 in 30. "... sedem let..." Število 7. Cesarica je Krpanu obljubila odpravnino " ... zato boš dobil sod vina, ki drži petdeset malih veder, potem sto in pet pogač, dvajset jancev in pa osem in štirideset krač..." Števila I, 50, 105, 20 in 48. Poleg teh je v povesti večkrat omenjeno še število 2. Z zgornjimi števili je Levstik gematrično izpovedal svoj. Prešernov in Koslcrjcv politični program. S pogačo, to je s številom 105, sc predstavita prva dva: F. LEVSTIK velja 6 + (12 + 5 + 22 + 19 + 20 + 9 + 11)= 104. torej 105 - 1, F. PREŠEREN pa velja 6 + (16 + 18 + 5 + 19 + 5+18 + 5 + 14) = 106, torej 105 + 1. S tem je prerazdelitev izravnana. * Ljubljana, Igriška 12, ing. arelt., dr. se. ' Gr/natrija je prevajanje besed v števila in obratno. V masonski abecedi šteje črka A 1, B 2, C in C 3... I' 16, Q 17, R IX, Sin Š 19... V 22, W 23, X 24, Y 25, Z in Ž pa 26. Gemalrične vsote, ki so 2-, 3; 5-... krat večje ali manjše, imajo (lahko) isti pomen. Še zdaj vemo. da je en par iz dveh enot. da so tri Božje Osebe en sam Bog, da je petletka... /. medsebojnim seštevanjem, množenjem in deljenjem naslajajo nova gematrična števila. V okviru istega delu je mogoče prerazdeljevanje števil tako kot prt-razdeljevanje denarju v proračunu. Vendar, "vsak dolg je treba plačali." kolje rekel Plečnik. Več ogeinu-"Vi glej: Kurent, '/.'. 77l< Genialne (irplographia in the Art, Aela neopbilologiea, XXIX, 1996. -Levstik, /.'. Popotovanje od Litije do Čateža. ■ Slovenski glasnik. 1858. 'Kurent. T, Modularne mere zaplaškega zvonika /»> Levstiku. - Kroniku, leto XI. številka 2, 1963, 121-122. ' Lev Tolstoj, Vojnu in mir 1 Levstik, L, Martin Krpan z Vrha. - SG, 1958. Zgoraj: ZaplaM zvonik z merami v sežnjih. Spodaj: Kaira iz /Aruvljice na 27. strani Prešernovega cenzurnega rokopisa. Kozlerjeva Zedinjena Slovenija: ZEMLJOl ID SLO) ENSKE DEŽELE IN POKRAJIN. P. KOSLER pa velja dvojno letnico marčne revolucije: K. + (I I + 15 + 19 + 12 + 5 + 18) = % = 2 x 48, Vinske posode, sod in vedra štejejo 1 + 50 . torej 51. Toliko šteje najbolj znani avstrijski akronim; AEIOU = 1 + 5 + 9 + 15 4-21 =51. Sledita pojasnili, kaj samoglasniki pomenjo: AUSTRIA ERIT IN ORBE ULTIMA šteje gematricho (1 + 21 + 19+ 2(1+ 18 + 9 + 1) + (5 + 18 + 9 + 20) + (9 + 14) + (15 + 18 + 2 + 5) + (21 + 12 + 20 + 9 + 13 + 1) = 280 = 2x 7 x 20. AUSTRTAE EST IMPERAREOMNI UN1VERSOšteje(1 + 21 + 19 + 20+18 + 9+1 + 5) + (5 + 19 + 20) + (9 -t- 13 + 16 + 5+ 18 + 1 + 18 + 5) + (15 + 13 + 14 + 9) + (21 + 14 + 9 + 22 + 5 +18 + 19 + 15) = 390, to jc zmnožek števil Krpanove "nadloge", 13 x 30. Sledi upor: AVSTRIJA NE BO NI KOL SVETU GOSPODAR. O SVETEM NIKOL! skupaj s podpisom LEVSTIK šteje (1 +22 + 19 + 20 + 18 + 9 + 12 + I) + (14 + 5) + (2 + 15) + (14 + 9 + 11 + 15 + 12) + (19 + 22 + 5 + 20 + 21) + (7 + 15 + 19 + 16 + 15 + 4 + 1 + 18) + 15 + (19 + 22 + 5 + 20 + 5 + 13) + (14 + 9 + 11 + 15 + 12) + (12 +-5 + 22 + 19 + 20 + 9 +11) = 637 = 7x7x 13. Parola ŽIVELA NAŠA DOMOVINA SLOVENIJA skupaj s podpisom LEVSTIK šteje 8-kratnik vinskih števil (1 + 50), torej 408 = (26 + 9 + 22 + 5 + 12 + 1)4 (14 + I + 19+ 1) + (4 + 15 + 13 + 15 + 22 + 9 + 14 + 1) + (19 + 12 + 15 + 22 + 5 + 14 + 9 + 10 + I) + (12 +5 + 22 + 19 + 20 + 9 + 11) = 408 = 8(1 + 50). Kozlcrjeva parola skupaj s paralo PK šteje 3-kratnik vsote vinskih števil (1 + 50) in letnice marčne revolucije (48), torej 297: ŽIVELA ZEDINJENA SLOVENIJA, PK = (19 + 9 + 22 + 5 + 12 + 1) + (26 + 5 + 4 + 9 + 14 + 10 + 5 +14 + I) + (19 + 12 + 15 + 22 + 5 + 14 + 9 + 10 + 1) + (16 + 11) - 297 ■ 3(1 + 50 + 48). Višek pa je Prešernov narodni program iz. Zdravljice'': ZIVE NA.I VSI NARODI, 198 KI HREPENE DOČAKAT DAN, 165 DE KODER SONCE HODI, 154 PREPIR IZ SVETA BO PREGNAN, 276 DE ROJAK 64 PROST BO VSAK, 158 NE VRAG, LE SOSED BO MEJAK! 203 ( FRANCE PREŠEREN) 147 Črke si prestavi v gematrične številke, dragi bralec, kar sam. Prišel boš do vsote 1365, kar jc 15- kratnik zmnožka števil 7 in 13: 1365 = 15 x 7 x 13. ''Avstrijska cenzura jc Prešernu Zdravljico črtala, zato jc v svojih Poezijah ni mogel objavili. Hlci-\veisove Novice so jo objavile šele v "pomladi narodov" leta 1H4H. DISERTACIJA PROF. TATJANE DUMAS RODICA line kitivnl Prof. Tatjana Dumas Rodica je predstavila svojo doktorsko disertacijo LES SLOVFNES AMERKAINS. I C KI 11 KI ET IDENTITE na univerzi Jean Monct v SainI Etienne oktobra IW7 v treh /vc/kih (512 strani). Svojo snov je sproti ilustrirala s citati, največ ameriških in francoskih sodobnikov in kritikov. Bistvo svojega pripovedovanja je strnila v stavek: Napisana pričevanja in slovenska identiteta. I. ZVEZEK. V uvodu razlaga, zakaj so Slovenci odhajali v Ameriko. I. poglavje -Slovenska identiteta: zgodovinski pregled. II. -Podatki o slovenski emigraciji. III. - Razporeditev in naseljenost Slovencev v Združenih državah. IV - Etnične skupnosti: od asimilacije do multictnicitctc. V. - Ohranitev slovenske identitete: vloga združenj in Cerkve. VI. -Slovensko-ameriški tisk. vir literarne ustvarjalnosti. II. ZVEZEK. I. poglavje - Slovenski misijonarji: predzgodovina slovenskega /urnaliz-ma. II. - Friderik Baraga in Indijanci Severne Amerike. III. - Pisanje v pomoč slovenski identiteti. IV. Slovenska dediščina. III. ZVEZI K Prvi del: l.ouis Adamič. I. poglavje - l.ouis Adamič odkrije ameriško "džunglo". II. - Fikcija in zgodovina v delih I ouisa Adamiča. III. - Lotus Adamič in iskanje identitete v fikciji. IV. - l.ouis Adamič: literarni žurnalist ali politično angažiran avtor. Drugi del: Frank Mlakar. I. poglavje - Nevidni most za razklano dušo. II. - Frank Mlakar in podoba slovenskega priseljenca. Zaključek. Bibliografija. Disertacija gospe profesorice Tatjane Dumas Rodita je dragocen doprinos k poznavanju naše lastne Zgodovine in zgodovine slovenskih izseljencev v Ameriki še posebej. Avtorica se kaže v svojem pisanju kot domoljub, kar ne zmanjšuje njene kritičnosti. Ne poudarja samo lepih strani naše Zgodovine, pokazali zna tudi manj lepe. Seveda gospa ni domoljub samo na papirju, poznamo jo tudi po njenih dobrih delih, ko se je meti vojno v nekdanji Jugoslaviji odzvala akciji "Ljudje odprtih rok" (pokroviteljica Štefka Kučan). "Za tlarovalko leta 1997 je komisija Nase žene proglasila doktorico znanosti Tatjano Dumas Rodica iz Pirana, ki že več kot trideset let živi v Franciji, liim ima moža in tri otroke pa tudi svoje tlelo na l iniverzi Saint-llicnne. kjer predava angleški jezik; prav lam se je začela njena tlonalorska pot. Zbira denar za begunec i/ Bosne in Slovenije pa tudi francoske kii|igc za šole. ortopedske pripomočke za bolnišnice itd." (Naša žena, december 1997). Prof. Tatjana Dumas Rodica Ijolii han ( iiiurmun) Profesorico Tatjano Dum as Rodica lahko štejemo med velike Slovenke v svetu, kol so Lady Nott, gospa Jelena De Bclder - Kovačič, gospa Vida Pirjevec, ki meje kol Mmc George Daux gostila v Atenah. Kljub temu je pri nas malo znana; ne pozna je ne BajtOV Kdo je kdo nc Enciklopedija Slovenije. Disertacijo prof. Tatjane Dumas Rodica bi veljalo prevesti v slovenščino. ZAPIS LOUISA ADAMIČA V SPOMINSKO KNJIGO MOJSTRA KAMENARIČA Tine Kurent Frizerski salon v Gradišču nasproti Drame so zaradi centralne lege, predvsem pa zaradi kul-lurnosti in šarma mojstra Toma Kamenariča radi obiskovali pomembni gostje. V času koje salon vodil Plečnikov svak Matkovič, so ga obiskovali predvsem cerkveni gospodje, od knezoškofa do duhovnikov in monsinjorjev, ki so prišli v Ljubljano na obisk. Koje salon prevzel mojster Tomo, se je krog obiskovalcev razširil. Vse pomembnejše je Tomo prosil, naj se mu podpišejo v spominsko knjigo, tako da je nastal zanimiv kdo-je-kdo tedanjega časa. Številni igralci, slikarji, arhitekti, pesniki, pisatelji, profesorji, doktorji, politiki, športniki in drugi so mu zapustili nekaj sto dokaj zanimivih zapisov, pesmi in risb - ne vštevši množičnih podpisov - preveč jih je, da bi jih tu naštel. Za mene in upam, da tudi za bralce Zbornika, je spomina vreden zapis Louisa Adamiča iz časa, koje drugič obiskal domovino: Kaj bi rekel? Odhajam skoraj. Vrnil se bom. Lepa je tu zemlja; kdor je bil rojen tukaj, jo mora ljubiti. Ljubljana, I.ouis Adamič 27. mg. '49 A Zbornik občin (rrosupljc, Ivam na (iorica. l tobrepolje XXII. 2(H>2 217 RAZSTAVA MAKSA VANKE IN PORTRET LOUISA ADAMIČA Tine kurent Kurator Davki Leopold mi je poslal katalog za razstavo slik Maksa Vnnke v muzeju The James A. Michener Art Museum, Bucks County v Pennsyh/aniji. Za nas je razstava zanimiva zato. ker v vseli razpravah v katalogu obravnavajo tudi Louisa Adamiča, Vankovega najboljšega prijatelja. O obeh smo že poročali v našem Zborniku XVIII, XIX in XXI. Razstava je bila odprta 30. marca 2001, junija pa so jo prenesli v 1'ittsburgh. Marca 2002 bo razstava prenesena v Zagreb v Galerijo Klovieevi dvori. Katalog med številnimi Vankovimi slikami prinaša tudi fotografije Louisa Adamiča, nc po/na pa Adamičevega portreta, kot ga je leta 1933 narisal Vanka. Na srečo je moj brat Andrej našel med papirji najine mame fotografijo portreta z Adamičevim pripisom "/.i Tončko". Kje je original, se ne ve, reprodukcijo pa zdaj prinaša naš Zbornik. Več o vsem tem je razvidno iz priložene korespondence, ki sva jo imela z. Leopoldom (tri pisma), David Ijeopold_ p.o. Box 163 3551 Olde Bedminster RoaJ Bedmingter, pa 18910 March 15, 2001 Dear Mr. Kurent, It is my pleasure to send you the recentlv published catalogue for the retrospeetive exhibition, The Gift ofSympathy: The Art of Maxo Vanka at the James A. Michener Art Museum opening on March 30*. Both the Museum and the familv are delighted vvith hovv the catalogue turned out and I think it will make a vvonderful complement to show. As you vvill see at the back of the catalogue, the shovv includes approximately 60 pieces from ali different periods of Vanka's career. VVhile perhaps it is not definitive, I do think it gives a very good overvievv of the artist and his vvork. The shovv vvill be on vievv at the Michener Museum until June 24*. It then travels to Pittsburgh, Pennsylvania (right aeross the river from the Millvale Murals) vvhere it vvill on vievv at the Senator John Heinz Pittsburgh Regional History Center from July 29* to January 20, 2002. VVe hope to bring the vvorks from this shovv, certainly the best pieces that are in America, to be part of the Vanka retrospeetive novv scheduled for next spring to the Gallery Klovicevi Dvori. Peggy Brasko was very clear that she vvanted your and Henry Christain's vvork included in the catalogue, and I hope you are pleased vvith the excerpt we vvere able to include. 1 think it ends the catalogue on the right note and it is a fascinating story. I vvould have contacted you sooner, but Bili Brasko and I only recenth/ found your address. Thanks for your help in making this shovv a suecess. Sincerely, Zbornik občin Grosuplje. Ivančna Gorica, Dobrcpoljc XXII, 2002 219 from Tine Kurent, Igriška 12,1000, LJUBLJANA, Slovenia to Mr. David Leopold, P.O. Box 163 3551 Oldc Bedminster Road Bedminster, PA, 18910 Dear Mr. Leopold, April 11, 2001 Thank you for your friendh/ letter and for the Maxo Vanka Cataloguo. My answer is late because of my absence. I see Mrs. Peggy Brasko passed away. I am sorry. I have had a hope to meet her one day, she knew Louis Adamič. Pertiaps she vvould teli me about the Adamič Vanka friendship. You write "Peggy Brasko was very clear that she vvanted your and Henry Christian work included in the catalogue" - but there is an excerpt instead, with a few ndditiori3 and also omissions. However, your excerpt is a fine reading and the role of Adamič in the story is clear. I am looking forward to see you in Zagrob, Croatia. It would be fine if you vvould open the Maxo Vanka exhlbition In yubljana, Slovenia, too. Vanka vvas teaching in Zagreb some of the old Slovenian painters too. May I suggest to contact Union of the Slovane Fine Artista Association, ZDSLU, Komenskega 8, 1000 LJUBLJANA, Slovenia Wrth your permission, I vvill copy your Catalogue for the Universfr/ Ubrary, the Academy of Science and Art, the Louis Adamič Museum, and for some relatives. But, of course, it vvould be much simpler if you have some more spare copies. My brother has found in my mother's archive the photograph of Louis Adamič portrait by Vanka. I see you do not list the portrait in your catalogue. I am told the portrait was sent to Ljubljana by Stella Adamič after Louis' death, but fts whereabout6 are unknovvn. The photograph was taken In Zagreb and sent to my mother (by Vanka? by Adamič? by somebody else?). The inseription on its back in my handriting: Vanka: Louisov portret 1933 last: Kurent - and in Louis' handvvrtting with pencil: Za Tončko. (Tončka is my mother's name) Because of my amnesia I suffered after the War, I do not remember the pieture. The photo is in posteard dimensions. The portrait is, it seems, in sepia crayon. Please, accept the enclosed copy and add it to vour Vanka collection. Sincerely, (Tine Kurent) D AVTO LEOPOLD_ P.O. Box 163 3551 OltU Bedminater RoaJ Bedminster, PA 18910 t: 215.795.0228 1:215.795.0990 e: JleopoU@solowey.oom July 1, 2001 Dear Tine Kurent, Thank you so much for your letter, the copy of the Louis Adamič portrait by Maxo Vanka, and your kinds words. They are ali very much appreciated. 1 also shared the portrait and the letter vvith Peggy Brasko's husband, bili and their family. I know it always a pleasure for them to see Vanka vvorks they have not seen before. Peggy did indeed vvant your essay in the cataloguc, and had space allovved we vvould have reprinted the entire piece. Alas, vve had to squeeze everything in. I wish we had more color reproduetions, but as they say, you can't have it ali. VVe have had some vvonderful comments on the publication, and by including even an excerpt of your essay, l feel that for the first time, Americans can go to one place to find out about Vanka and his vvork. Please forgive my delay in responding, but since I received you letter, we were invited to come to Croatia for a quick visit to arrange for the exhibition to travel to Zagreb in March 2002. VVhat a pleasure to walk the same streets as Vanka and Adamič. If ali goes vvell, and the funding can be raised, the exhibition will open in the middle of March at the Gallery Klovcci Dvori and run through May, 2002. VVe already have museums backs in this country who vvant their in their institutions, so I am not sure if we could arrange for it to travel Ljubljana, but if plans ehange, I wil) be happy to contact the Union of Slovene Fine Artists Association that you recommended. I am sending along the remaining copies of the catalogues that I have, to take you up on your offer to send them various places. If you vvould like more, they can be purchased from the Michener Art Museum in Pennsylvania. Perhaps the easiest way is via the Internet at www.michenerartmuseum.com. Thanks again for you letter and the Adamič portrait. They mean a great deal to me. Sincerely, DVA POPRAVKA Tine Kurent 1. V razpravi Rimska mansio v Praprocah je bila vojaška postojanka (Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje XXI. 2000) je prišlo do napak. Zadnji stavek v peti vrstici na str. 186 se pravilno glasi: "Njen modul meri 6 čevljev." Prva in druga vrstica na str. 189 pa se pravilno glasita: širina = 34' + 2' = .36' = 6 modulov po 6', dolžina = 40' + 2' = 42' = 7 modulov po 6'. 2. V razpravi Praproški grad, stiska bazilika in druge arhitekture v obliki črke ali emblema (ZbOGIGD XX, 1998) mi je škrat kljub ponovnemu opozorilu spremenil v grških besedah končno sigmo ( c, ) bodisi v navadno sigmo ( a ) ali pa v črko ksi ( {■ ). Napisal sem protest, pa v XXI. letniku ZbOGIGD ni bil objavljen. Da ne bom predolg, prav se piše: TCTpoucToc, - yupo<; - Kuptoc; (-)co<; - tcux°?- STATISTIČNI PODATKI Ivan Ahlin V letu 2001 ni bilo rednega popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj. Zato smo se odločili, da objavimo nekatere podatke, ki bi lahko koristno služili tistim, ki načrtujejo bodoči razvoj naselij v občinah Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Za p. št. Kategorija Dobrepolje Grosuplje Ivančna Gorici Upravna enota Podatki za leto oz datum 1. prebivalci 3.536 15.548 13.457 32.541 31.3.2001 2. povprečna starost 38.5 36.6 37.2 31.3.2001 3. naravni prirast -8 +57 -9 +40 leta 1909 4. selitveni prirast + 24 + 121 + 176 +321 leta 1999 5. število otrok v vrtcih 75 572 301 948 leta 1999 A število otrok v 400 1.596 1.496 3.492 leta 1999 V). osnovni šoli 7. število srednješolcev 1.34 856 664 1.654 leta 1999 8. število študentov 62 640 .344 1.046 leta 1999 9. število zaposlenih v 644 4.182 2.710 7536 leta 1999 družbah, podjetjih in organizacijah K). površina v knr 94.9 133.8 227.0 445.7 1.1.2000 11 število naselij 24 67 1.37 228 1.1.2000 12. število stanovanj 1.178 4.715 4.360 10.253 1.1.1999 1.3. stanovanja v m2 0.3.900 .368.300 338.000 800.200 1.1.1999 14. število registriranih 1.276 6.566 5.451 1.3.293 31.1.2000 osebnih avtomobilov 15. število registriranih 80 516 360 956 31.1.2000 tovornih avtomobilov Ib. število registriranih 305 255 519 1.079 31.1.2000 traktorjev 17. prijavljenih 689 3.029 2.328 6.046 1.1.2000 TV aparatov 18. prijavljenih 782 3.431 2.776 6.989 1.1.2000 radioaparatov VIRI 1. Statistični letopis Republike Slovenije 2000. 2. Podatki RTV. 3. Statistični podatki MNZ. DOMOZNANSKA BIBLIOGRAFIJA KNJIG ZA LETI 2000 IN 2001 Drago Samce* Domoznanska bibliografija knjig zajema tiste samostojne publikacije, ki so po avtorju (uredniku, prevajalcu), tematiki ali založbi vezane na področje naših treh občin. Zajete so tudi manjše izdaje, če mi jih je le uspelo zasledili. 2000 Ambrus - glej: Stoji učilna zidana AŠIČ, Simon Domača lekarna p. Simona Ašiča. Del 1, Recepti / Simon Ašič. 1. popravljeni ponatis. -Celje : Mohorjeva družba, 2000. - 405 str. : ilustr. ; 18 cm. Knjigi na pot / Anton Nadrah: str. 5, - Navodila za branje / .lože Kukman, Nada Jeromen: str. 6-7. 1'ater Simon Ašič (1906-1992) je bil cistercijan v Stični. Ponatis njegovega priročnika vsebuje opis zdravilnih rastlin ter opis zdravljenja bolezni in napotkov za naraven način življenja. AŠIČ, Simon Domača lekarna p. Simonu Ašiča. Del 2, Priročnik za nabiranje zdravilnih zelišč / Simon Ašič; [barvne ilustracije iz različnih virov]. - Ponatis 5. dopolnjene izdaje. - Celje : Mohorjeva družba, 2000. - 176 str. : ilustr. ; 18 cm. Navodila za branje / Nada Jeromen: str. 6-8. CEGLAR, l.udovik Pesmi / Ludovik Ccglar ; [uredil, opombe in spremno besedo napisal Janko Moder). -Celovec ; Ljubljana ; Dunaj : Mohorjeva družba, 2000. - 141 str. : avtor. si. ; 21 cm. - (Ellerjcva edicija ; 22). Ludovik Ccglar je bil rojen 1917 V Metliki, kjer je bil oče tedaj v službi, po njegovi smrti so se vrnili v Stično. Posvečen je bil 1945 v Krki na Koroškem, leta 1948 pa je odšel v Čile, nato Brazilijo, kjer je umrl I. 1998. Vse pisanje in delovanje mu je prevevala goreča ljubezen do domovine in domače besede. Zato je na začetku tudi nekaj hvalnic domačemu jeziku (Slovenski jezik. Najdražja dota), sledijo pozdravne pesmi, med spominskimi omenim Stiski samostan ob 850-lctnici ter Sprehod po stiski okolici. Na koncu jc dodana bibliografija njegovih knjižnih izdaj ter proznih in spominskih spisov v zbornikih in revijah. DOBLEKAR, Franc ljudje in dogodki : Št. Jurij pri Grosupljem : 1941-1945 / [Franc Dobičkar, France Goršič, Davorin Žitnik] - Ljubljana : Društvo za ureditev zamolčanih grobov, 2000. - 118 str. : ilustr.; 21 cm. Avtorji so se v delu dopolnjevali. Najprej je podan opis kraja in župnije, nato čas do leta 1942, ustanovitev vaške straže, še obdobje pod Italijani in Nemci ter opisi tragičnih usod, ki so podani iz lastnih spominov, pripovedovanj in arhivov. Vpletena so tudi razmišljanja do današnjega časa. Na koncu je dodan seznam umorjenih, pobitih in padlih domobrancev (in tudi družine) v KS Si. Jurij in tudi civilnih žrtev min, bombardiranj in nesreč. Trudili so se dodati slikovno gradivo. * Grosuplje, Ljubljanska 35, prof. m bibliotekar. DOBRE POLJE [Kartografsko gradivo] : karta občine = communitv map/ Geodetski zavod Slovenije, kartografski oddelek ; zasnova in redakcija Matjaž Kos ; za izvedbo odgovorna Vesna Milek in Iztok Kariž ; besedilo Ivan Grandovec ; fotografije Mojca Lovšin in Ivan Grandovcc. -1:25.000. - Videm : Občina Dobrcpolje, 2000, - 1 zvd : barve ; 65 x 79 cm na listu 67 x 92 cm, zložen na 12 x 23 cm. Naslov na zloženki, podnaslov še v angleščini, poleg fotografiji Ponikovalnice reke Rašice, požiralniki na Brdavsovem (Mojca Lovšin) in Pogled na del občine z Vidmom in Zdensko rebrjo (Marjan Smerke). - Vir: topografska karta 1:25.000, Geodetska uprava Republike Slovenije, 1995. - Ob strani: seznam sponzorjev in fotografije znamenitosti. - Na hrbtni strani: načrti naselij: Pri Cerkvi - Struge, Videm, Kompolje, Ponikve 1:5.000, osebna izkaznica občine in grb ter opis občine v slov. in angl. Po določitvi meje med občinama Kočevje in Dobrcpolje (Kukovo) so izdali zemljevid v 3050 izvodih ob pomoči 29 pokroviteljev. (V februarju 2000). DVESTO 200-letnica rojstva dr. Franceta Prešerna / (uredniški odbor Vida Struna, Tanja Ploj], - Grosuplje : OŠ Louisa Adamiča, 2000. - 26 str. : ilustr. ; 25 cm. Potiskana tudi zadnja stran ovitka. Učenci od 5. do 8. razreda so v okviru projekta Prešeren in ljubezenska pesem predstavili svoje pesmi ter risbe. FRBKŽAR, Ivo Brinove jagode : (hajka) / Ivo Frbežar; (spremna beseda Rade Krstič, Bina Štampe Žmavc|. - Grosuplje : Mondena, 2000. - 81 str. ; 17 cm. Veličina modrega nauka /Rade Krstič: str. [8.3-851. - Brinove jagode (ali Hajka na haiku) / Brina Štampe Žmavc: na zavihku ščitnega ovitka. Pesnik, svobodni književnik Ivo Frbežar (1949), živi v Grosupljem in na Mali Ilovi Gori. Knjiga je pesniška zbirka haikujev in njegova šesta pesniška zbirka. FRBEŽAR, Ivo Stoji gorilna pisana ali Za/nos / Ivo Frbežar ; |spremna beseda Vinko Moderndorfer; Matjaž Zupančič). - Grosuplje : Mondena, 2000. - 151 str. ; 21 cm. - (Zbirka Esprit slovenc ; zv. 9). Tuljenje poezije / Vinko Moderndorfer: str. 143 146. - Ivo Frbežar: Peter, Plagiatorji / Matjaž Zupančič: str. 147-148. Ivo Frbežar: na zavihku ovitka. Knjiga je njegova 9. knjiga, prinaša pa socialno obarvane pesmi, prozo in dramatiko, Frbežar, Ivo - glej: Kette, Dragotin (davan, Mihael - glej: Kocbek, Edvard Prešeren, France GLAVAN, Mihael Prve slovenske knjige : slovenski reformacijski tiski v izvirnikih in v ponatisih : ob 450. obletnici prve slovenske knjige : razstavni katalog : Galerija Cankarjevega doma, 23. november 2000-2. januar 2001 / [besedila Mihael Glavan, Igor Grdina, [spremna beseda] Vilcnka Jakac-Bizjak ; fotografije Milan Štupar in Lucijan Bratuš ; prevod v angleščino Polona Glavan). - Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 2000. - 93 str. : ilustr. ; 29 cm. Avtorji navedeni v kolofonu. - Spremna besedila v slovenščini in angleščini. Katalog predstavi čas izdajanja prvih slovenskih reformacijskih tiskov, nato pa so kronološko predstavljene izvirne izdaje v sliki in besedi in vsi dosedanji ponatisi (reprinti, faksimili), dodani so seznami lokacij originalov, seznam avtorjev in prevajalcev ter še posebej seznam reprintov in faksimilov, Takšne izdaje v slovenščini ni bilo, zato je zelo dobrodošla kol priročnik. GLUVIČ, Goran Iiric Clapton ; [fotografije so iz monografije Eric Clapton Marca Robertvja] / Goran Gluvič. - V Ljubljani: Karantanija, 2000. - 73 str.: iiustr.: 21 cm. 789.9 Goran Gluvič (1957), pesnik in dramatik, živi v Grosupljem. 0LUV1Ć, Gor an Težave z orehovo lorto / Goran Gluvič ; ilustriral David Fartck. - Velenje : Pozoj, 2000. - 27 str. : illis!r. ; 29 cm. - (Zbirka Pravljične pokrajine). Goršlč, France-glej: Dobičkar, Franc Grandovec, Ivan - glej: Dobrcpolje GROSUPLJE - trije centri / [vodja delavnice Miloš Florjančič ... |ct al.] ; fotografija Bogdan Zupan], -Grosuplje : Občina, 2000. - [24| str. : iiustr. ; 30 cm. Čelni naslov. - N;i ov. Tudi: Fakulteta za arhitekturo, Seminar 49, Delavnica Grosuplje. - 250 izvodov, Publikacija z risbami, načrti in projekti študentov Fakultete za arhitekturo. Grosuplje - glej: Dvesto - letnica Osnovna šola Brinje IHIZJAN. Štefan Študijski krožki / Štefan I luzjan ; [fotografije Štefan I luzjan in Milan Bogataj]. - Murska Sobota : Pomurski ekološki center, 2000. - 68 str. : iiustr. ; 30 cm. - (Projekt: Učenje za življenjsko uspešnost ; zv. 1). - 500 izvodov. Štefan 1 luzjan je sociolog in naš krajan. HUZJAN, Štefan Teden vseživljenjskcga učenja : Kobilje / Dobrovnik - učeča se občina! / Štefan Huzjan ; [fotografije Štefan I luzjan in Milan Bogataj], - Murska Sobota : Pomurski ekološki center, 2000. - 127 sir. : iiustr. ; 30 cm. - (Projekt: Učenje za življenjsko uspešnost ; zv. 3). - 500 izvodov. HUZJAN, Štefan Telehiša : priročnik Ustanovimo lelchišo Kobilje / Dobrovnik / Štefan Huzjan, Aleš Skalič ; I fotografije Štefan Huzjan ... ct al.]. ■ Murska Sobota : Pomurski ekološki center, 2000. - 82 str. : iiustr. ; 30 cm. - (Projekt: Učenje za življenjsko uspešnost ; zv. 2). - 500 izvodov. Ivančna Gorica - glej: Kaku se kej narod rihla Srednja šola KAKU se kej narod rihta : folklorne pripovedi od Lilije do Čateža / [zbrala] Ida Dolšck ; [ilustriral .lože Meglic]. - [Ljubljana] : Kmečki glas, 2000. - 261 str., [4] f. pril., I CD-Rom : 21 cm. - (Zbirka Glasovi; knj. 21). Zbiralka ljudskih pripovedi Ida Dolšck je segla tudi na področje občine Ivančna Gorica, kjer je informatorje našla v naslednjih krajih: Gorenja vas. Ivančna Gorica, Malo ( 'melo, Mekinje, Met-naj, Muljava, Obolno, Sobrače, Stična, Šentvid, lemcniea, Zaboršt. Knjigi je dodana zgoščenka z izbranimi pripovedmi v pristni lokalni govorici. KASTELIC, .lože Umreti ni mogla stara Sibila : Prešeren in antika / ob dvestoletnici pesnikovega rojstva napisal Jože Kastelic. - Ljubljana : Modrijan, 2000. - 278 str. : ilustr. ; 24 cm. Potiskani spojni listi. Prof. dr. Jože Kastelic, arheolog, klasični filolog, antični zgodovinar, pesnik in učitelj, seje rodil I. 1913 v Šentvidu pri Stični. S to knjigo predstavlja pesnikova srečevanja s kulturo antike. Izšli sta dve izdaji, navadna in bibliofilska. Pri bibliofilski je bila knjiga vezana v svilo, z zlato obrezo, oštevilčenimi izvodi z. avtorjevim podpisom in z zaščitno škatlo. Kastelic, Jože - glej: Prešeren, France KETTE, Dragotin Moj bog / Dragotin Kette ; [izbor in spremna beseda Ivo Frbež.ar|. - Grosuplje : Mondena, 1999/2000. - 128 str.; 21 cm. - (Zbirka Lirika j knj. 6). Predstavitev maja 2(X)0. Knjiga je izšla ob 100-letnici pesnikove smrti in izida njegovih poezij. KOCBEK, Edvard Dnevnik 1950 /Edvard Kocbek ; [izvirni rokopis za tisk pripravil Mihael Glavan]. - Ljubljana : Cankarjeva založba, 2000. - 400 str. ; 21 cm. Dnevnik 1950 / Mihael Glavan: str. 5-14. Veliko napornega in zamudnega dela si je urednik naložil z. dešifriranjem dnevnikov. Omogočil nam je vpogled v leto 1950, ko je Kocbek bil podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine, vpogled v njegovo osebnost in tedanje razmere. Ta dnevnik odkriva tedanje vedenje o pobojih po vojni, označi krivca ter govori o travmi, ki nas še vedno spremlja. Govori tudi o ocenjevanju Kocbeka, ki ni spremenjeno. Urednik je dodal tudi najnujnejše opombe. KONTIĆ, Branko: Ocena vplivov na okolje za elektro delavnico lastnika Zabukovcc Mira na lokaciji Perovo 28 pri Grosupljem / Branko Kontič. - Ljubljana : Institut Jožef Štefan, 2000, 9 f. : ilustr. ; .30 cm. -(IJS poročilo, 8270). Poročilo govori o minimalnih emisijah v okolje. KOPAN.) in njegove znamenitosti. - |Račna : Krajevna skupnost Račna in Turistično društvo Kopanj], 2000. - 1 zloženka [6] str. : ilustr. ; 21 (x 10) cm. Zloženka je izšla .3. decembra 2000, ob 200-letniei rojstva F. Prešerna, ki jc na Kopanju preživel nekaj otroških let. KOTARAC, Mladen Inventarizacija flore in favne na Radenskem polju : poročilo / nosilec projekta Mladen Kotarac ; soavtor Katja Poboljšaj. - Miklavž na Dravskem polju : Center za kartografijo favne in flore, 2000. - 101 f. : tabele, zmv. ; 30 cm + digitalna pril. na CD. (Občina Grosuplje: Oddelek za okolje in prostor). KOŽELJ Horvat, Sabina Ogenjček išče ognjišče / Sabina Koželj Horvat ; ilustrirala Milanka Fabjančič. - Celje : Mohorjeva družba, 2000. - 31 str. : ilustr. ; 2.4 cm. - (Zbirka Mladinska knjižnica / Mohorjeva družba ; 42). Avtorica Sabina Koželj Horvat je po rodu iz Ivančne Gorice. Lenarčič, Jože - glej: Prostovoljno gasilsko društvo Ponikve NADRAII, Anton Zivilc v ljubezni / Anion Načinih ; [spremno besedo napisal Akijzij Šuštar]. - Slična : Cistcr-cijanska opatija, 2000. - 240 str. ; 19 cm. - (Bernardova knjižnica ; št. 19). Spremna beseda / Alojzij Šuštar: sir. 5-6. Dr. Anton Nadrah, opat Cistcrcijanske opatije v Stični, je bil rojen I. 1937 v Ivančni Gorici. NOVI zvonovi v Stični : ob jubilejnem letu 2000 / [avtorji Anton Nadrah et al. ; fotografije Branko Pctauer, Janez Pucclj]. - [Stična : Cistcrcijanska opatija], 2000. - |32| str. : barvne fotografije ; 16 cm. OSNOVNA šola Brinje Grosuplje Učencem in Staršem na pot : v novo šolsko lelo 2000/2001. - [Grosuplje : Osnovna šola Brinje], 2000.-32 str. : ilustr. ; 21 cm. Vodnik je namenjen učencem in Staršem, predstavi pa vse zaposlene, dejavnosti in tudi načrt šole - to je bilo prvo šolsko leto v novi stavbi. OSNOVNA šoki Brinje Grosuplje Zbornik OŠ Brinje Grosuplje : ob slovesnem odprtju nove osnovne šole 23. junija 2000 / [uredniški odbor Irena Kogovšek ...et al.]. - Grosuplje : Osnovna šola, 2000. - 48 str. : ilustr. ; 25 cm. Naslov na ovoju: OŠ Brinje, Grosuplje. - 1.200 izvodov. Zbornik predstavi šolstvo v Grosupljem od leta 1903, poudarek pa je na času od šolskega lela 1997/98, ko sc šola Brinje osamosvoji. Opisana jc gradnja nove stavbe, njena arhitektura ter pričakovanja. PREŠEREN, France Pisma : ob dvestoti obletnici pesnikovega rojstva : 3. decembra 1800 - 3. decembra 2000/ France Prešeren ; [uredil, uvodni esej in komentar k pismom napisal Jože Kastclic ; diplomatični in kritični prepis slovenskega pisma staršem ter formalni popis obeh pisem Mihael Glavan ; diplomatični in kritični prepis nemškega pisma Stanku Vrazu ter nemški prevod slovenskega pisma Anton Janko ; nemška pisma v slovenščino prevedla Alfonz Gspan in Mirko Rupel ; izvirnike pisem zbral Veseliti Miškovič]. - Ljubljana : Rokus, 2000. - 129 str. : ilustr. ; 25 cm. -300 izvodov. Spremna beseda / Jože Kastclic: str. 7-10. - Spremna beseda / Mihael Glavan, Anton Janko, Jože Kastclic: str. 11. - Pismo, Pisma ; Življenjepis pesnika in objave korespondence/Jože Kastclic: str. 15-27. Bibliofilska izdaja pisem je izšla v dvestotih izvodih. PROSTOVOLJNO gasilsko društvo (Ponikve) Kronika Prostovoljnega gasilskega društva Ponikve : 1930-2000 / [kroniko je iz dokumentov, starih zapisov in po ustnem izročilu še živečih najstarejših članov sestavil Jože Lenarčič ; fotografije Jože Lenarčič et al.]. - Ponikve : Prostovoljno gasilsko društvo, 2000. - 91 str. : ilustr. ; 23 cm. Naslov na ovoju: 70 let PGD Ponikve : 1930-2000. Avtor Jože Lenarčič je zajel predstavitev kraja, etnološko dediščino, tudi pustovanja, sc dotaknil Zavetnika gasilcev, podal delovanje gasilcev v kraju in sestavil kroniko skozi leta ter dodal sezname članov. Radensko polje - glej: Kotarac, Mladen ROŽ'CE poezije : (zbirka pesmi) / [izbor pesmi Bctka Jamnik]. - Šmarjc-Sap : OŠ, 2000. -52 str. : ilustr. ; 21 cm x 21 cm. Ob 200-lctnici Prešernovega rojstva so zbrali svoje pesmi, kjer jc iztočnica pogosto Prešernova lema ali pesem. Tudi ilustracije v različnih tehnikah so tlelo učencev. SLOVENICA : Briefmarkenkatalog Republik Slovenien, - Ivančna Gorica : Jože Velikanje in Martin, 2000-. - 1, 2000, : ilustr. ; 24 cm. (Prevod dela: Slovenika, 2000). SLOVENIJA 1941-1948-1952 : tudi mi smo umrli za domovino : zamolčani grobovi in njihove žrtve : zbornik / [uredniški odbor Franc Perme, Anton Žitnik, Davorin Žitnik]. - Ljubljana ; Grosuplje : Društvo za ureditev zamolčanih grobov, 2000. - 727 str. : ilustr. ; 25 cm. To je .3. izdaja dela, ki je leta 1998 izšel v dveh izdajah (277 in 287 str.) pod naslovom Slovenija: zamolčani grobovi in njihove žrtve. Ta izdaja je znatno razširjena. Predstavitev zbornika je bila 29. 6. 2000 v Knjižnici Grosuplje. SLOVKNIKA : katalog poštnih znamk, celin, žigov in telekartic Telekoma Slovenije 2000 / [besedilo in avtor idejne rešitve. Jože Velikanje]. Ivančna Oorica : Jože Velikanje, 2000. - 120 str. : ilustr. ; 21 cm. - 1500 izvodov. Dodan je uvod o poštnih znamkah nasploh in njihovem zbiranju. Zajema znamke od verigarjev dalje. SREDNJA šola Josipa Jurčiča (Ivančna Oorica) Zbornik ob 50-lctnici gimnazije, 55-letniei nižje gimnazije, 20-letnici srednje šole v novem šolskem centru / [glavna urednica Breda Kramar; fotografije iz šolskega arhiva in zasebnih zbirk]. - Ivančna Gorica : Srednja šola Josipa Jurčiča, 2000. - 82 str. + [ 12 + 43 str.| : ilustr. ; 30 cm. Naslov na ovoju: Zbornik ob 50-letnici gimnazije Josipa Jurčiča. Slovesnost je bila 7. 10. 2000 na šoli. Zbornik zajema pogovore z. ravnatelji, vtise učiteljev in staršev, spomine tedanjih dijakov, predstavi še vzporedne dejavnosti z množico ilustrativnega gradiva ter seveda sezname profesorjev in gimnazijcev. Knjigi sta posebej dodana seznama dijakov, ki so zaključili šolanje v strokovni in poklicni šoli (12 str.) ter seznam sponzorjev proslave (43 str.) STOJI učilna zidana ... v Ambrusu ... : [bilten ob zaključku inovacijskega projekta] / [uredniški odbor Zlata Kastclic, Marinka Piškur, Tatjana Bradač ; avtorji Marinka Piškur et al.]. [Ivančna Gorica : Osnovna šola Stična, 2000]. - 80 str. : ilustr. ; 21 cm. Šolski projekt je zajci učence in predavatelje, ki so skozi arhive, spomine, zapise in kroniko oblikovali knjižico, ki govori o kraju in šolanju nekoč in danes. Večje tudi leposlovnih prispevkov. Pripravili so tudi razstavo o šoli nekdaj. ŠOPEK zdravie in napilnic / [zbral Boris Kuhar: uredil Jožef Marolt|. - [Grosuplje : Kuret in Cd., G.M.F, d.O.O., 2000]. - 60 str. ; 8 x 6 cm. Ovojni naslov. Zdravice in napitnice / Boris Kuhar: str. 3-4. Na začetku je celotna Prešernova Zdravi jica, nato si slede pesmi po abecedi prvega verza ali naslova. Knjižica je bila namenjena večjim ustanovam kot darilna prilogo ob novem letu. Obstajajo različne verzije, prilagojene želji naročnika večje količine izvodov. Izšlo v novembru leta 2000. Št. Jurij - glej: Dobičkar, Franc ŠTEPIC, Lilijami Ali je angleščina v I. letniku srednje šole res tako težka? : zbirka vaj... / Lilijami Štepic. -Zgornja Draga : samozal., 2000. - 201 str. ; 25 cm. (.3. in 4. izdaja). Avtorica Lilijami Štepic živi v Zgornji Dragi pri Ivančni Gorici. ŠTEPIC, Lilijami Ali je angleščina v 2. letniku srednje šole res tako težka? : priročnik ... / Lilijana Štepic. -Zgornja Druga : samozak, 2000. - 198 str. ; 25 cm. (.3. in 4. izdaja). ŠTEPIC, Lilijana Angleščina po slovensko : priročnik za osnovnošolce v 5. in 6. razredu ... / Lilijana Štepic. -(2. izdaja). - Zgornja Druga : samozak, 2000. - 488 str. : iluslr. ; 30 cm. ŠTEPIC, Lilijana Angleščina po slovensko : za 7. in 8. razred osnovne šole... / Lilijana Štepic. - Zgornja Draga : samozak, 2000. - 457 str. : ilustr. ; 30 cm. TABOR slovenskih pevskih zborov (31 ; 2000 ; Šentvid pri Stični) Pojo naj ljudje / XXXI. Tabor slovenskih pevskih zborov / [uredil Ilija Brcgar). - Šentvid pri Stični : [Tabor slovenskih pevskih zborov], 2000. - 37 str. : ilustr. + [ 17 str. oglasni del] ; 23 cm. Knjižicu zajema govore, celoten program, seznam nastopajočih let predstavi posamezne izstopajoče pri tem taboru. TEMENICA : 750 let : 13. avgust 1250 - 30. september 2000 : zbornik ob sedemstopetde-sellelnici prve omembe v pisnih virih / [uredili Jelka Roječ in Slaša Kokot ; fotografije so prispevali Dušan Slepec ... ct al.]. - Temenica : Kulturno društvo, 2000. - 59 str. : ilustr. ; 30 cm. - 1000 izvodov. Zbornik govori o zgodovini kraja od prve omembe, poda pregled podružničnih cerkva, tudi mline in žage v kraju, približa tudi šolo, društva in življenje v kraju ter znane ljudi ter nekaj folklornih pripovedi. Zborniku je dodana Priloga z oglasnim delom, [6| str. VVECHTERSBACH, Rado Informatika. Učbenik za L, 2. in 3. letnik srednjih šol / Rado VVcchtersbach in Matija Lokar. - I. izdaja, 4. natis. - Ljubljana : DZS, 2000. - 187 str. : ilustr, ; 25 cm. Avtor Rado VVcchtersbach živi v Šmarju - Sapu. VVECHTERSBACH, Rado Predstavitev informacije na spletu : vodnik za izpeljavo sklopa Računalniška omrežja / Ratlo VVcchtersbach ; [prispevke 0 izpeljavi projekta napisali Vinko Cedilnik ... ct al.]. - Ljubljana : Zavod RS za šolstvo, 2000. - 161 str. : ilustr., tabele ; 17 x 24 cm. - (Modeli poučevanja in učenja. Računalništvo / informatika). ZAKRA.IŠEK, Karolina Darovan je glas spomina / Karolina Zakrajšck : [ilustracije Marijan Tršar). - Maribor: Dru-mae, 2000. - 132 str., |d| str. pril. : avtoričina slika ; 21 cm. - (Zbirka Od srca do srca ; knj. 31). -300 izvodov. - Spremna beseda / Janez Švajncer: str. 7. - Življenjepis: str. 6. Avtorica je biki rojena na Kuž.eljcvcu pri Zagrađen, sedaj živi in ustvarja v Grosupljem. Ta knjiga predstavlja njeno tretjo samostojno knjigo. Obsega pesmi in črtice. Ilustracije dodajajo izdaji svoj lirični pridih. ZBORNIK občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrcpoljc : gospodarska, kulturna in zgodovinska kronika / [glavni urednik Mihael Glavan]. - Grosuplje : [izdaja skupina občanov], 1969. -21, 2000, 339 str. : ilustr. ; 2.3 cm. ZBORNIK referatov s pisnimi prispevki članov : 2. izobraževalni seminar, Podsmrcka pri Ivančni Gorici, [9.11.2000] : interni zbornik / [organizacija seminarja Društvo tehničnih vodij -Površinsko odkopavanjc , uredila Duška Rokavec]. - Ljubljana : Društvo tehničnih vodij - 232 Dnpo Samce površinsko odkopavanjc, 2000. - 166 sir. : ilustr- ; 21 cm. Naslov na hrbtu ovitka: Peskokop Podsmrcka 2000. - 450 i/vodov. ZDRUŽENJE šoferjev in avtomehanikov (Ivančna Gorica) [Štirideseti 40 let Združenja šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica / |urednik Franc Bivic]. - Ivančna Gorica : Združenje šoferjev in avtomehanikov, 2000, .38 str. : ilustr. ; 21 cm. Knjiga je izšla 8. julija 2000 ob slovesnosti. Opisani so začetki mehanične in šoferske dejavnosti v občini in njun razvoj do danes. Predstavljena je tudi občina. Dodan jc obširen [41 str.J oglasni del Žitnik, Anton - glej: Dobičkar, Franc Žitnik, Davorin - glej: Dobičkar, Franc V letu 2000 so naše večje založbe izdale: Mondena: Bostič, Alojz Upravna kultura in etika upravnega dela javnih uslužbencev, 72 str.: gral. Brenk, Tomaž: [Neunundneunzig| 99 luftbalons, 127 str. Frbcžar, Ivo: Brinove jagode : (hajka), 81 str. Frbcžar, Ivo: Stoji gorilna pisana ali Za/nos, 151 str. Fridauer, Milan: Aforizmi, 127 sir. Ilenry, Brian: Astronavt, 72 str. Kette, DragOtin: Moj bog; [izbor in spremna beseda Ivo Frbež.ar|, 128 str. Kiauta - Brink, Marianne: Prvi žafran = The first crocus, 152 str. : ilustr. Maurcr, Neža: Zbrana dela, 1.: Poezija in proza : 1967-1992, 304 str. Najbolj smešne, najbolj neokusne, najbolj nesramne in kmečke šale / zbrala, izbrala in uredila Jean J. Frbcžar in Janez Žalik, 127 str. : ilustr. Najboljše šale o direktorjih, delavcih in tajnicah / zbrala, izbrala in uredila Jcan J. Frbcžar in Janez Žalik, 127 str. : ilustr. Najboljše šale o dopustu in turistih / zbrala, izbrala in uredila Jean J. Frbcžar in Janez Žalik, 127 str.: ilustr. Petan, Žako: Sadovi zmot, 95 str. Pregl Kobc, Tatjana: Likovne impresije : [eseji|, 1. zv.: 288 str. Pregl Kobc, Tatjana: Violina : [pesmi], 103 str. Pungcrčar, Milcnka: Rdeče marjetice, 142 str. : ilustr. Rotar, Janez: Naš jezik danes : [kulturnoantropološki cscj|, 264 str. : ilustr. Sehvventncr, Bojan: Aforizmi, 103 str. Šalamun, Tomaž: Amerika ; [spremna beseda Ivo Frbcžar], 96 str. Štampe Žmavc, Bina: tirnica gosenica : lutkovna igrica v petih vrtnih prizorih, .30 str. : ilustr. Štampe Žmavc, Bina: Princesa kamnitih besed : igrica za otroke, .32 str. : ilustr. Štampe Žmavc, Bina: Ure kralja Mina : igrica o kralju in času v treh dejanjih, .39 str. : ilustr. S ušel, David: Sledenje Kairosa, 72 str. Zupančič, Matjaž: Sence v očesu : (roman), 287 str. Žigon, Matjaž: Med čermi : roman, 149 str. Cistcrcijanska opatija Stična je izdala: Devetdnevnica s posvetitvijo in obnavljanjem posvetitve Jezusovemu in Marijinemu Srcu, 48 str., (V šoli najsvetejših Src ; št. 1). Dragiir, Milanka: Skrivnost božje ljubezni, 112 str., (Bcrnardova knjižnica ; št. 18). Ipavcc, Avgust: Ad misam in agris : oratorium, 79 str. : ilustr. (2. izdaja). Nadrah, Anton: Živite v ljubezni, 240 str., (Bcrnardova knjižnica ; št. 19). Novi zvonovi v Stični : ob jubilejnem letu 2000, [32) str. : barvne fotografije. Zbornik oboin Grosuplje, Ivartčna Gorici) Dobre polje XXII, 2002 233 Založba in liskama Grafis Iradc (Spodnje Blalo - Grosuplje) pa je izdajala serije: Loveh/ doli : album s sličicami (snopiči št. 1-4); Revija 14. Klinika dr. Bcrgerja (št. 85-94); Revija 14. Ljubezenske zgodbe (št. 114-125); Revija 14. Ljubezenske zgodbe, Exlra (št. 1-5); Revija 14. Ninja (št. 8-12); Revija 14. Serija Emanuela (št. 9-12); Revija 14. Serija Love storics Pcggy Gaddis (št. 20-28). 2001 AHLIN, Stanka Spomini / Stanka Ahlin ; |ilustriralo Sandi Zalar]. - Grosuplje : samozaložba, 2001. - 50 str. : ilustr. ; 21 cm. [Pismo sina]: str. 42-47 (kopija rokopisa). - Beseda o pesnici / Sandi Zalar: str. 48-49. (Izšlo konec marca). Avtorica živi v Grosupljem. To je njena druga pesniška zbirka. Njene pesmi so pripovedne (Grof in lončar) in lirske, posvečene doživljanju narave in oziranju na minevanje. ALMANAH : zgodilo se jc - - -. - Šmarjc-Sap : Razvedrilo, 200L- 56 str. ; 21 cm. -(Posebna izdaja Razvedrila). AMBROŽIČ, Vid Rože med trnjem : 1909-1945 / Vid Ambrožič. - Mirna : [samozal.] G. Ambrožič, 2001. - 320 str.; 23 cm. Spremna beseda / Nataša Iskra: str. 5-7. - Nekaj misli o Vidu Ambrožiču in njegovih pesmih / Gordan Malenšek-Ambrožič: str. 301-307. Avtor pesniške zbirke Vid Ambrožič je bil rojen v Velikih Češnjicah pri Šentvidu (15. 6. 1890-15. 12. 1961). BARAGA, Friderik Ircnej Pisma in dokumenti : zbirka besedil v izvirniku ter v slovenskem in angleškem prevodu / Friderik Baraga. - Ljubljana : Družina, 2001. - Zv. 1 : ilustr. ; 24 cm. - Baragiana = Baragiana collection / Družina ; knj. 3). Knj. 1: (1797-1830) / uredila Karel A. Ceglar in France Baraga ; |slovcnski prevod France Baraga : angleški prevod Zgodovinska komisija v Marquettu ; fotografije ZRC SAZU, Janko Pogačnik, Marko Kapus|. - 2001,- 675 str. - Predgovor / Karel A. Ceglar: str. 626-633. Sourednik Karel A. Ceglar (1912-1999), salezijancc, jc bil po rodu iz Stične. BKLIMKI) (Grosuplje) Belimed : infeetion control : 10 let. - [Grosuplje] : Belimcd, [2001 ]. - 12 str. : ilustr. ; 21 cm. Dvojni naslov in podnaslov. Predstavitev podjetja v Grosupljem, ki se ukvarja s pomivalnimi stroji. Ceglar, Karel A. - glej: Baraga, Friderik Ircnej CKRAR. Miro ml. (I)raeionalnost modernega prava / Miro Cerar. - Ljubljana : Boncx, 2001. - 515 str. ; 24 cm. Pravnik dr. Miro Cerar ml. (196.3) živi v Grosupljem. CERAR, Miro ml. Temelji ustavne ureditve, človekove pravice in temeljne svoboščine, gospodarska in socialna razmerja : (študijsko gradivo); Priloga: Varstvo osebnih podatkov / Miro Ccrar. - Ljubljana : Ministrstvo za notranje zadeve RS, 2001. - 72 str. ; 30 cm. 1000 izvodov. CREMO, Michael A.: Prikrita zgodovina človeške rase / Michael A. Cremo In Richard L. Thompson ; (prevedel Andrej Kikelj). - Ljubljana : Ara, 2001. - 254 str. : ilustr.; 20 cm. Prevod dela: The hidden historv of the human race. - Prevajalec naveden v CIP-u. - 1.000 izvodov. Prevajalec Andrej Kikelj je po rodu Grosupcljčan. FRBEŽAR Ivo Molitva za rodot / Ivo brbežar ; [izbor i prepev od slovenečki jaz.ik Iiistrica Mirkulovska, Aleksandar Popovski, Risto G. Jacev]. - Skopje : Makedonski pisatcl, 2001. - 76 str.; 21 cm. -(Literarni svetovi). - Cirilica. Frbcžar, Ivo - glej: Jačcv, Risto (davan. Mihael - glej: Kocbek, Ldvard GLAVAN, Polona Noč v Evropi / Polona Glavan. - Ljubljana : Študentska založba, 2001. - 211 str. ; 21 cm. -(Knjižno zbirka Bcletrina). Spremna beseda / Aleš Car: str. 2. Polona Glavan (1974) živi v Stični. Ukvarja sc s prevajanjem in pisanjem proze. Za svojo prozo jc prejela že kar nekaj nagrad. Knjiga je njen prvenec. GLUVIĆ, Gorati Fantje, žoga punce / Goran Gluvič. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 2001. - 197 str. ; 19 cm. -(Zbirka Knjigožer). GLUVIČ, Goran Flarms danas : književne anektote iz literarnoga Života generacije pisaca rođenih oko šezdesetih / Goran Gluvič. - Zagreb : Naklada Mlinaree & Plavič, 2001. - 93 str. ; 21 cm. Grosuplje - glej: Bclimed Letno poročilo Sanacija razmer Skrivnosti iz. Pekarne JAČEV, Risto G. Kamnita blazina / Risto Jačcv ; [prevod Bistrica Mirkulovska in Ivo Frbcžar; spremna beseda Ivo Frbežar]. - Grosuplje : Mondena, 2001. SO str. ; 21 cm. - (Zbirka Lirika / Mondena ; zv. II). JAKLIČ, I ran: Zadnja na grmadi / Fran Jaklič ; [spremno študijo napisal Matevž. Košir]. Celje : Mohorjeva družba, 2001. - 271 str. : ilustr. ; 24 cm. Boj krvavi zoper čarovniško zalego od llcinrieha Institorisa do dr. Janeza Jurija Hočevarja / Ma- tcvž Košir: sir. 137-199. - Zapisnik čarovniškega procesa: sli. 201-265. - Originalni zapisnik čarovniške sodbe jc iz Arhiva RS. Ob izidu je minilo 300 let od usmrtitve zadnje čarovnice na Kranjskem Marine Cešarkove. Pri Jakličevem tekstu so ob začetkih poglavij uporabili bakroreze iz. Prizorišča človeške smrti J. V. Valvasorja. Avtor Iran Jaklič (1868-1937). učitelj in pripovednik, je bil iz. Podgorice v Dobrcpolju. Študija je bogato ilustrirana, pri zapisniku procesa pa vzporedno tečejo kopija originala, slovenski prevod in nemški izvirnik. Kastelic, Zlata - glej: Krvapivc Kikelj, Andrej - glej: Cremo, Michael A. KOCBEK, Edvard Dnevnik 1951 /Edvard Kocbek ; [izvirni rokopis za tisk pripravil Mihael Glavati]. - Ljubljana : Cankarjeva založba, 2001. - 352 str. ; 21 cm. Ib je že sedmi letnik dnevniških zapiskov in predstavi vroče letov Kocbekovem življenju. Urednik Mihael (ilavan, pisce spremne besede in opomb, nam je omogočil vpogled v delovanje povojne oblasti in v zasebnost kulturnika, kije bil razpet med resničnost in deklarirano. KOŽELJ Horvat, Sabina Ogenjček in nočna lučka / Sabina Koželj I lorvat ; ilustrirala Milanka Fabjančič. - Celje : Mohorjeva družba, 2001. - 59 str. : ilustr. ; 24 cm. - (Zbirka Mladinska knjižnica / Mohorjeva družila ; 4.3). Pisateljica Sabina Koželj Horvat je po rodu iz Ivančne Gorice. Kralj, France - glej: Kranjc, Igor Kralj, Ume - glej: Levstik, Fran KRANJC. Igor France Kralj / Igor Kranjc. - Ljubljana : Slovenska matica, 2001. - 159 str. : ilustr. ; 25 cm. Po retrospektivni razstavi v Moderni galeriji ob stoletnici rojstva v letu 1995 in po Spominih smo sedaj dobili še monografijo o tem pomembnem slikarju. Njen avtor je leta 2000 tudi doktoriral s temo: Življenje in delo Franceta Kralja. Morda šele sedaj zvemo, kako pomemben jc Kraljev slikarski in kiparski opus. France Kralj velja za očeta ekspresionizma na Slovenskem in za enega najvidnejših slikarjev med obema vojnama. Kaže nam ga kol vsestranskega likovnega ustvarjalca ler pedagoga in ga vseskozi vmešča v sočasno dogajanje. Umetnik France Kralj (1895-1960) je bil rojen v Zagorici v Dobrcpolju. KRVAPIVC : vse sorte iz, dežele Desetega brata, osrednje Suhe krajine, domovanja Turjaških do Kočevskega / [zbrala in uredila] Zlata Kastelic, Jože Prime ; [ilustrirala Anka Koželji. - Ljubljana : Kmečki glas, 2001. - 2.38 str., [4| f. barvne pril. : ilustr. ; 21 cm. - (Zbirka Glasovi ; knj. 24) - Potiskani spojni listi. D zapisu povedk v narečju / Vera Smole: str. 214-215. Prvi spojni list predstavi zemljevid z zajetimi kraji. Iz naših občin so: okolica Ivančne Gorice, Stična, Mctnaj, Podsmreka, Temenica. Muljava, do Zagradca, Ambrus, Krka, v dobrcpoljski občini pa Ponikve, Videm, Podgonca. Pod peč in Kompolje. Skupaj je zajetih kar 530 pripovednih enot. Delo predstavlja trud obeh zbirateljev. Prime jc zbiral predvsem v Dobrcpoljski dolini in v vcliko-laiki občini. Dodan jc seznam narečnih in tujih besed in abecedni seznam pripovedovalcev. LAVRIH, Ivan V primežu revolucije : spomini duhovnika / Ivan Lavrih ; [spremno besedilo napisal Ivo Žajdcla|. - Ljubljana : Družina, 2001. - 135 str. ; 21 cm : fotogr. - (Zbirka Čas in ljudje ; knj. 11). - Spremna beseda / Ivo Zajdcla: str. 5-20. Avtor Ivan Lavrih je bil rojen v Šentvidu pri Stični (1915), osrednji del knjige prinaša njegove spomine duhovnika, saj je bil do leta 1942 kaplan v dobrepoljski župniji, po letu 194.3 pa predstavi svojo trnjevo pot do danes, ko živi v Ameriki. LETNO poročilo / Pekama Grosuplje, - Grosuplje : Pekarna, 2001. Letno poročilo za leto 2000 (2001), .31 str. : ilustr. ; .30 cm. To letno poročilo izstopa po svoji oblikovni plati, zato so na tekmovanju internih letnih poročil v Salzburgu bili med prvimi. S svojimi izdelki so izvirno predstavili dejavnost in uspešnost podjetja, ki je slavilo svojo 50-letnieo. LEVSTIK, Fran Martin Krpan : slovcnskaja narodnaja povest' / Fran Levstik ; hudožnik Tone Kralj ; Ipcrcvod so slovenskogo Aleksandr Romanenko|. - Moskva : "Dr. Irance Prešem", 2001. - 64 str. : ilustr. ; 21 x 27 cm. Ovojni naslov. - Cirilica. - 2000 izvodov. Tudi v ruščini je izšlo to delo s čudovitimi ilustracijami Toneta Kralja (1900-1975), slikarja in kiparja iz Zagoriee v Dobrepolju. Malo Hudo - glej: Prostovoljno gasilsko društvo MOŽINA, Stane Osnove managementa / Stane Možina in [sodelavci] Jurij Bernik, Marjana Merkač, Aleša Svctic. - Portorož : Visoka Strokovna lola za podjetništvo, 2000. - 294 str. : graf. Prikazi ; 21 cm. O avtorjih: str. 293-294. Avtor Stane Možina (1927), prof. na Ekonomski fakulteti, je bil rojen na Gatini. MOŽINA, Stane Osnove managementa. Vaje / Stane Možina in |sodelavci] Jurij Bernik, Marjana Merkač, Aleša Svctic. - Portorož : Visoka strokovna šola za podjetništvo, 2000. - HO str. : tabele ; 21 cm. NADRAH, Anton Bodite sveti : vrtnice / Anton Nadrah. - Stična : Cistercijanska opatija, 2001. - 64 str. ; 16 cm. - (V šoli najsvetejših Src ; št. 2). NADRAH, Anton Devetdnevnica pred posvetitvijo in obnavljanjem posvetitve Jezusovemu in Marijinemu Srcu / Anton Nadrah. - Stična : Cistercijanska opatija, 2001.- 48 str. ; 16 cm. - (V šoli najsvetejših Src ; št. 1). NADRAH, Lojze Mož v kolibi / Lojze Nadrah ; [ilustracije Spiridion = Dušan Klun ; spremna beseda Tine Hribar]. - Ljubljana : samozal. (Mrzlo polje 10, 1295 Ivančna Gorica), 2001. - 70 str. : ilustr. ; 21 cm. Recenzija / Tine Hriba: str. [711. Avtor Alojz Nadrah jc doma iz okolice Ivančne Gorice. V knjigi se literarno loteva filozofskih tem in življenjskih resnic. OD zemlje do žemlje /1Pekarna Grosuplje ; ilustracije Božo Kos|. - [Ljubljana : Petka; Gro- suplje : Pekarna Grosuplje], 2001. - [8| str. : ilustr., 20 cm. V knjižici, ki je izšla septembra 2001, je na poljuden način prikazana pol do kruha z ilustracijami slikarja Boža Kosa. POLAJNAR FRELIH, Nataša Baročni črni oltarji ljubljanskih kamnoseških delavnic / Nataša Polajnar Frelih ; [angleški prevod Boštjan Zupančič ; fotografije Marko Frelih ... et al.]. - Stična : Slovenski verski muzej, 2001.- 171 str. : ilustr. ; 31 cm. O avtorici: str. 170. - 1000 izvodov. Avtorica deluje kot kustosinja v Slovenskem verskem muzeju v Stični. Ta knjiga je dopolnjena njena magistrska naloga. Predstavljeni so kamnoseki, tipologija oltarjev ter naročniki. Ob posameznih enotah je dodana fotografija in vsa dosedanja literatura. V študiji so zajeti tudi: oltar v cerkvi na Vidmu, prižniea iz Zagradca ob Krki ter lavabo v Stični. PEZDIRC, Zmago Tričrkovni slovar / Zmago Pezdire, Robert Kodrič, Boštjan Ovscnek. - 2. dopolnjena in razširjena izdaja. - Šmarje - Sap : Razvedrilo, 2001, 80 str. PROSTOVOLJNO gasilsko društvo Hudo (Ivančna Gorica) [Petdeseti 50 let Prostovoljnega gasilskega društva I ludo Ivančna Gorica : 1951-2001 / [uredniški odbor Renata Gomboc, Milka Kck in Marjan Knez]. - Ivančna Gorica : PGD Hudo, 2001. -3(1 str. : fotogr., 23 cm. - 500 izvodov. Uredniki so se trudili zbrati kar največ gradiva 0 dejavnosti društva v kraju, vse je dopolnjeno z obilnim slikovnim gradivom. PROSTOVOLJNO gasilsko društvo (Šmarje - Sap) [Stodvajsctj 120 let gasilskega društva Šmarje - Sap / |z.bral in uredil Ljubo Viku; Janez Pezdire]. - Šmarje - Sap : Prostovoljno gasilsko društvo, 2001. - 80 str. : večinoma barvne fotografije ; 21 cm. Naslov na ovoju: 120 let PGD Šmarje - Sap. - 1500 izvodov. 614. Opisani so začetki gasilstva v kraju in razvoj dejavnosti do danes, tudi skozi osebne spomine. Vse dopolnjujejo še seznami članstva. Veliko jc slikovnega gradiva. Strani [55-79] obsegajo oglasni del. SANACIJA razmer po odstranitvi strelovoda z radioaktivnim virom v Motelu Grosuplje : poročilo o intervenciji / [avtorji Rafael Martinčič et al.]. - I jubljana : Institut Jožef Štefan, 2001, 3, 9, I f. : ilustr.; .30 cm. - (IJS delovno poročilo ; 8487). Nestrokovno ravnanje s strelovodom z radioaktivnim virom (izotop Eu-152) je 16. oktobra 2001 botrovalo intervenciji Ekološkega laboratorija z mobilno enoto IJS in tako tudi temu poročilu. (10 izvodov). SIMONITT. Vaško Tabor Ccrovo : Grosuplje : [zloženka ob odprtju stalne razstave proliturškega tabora Cerovo. Grosuplje 20011 / Vaško Simonili, Alenka Žcleznik. - Grosuplje : Občina, 2001. - I zgibanka [ 10] str. : ilustr. ; 23 (x II) cm. - 5000 izvodov. Ob predstavitvi turških vpadov in obrambe je predstavljen Tabor tudi v fazah obnove. Risbe in barvne fotografije plastično dopolnjujejo vsebino. SKRIVNOSTI iz Pekarne Grosuplje, - Grosuplje : Pekama Grosuplje, [2001]. - [20] listov : ilustr., 31 cm. (Prilagojen ovitek tudi s tekstom na zavihkih). Priloga: Priročnik za peko na prodajnem mestu 114| str. : ilustr.; 24 cm. Izšlo v marcu 2001. Slovenka ...: Briefmarkenkatalog Republik Slovvenien. - Ivančna Gorica : Jože Velikanje in Martin, 2000. (2), 2001, : ilustr. ; 24 cm. (Prevod dela: Slovcnika). SLOVENIKA : katalog poštnih znamk, celin in žigov 2001 / [besedilo Jože Velikanje]. Ivančna Gorica : Jože Velikanje, 2001. - 109 str. : ilustr. ; 21 cm. - [5, 20011. - 1500 izvodov. Dodan je uvod o poštnih znamkah nasploh in njihovem zbiranju. Zajema znamke od verigarjev dalje. Telekarticc niso več zajete. Stična - glej: Zadnikar, Marijan Strah, Nataša - glej: Vidcmšek, Mateja Šmarje-Sap - glej: Prostovoljno gasilsko društvo Utrip ŠTEP1C, Lilijana Ali je angleščina v I. letniku srednje šole res tako težka? : zbirka vaj ... / Lilijana Štepic. - (6. izdaja). - Zgornja Draga : samozak, 2001. - 201 str. ; 25 cm. ŠTEPIC, Lilijana Ali je angleščina v 2. letniku srednje šole res tako težka : priročnik ... / Lilijana Štepic. - (5. in 6. izdaja). - Zgornja Draga : samozak, 2001. - 1 .). str. 3 : ikistr. (Pet novih zvonov v obnovljenem zvoniku sliške bazilike). Prvi krščanski festival / D. Pušenjak. - Nedelo, št. 23 (4.6.), str. 1 : iluslr. // Kristjan je kakor kvas / R. Ivelja. - Dn, šl. 151 (5.6.), str. 3 : ilustr. // Tukaj sem, pošlji mene / M. V. - Novi glas (Gorica), št. 21 (8.6.), str. 4 : ilustr. // Svet vtis potrebuje / B. Štcfančič. - D, št. 24 (11.6.), str. 1,3 : ilustr. // Nonstop kristjani / M. Hrastar. - Mladina, 24 (12.6.), str. 4.3^t6. (Prvi krščanski festival v Stični). Odlikovanje dekaniji Grosuplje / T. S. - I), št. 29 (16.7). str. 19 : ilustr. (Dekanija je ob občinskem prazniku prejela Zlati znak občine Grosuplje). Srečanje pritrkovalcev na Kopanju IS. J. - I), šl. 26 (25.6), str. 26 : ilustr. (Ciril Zajec je vzgojil 8 mladih pritrkovalk in pritrkovalcev). Biser sredi Suhe Krajine / K. H. - D, št. 28 (9.7.), str. 28 : iluslr. (Na Kamen Vrhu obnovili 900 let staro cerkvico). Od pastorale do volitev / H. Štcfančič. - D, št. 33 (I.3.8.), str. 3 : ilustr. (Letno srečanje misijonarjev in sodelavcev misijonov v Stični). Biser, ki nima para / F, M. - I), št. 35 (27.8.), str. 19 : ilustr. (Obnovljena cerkev na Muljavi pri Krki). Srečanje mladih v Stični IS. Omahcn. - Dn, šl. 253 (16.9.), str. II.// Mladost je čas zavzetega dela / J. Omahcn. - Dn, št. 255 (18.9.), str. 7. // Presenečajte in odpuščajte! / K. H. - D, št. .39 (24.9.), str. 1,12: ilustr. // Na krilih navdušenja / M. Papež. - Kg. št. .39 (27.9.), str. 1.3 : iluslr. // Stična 2000 / (tam). - Ognjišče, št. 10, str. 52-53 : ilustr. (19. vseslovensko srečanje mladih v Stični). Sv. Lambert na Pristavi nad Stično / A. Veber. - Ognjišče, št. 9, (na platnicah) : ilustr. Zvonik bo dobil novo streho / H. R. - Delo, št. 250 (26.10.), sir. 7 : iluslr. (Baročna cerkev sv. Marije v Zagradcu). Tat je vlomil kar med osmo mašo / .1. Omahcn. - Dn, št. .326 (30.1 L), str. 37 : ilustr. (Vlomov v cerkve po Sloveniji je vse več. tudi v grosupeljski dekaniji). Slovenski verski muzej v Stični / J. Cvetko. - Rast, št. 6, sir. 560-664 + slikovno gradivo: naslovnica, 498, 524, 546, 572, 576, 595, 601 : ilustr. Struge / M. Po. - D, št. 49 (.3.12.), str. 18 : iluslr. (Blagoslov novega zvona 'navčka'). Še lepša in prijaznejša cerkev v Šmarju / F. P. - D, št. 51 (17.12.), str. 19 : ilusti. (Restavrirane so freske na stropu cerkve). Človekovo srce jc strog sodnik / B, Panec. Sn. št. 10 (22. 12.), str. 9-10 : ilustr. (Msgr. dr. braneč Šuštarje že Četrto leto v grosupeljski župniji). Pod gora /H. M. - D. št. 52 (24.12.), str. 26 : ilustr. (Miklavževanjc). Kamni Vrh pri Ambrusu: ( erkev sv. Petra / A. Žclcznik. - Kulturne poti 2000 : Vodnik po spomenikih, Ljubljana, str. 79-83, 163 : ilustr. (Obnovljene so freske iz 15., 17. in 18. stok). Listine oglejskega patriarha Pilgrima I. za samostan v Stični / G. Beinhard. - Zgodovinski časopis. 4 (2000). str. 487 521 : iluslr. (Tii listine oglejskega patriarha Pilgrima in predvsem zanimiv krog in križ, podoben roti na papeških listinah). 2001 Cistereijanska opatija - Knjižnica / S. Bahor. - Das llamlbuch deulscher hislorischcr Buchbestande in Luropa, (1 lildesheim, Zurich, Nevv York), 2001, str.241-243. 244 Malija Sanice Zadnikarjcva slabilitas in Slična / A. Nadrah. - "Hodil po Kemiji sem naši..." : Marijanu Zadnikarju ob oscmdcsellctnici, Ljubljana, 2001, str. [ 21 ]-3(): ilustr. (Življenje, delo in povezanost dr. Marjana Zadnikarja s samostanom v Stični). Das Modeli der romanisehen Klosterlange der Abtei Stična-Sitlich von 1156 / H, Palzelt. - "Hodil po zemlji sem naši..." : Marijanu Zadnikarju ob osemdesetletnici, Ljubljana, 2001, str. I S71— 115 : ilustr. (Rekonstrukcijsko in raziskovalno delo umetnostnega zgodovinarja dr. Marijana Zadnikarja in njegovih sodelavcev V Stični). Folknandus ali Aldeprandus? / J, llofler. - "Hodil po zemlji sem naši..." : Marijanu Zadnikarju ob osemdesetletnici, Ljubljana, 2001, str. [123]—137 : ilustr. (Najstarejša zgodovina samostana v Stični in njegova rokopisna dediščina). Pritrkovalec mora imeti pravi posluh / J, Omahcn. - Dn, št. 2 (4.1.), str. 32 : ilustr. (Žalska fara ima dolgo tradicijo pritrkovanja). Cerkev na skali / F. Petrič. - D, št. 2 (7.L), str. 17 : ilustr. ( Podružnična cerkev sv. Petra na Kamen Vrhu pri Ambrusu). Mlin bo postal reprezentančni objekt / B.R. - Delo, 5t. 8(11.1.), str. 7 : ilustr. (Mlin v stiškem samostanu). Franc Perko: Mož, ki veliko ve in marsikaj napove / J. Kocijan. - NDn, št. 46 (IS.22.), str. 5,8 : ilustr. // Uradno razrešen konec marca / P. Potočnik. - Delo, št. 51 (3.3), str. 4 : ilustr. // Delo me je ozdravilo / D. Petrovič. - Jana, št. 22 (29.5.) str. 30- .32 : ilustr. // Nadškof Rode je zelo temperamenten človek (To pravi Frane Perko..) / H. Pancc. -Sn, št. 124 (1.6.), str. 9-10 : ilustr. //Tudi politiki so v božjih rokah / M. Pogačnik. - D, št. 29 (15.7.), str. 9 : ilustr. // Zamujena priložnost / F. Perko. - D. št. 4.3 (21.10.), str. 3 : ilustr. // Cerkev ne pozablja grehov / N. Ocrkeš Lcdnik. - Novi tednik, št. 43 (25.10.) str. 6 : ilustr. (Nadškof Perko sc poslavlja od Beograda). Dobrepolje / R. D. - D, št. 18 (29.4.), str. 18 : ilustr. (Velikonočni sejem v organizaciji Društva podeželskih žena Dobrepolje - Struge). Medeni tiar za samostansko družino / L. Lesar. - NDn, št. 119 (6.5.), str. 17 : ilustr. (Anton Novak - pater Avguštin, stiski čebelar). Povrnjena posvećenost /jz. - D, št. 31 (29.7.), str. 11 : ilustr. (Cerkvica na Magdalenski gori z. novimi kipi svetnikov). Stična / D. Č. - D, št. 31 (29.7.), str. 18 : ilustr. (Bedenje častilcev .lezosovega in Marijinega srca. Duhovne vaje v Stični). Veliko dela na podružnici / D, št. 50 (12.8.), str. 18 : ilustr. (Obnovljena cerkev sv. Jakoba v Velikih Lesah). Božji blagoslov in Marijino varstvo nad ljudmi dobre volje / F. P. - D, št. 38 (16.9.), str. 28. (Obnovljena podružnična cerkev Marije Snežne v Velikih Pecah v župniji Šentvid pri Stični). Kaj mi pomeni Stična / U. Marolt. - D, št. 39 (2.3.9.), str. 28 : ilustr. (Razmišljanje Urške Marolt, študentke iz. Kranja). Stična jc gorela! / B. Lesjak. - D, št. 39 (23.9.), str. 14-15 : ilustr. // Dvajseto srečanje mladih / P. Labc. - Ognjišče, št. 10. str. 24-25 : ilustr. (20. srečanje mladih v Stični). Dobrepolje - Videm / R. D. - št. 41 (7.10), str. 19 : ilustr. Obnovljena kapelica v Predstrugah). Okras kraja in ljudi / ce. - D, št. 41 (7.10.), str. 17 : ilustr. (Trije prenovljeni oltarji na Polici). Zakladnica kraja / T. Skubic. - D, št. 45 (4.11.), str. 3 : ilustr. (Škof Kvas je blagoslovil prenovljeno župnijsko cerkev v Grosupljem). Izza zidov Stične / A. Nadrah. - D, št. 47 (is.l I.), str. 11 : ilustr. (Ob Ipavčevem oratoriju Ad missam in agris). Grosuplje / A. L. D, št. 48 (25.11.), str. 19 : ilustr. (Obnovljena podružnična cerkev sv. Janeza in nova mrliška vežica na Gatini). 34 PRAVO. KRIMINAL 2000 V črnino zavil prometni znak /T. Bukovce. - NDn. št. 29 (d.2.). sir. 10—11 : ilustr. (Zaradi mnogih nesreč so dopolnili nepopolno prometno signalizacijo na odseku gradbišča Bič-Višnja Gora). Mitnica za voznike / T. Bukovec. - NDn. št. 36 (13.2.), str. 11 : ilustr. (Bojan Oblak išče krivca za prometno nesrečo, ko se je na avtocesti Bič-Višnja Gora zaletel v odprt odločni jašek). Izsiljevala je bivšega moža / M. lurlan-Rus. - Dn, št. 60 (2.3), str. 18. // Pes je zavohal, da se je nekdo podelal v hlače /1. Ropac. - Delo, št. 52 (2.3.), str. 13. // Skušala izsiljevati bivšega moža / M. liirlan-Rus. - Dn, št. 144 (29.5.), str. 15. (Na zatožno klop so sedli Majda Šepic (pogojna kazen), Janko Šega (pogojna kazen) in Miloš Miklič (oproščen). Reševalno vozilo nenadoma v levo / T. Bukovec. - Dn, št. 74 (16.3.), str 32 : ilustr. Bogati plen v župniji / (sko). - Dn, št. 100 (11.4.), str. 17. (Vlom v župnijski urad Krka). V cerkev po kipe in stare knjige / K. D. - Delo. št. 88 (14.4.), str. 1.3. // Oropali cerkev sv. Magdalene / (sko). - Dn, št. 104 (15.4.), str. 31. (Oropana cerkev sv. Magdalene na Magdalenski gori). Dveh DejanOV ne bo nikoli nazaj / V. Jerman. - Sn, št. I 19 (25. 5.), sir. 1,3: ilustr. (Dejan Ratkovič in Dejan Godec iz Ivančne Gorice sta umrla v prometni nesreči v Ljubljani), Pot se je končala v Grosupljem / (ng). - Dn, št. 155 (9.6.), str. 19 // Rekel jim je. da so v Italiji / K. D. - Dn, št. 137 (15.6.), str. 14. (Tovornjnkar je 20 Kurdov pri Grosupljem nagnal s tovornjaka). Sandi Grubclič je dosegel, da ne bo kaznovan še drugače / J. Taškar. - Delo. št. 134 (12.6.), str. 2 : ilustr. (Ustavno sodišče je razveljavilo člen zakona, ki kaznovanim državljanom drugih republik nekdanje SFRJ odreka stalno prebivališče v Sloveniji). Nevarna doživetja "divjega zahoda" / I. Šircelj - Žnidaršič. - NDn, št. 275 (8.1(1.), str. 8. // So samo Romi tretjerazredni / I. Šircel - Žnidaršič. - NDn, št. 117 (30 4.), str. 8. (Prometno nasilje nad obcestnimi prebivalci Velike Račne). Grubeličcv denar za prevarane / E. Zorman. - Večer, št. 237 (11.10.), str. 48 : ilustr. // Grubclič v zapor ali na bolniško? / V. Zakrajšek. - Sn, št. 241 (16. K).), str. 4 : ilustr. (Hrvaški oškodovanci predlagajo prodajo Grubcličevc lastnine na Hrvaškem). Obračal na avtocesti / (ng). - Dn, št. 294, (27.10.), str. 19. // S polom zaprl pot terencu / K. D. - Delo, št. 250 (26.10), str. I 1 : ilustr. (Smrtna prometna nesreča Cvetka Budkoviča, Grosupcljčana in glasbenega pedagoga). Z "brzostrelko" po slovenskih cestah / D. I-ranz. - NDn, št. .303 (5. II.), str. 11 : ilustr. (53-letni .1. K. iz. Grosupljega je povzročil tri prometne nesreče; s prizorišča dveh je pobegnil, v tretji je en udeleženec umrl). Križ v senci zla / V. Zakrajšek. - Sn, št. 268 (18.1 L), str. [9] : ilustr. (Nerešeni primeri umorov župnikov, tudi Prislova s Kopanja). Ukradli Jožefa z detetom / (ng). ■ Dn, št. 339 (13.12.), str. 29. (Iz cerkve v Ivančni Gorici so ukradli 150-200 let staro sliko). Preživel kljub mrzlim nočem / (ng). - Dn, št. 352 (28.12.), str. 23. (Po dveh dneh iskanja so našli pogrešanega 65-letnega domačina F. S. s Spodnje Slivnice). Čas. da Omana povabimo nazaj / Celo. št. 300 (28.12.), str. 2 : ilustr. // Solomun spregovoril / (i. Ocrar. Mladina, št. I (8.1.). sir. 10 : ilustr. (Pogovor z Milanom Solomunom o nagradi Evropskega raziskovalnega centra iz. Bruslja, delu v WS(), trgovini z orožjem, Nicolasu Omanu in Podobnikovi komisiji, obisku Zmaga Jelinčiča v Iraku). 2001 Pobesneli voznik / B. S. - Sn, št. 18 (23.1.), str. 7. (42-letni A. Š. iz Ivanćne (ioriee je nekajkrat trčil v policijska vozila in še grozil policistom). Mesto grafitov / .1. Omahen. - Dn, št. 30 (1.2.), str. 411 : iltistr. (Grafiti na hišah v Grosupljem govorijo predvsem o mamilih). Ko so vdrli v kiosk, jim jc odklenkalo / K. D. - Delo, št. 31 (7.2.). str. 9. // Medveda pa v avto / B. Sajovic. - Sn, št. 41 (20.2.), str. 7 : ilustr. // Osemintrideset vlomov v dobrega pol leta / K. D. - Delo, Št. 41 (20.2.), str. I I : ilustr. // Vandalizem za zabavo / N. Grabnar. - Dn, št. 56 (28.2.), str. 18. (20 letni P. P, 15- letnik, 18-letni M. M. in 19- letni P. V, vsi iz dobro stoječih družin iz Grosupljega, so vlamljali iz. objestnosti). Dijak doma tiskal denar / (ng). - Dn, št. 80 (24.3.), str. 31. // ( ankarje je tiskal 15-letnik / K. D. - Delo, št. 70 (26. 3.), str. 5. (Dijak iz. Višnje (iore tiskal denar). V dežju spregledala vlak / V. Jerman. - Sn, št. 97 (28.4.), str. 1,7 : ilustr. (Na nezavarovanem železniškem prehodu blizu Šentvida pri Stični sta umrla Vojko Kastelic in Stanko Govekar). S peticijo do zapornic / J. Omahen. - Dn, št. 150 (6.6.), str. 13 : ilustr. (Nezavarovan železniški prehod pri postaji Šentvid pri Stični). Niti pes ni zavohal marihuane / (ng). - Dn, št. 152 (8.6.), str. 19 : ilustr. (Grosupeljski policisti so našli 5 kg konoplje v avtomobilu). Trgovino "odprli" kar s krampom / J, S. - Delo, št. 133 (12.6.), str. 10. // S krampom so si skopali vhod / (ng). - Dn, št. 156 (12.6.), str. 19. (Vlomili so v trgovino v Višnji Gori). Zaradi pretepa v komi / (ng). - Dn, št. 283 (19. 10.), str. 26. //S koloni po glavi, daje padci v komo / V. Zakrajšek. - Sn, št. 218 (2.11.), str. 1,3 : ilustr. // Še vedno v nezavesti / K. D. - Delo, št. 250 (29.10.), str. 7. // Policija popravlja napake? / (V.Z.). - Sn, št. 220 (24.9.), str. 3. (V Velikem Globokem je S. F. opozoril 23-letncga S. B., naj neha divjati, ta pa mu je s prijateljem postavil zasedo in ga napadel). Razgrajal po Stični / (ng). - Dn, št. 327 (4.12.), str. 17 // Razgrajač ni dal miru / K.D. - Delo, št. 280, str. 11. (17-lctni Ivančan jc ponoči vinjen razgrajal po Stični). Napaka, ki je terjala življenje / (mfr). - Dn, št. .331 (8.12.), str. 3. (Zaradi zanemarjanja nadzora psihiatrične klinike v primeru bolnika S. Zupančiča je umrl A. Novak). 35 JAVNA UPRAVA 2000 Občina je ugodila zahtevi Indosa / B. Rajšek. - Delo, št. 33 (10.2.), str. 7 : ilustr. (Na delu prihodnje obvoznice v Ivančni Gorici je občina postavila ograjo). Nesklepčna seja občinskega sveta Grosuplje / B. P. - Demokracija, št. 8 (21.2.), str. 8. // Izjava za javnost / B. Prcdalič. - Demokracija, št. 8 (21.2.), str. 8. (Zaplet sta povzročila svetnika Jože Košir in Marjan Šircelj). Grosupeljska svetnika zapustila vrste SDS / B. Rajšek. - Delo, št. 80 (5.4.), str. 7. // Vonj po političnem linču / B. Rajšek. - Delo, št. 108 (12.5.), str. 7. // Svetnika nočeta oditi / B. Rajšek. - Delo, št. 156 (77.7.), str. 6. // Preklici podpisanih pogodb in nepreklicnih izjav / M. Erznožnik. - Demokracija, št. 29 (20. 7.), str. 9 : ilustr. (Marjan Šircelj in Jože Košir). Zahtevajo vrnitev spominske plošče / B. Rajšek. - Delo, št. 78 (13.4.), str. 7. // Dobri dve desetletji za ime / M. Glavonjič. - Dn, št. 103 (14.4.), str. 10 : ilustr. // Koga moti spominska plošča? / M. G. - Dl, št. 16 (20.4.), str. 5 : ilustr. (V Grosupljem in na Vidmu protesti zaradi odstranjenih spominskih plošč z. zdravstvenih domov). Okrogla miza v Grosupljem / D. Hočevar. - Demokracija, št. 16 (20.4.), str. 16 : ilustr. (Nadomestno služenje vojaškega roka). Namesto stare hiše Adamičev center / B. Rajšek. - Delo, št. 119 (25.5.), str. 7. Zbornik občin Grosuplje, Ivančnii Oorica, Dobrcpoljc XXII, 20(12 247 Mladi v Grosupljem imajo pomembno vlogo / J, Pintar. - Demokracija, šl. 21 (25.5.), sir. 9 : ilustr. (Vedno več mladih v SDS). Ko vojska prodaja pod ceno in roko / B. Budja. - Sn, št. 123 (30.5.), str. 4 : ilustr. (Prodan kompleks vojaških skladišč v Lanišču pri Grosupljem). Ali je Perovo sestavni del naselja Grosuplje? / B. Predalič. - Demokracija, št. 25 (22.b.), str. 8 : ilustr. (Perovo plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča kol območje I. kategorije). Obnova Jakličevega doma / M. Glavonjič. - Dn, št. 249 (12.9.), str. 12 : ilustr. // Občina Dobrcpoljc podrla Jakličev dom / B. Rajšek. - Delo, št. 220 (21.9.), str. 9 : ilustr. Referendum za samoprispevek / (mgl). - Dn, št. 256 (19.9.), str. 11. (V Dobrepolju). Razširili bodo toplovod / J. Omahcn. - Dn, št. 256 (19.9.), str. 11. (V Grosupljem). Odprli bodo avtocesto Višnja Gora-Bič / B. R. - Delo, šl. 230 (3.10 ). str. 6. // Ne na račun avtocest / R. Špendc. - Dn, št. 270 (3.10.), str. 4. // Trdnejša vez s prestolnico / R. Špende. - Dn, št. 271 (4.10.), str. 14 : ilustr. // Avtocesta meti Višnjo goro in Bičem odprta / B. Rajšek. - Delo, št. 231 (4.10.), str. 3 : ilustr. Ureditev vaških središč/J. Omahcn. - Dn, št. 271 (4.10.), str. 14 : ilustr. (Velika Račna). Naprodaj Zgradba občine Grosuplje / B. Rajšek. - Delo, št. 137 (I 1.10.), str. 7. Pločnik in širša cesta / J. Omahcn. - Dn, št. 278 (11.10.), str. 14 : ilustr. (Ivančna Gorica). Cesta šc nc bo dokončana / .1. Omahcn. - Dn, št. 279 (12.10.). str. 14. (Javna razsvetljava, kabelska televizija in nove cevi v Brinju). Na Rimski cesti bodo uredili kanalizacijo / J. Omahcn. - Dn, št. 294 (29.11.), str. II. (Smarjc-Sap). Pločnik je za dva preozek / J. Omahcn. - Dn, št. 311 (15.11.), str. 15. (Višnja Gora). Dobrcpoljc praznuje / M. Glavonjič. - Dn, št. 330 (24.12.), str. 8 : ilustr. // Združili dve praznovanji / B. Žagar. - Dl, št. 49 (7.12.), str. 20. (Brata France in Tone Kralj ter Fran Jaklič, znani možje doline, in praznovanje državnega praznika), Šc enkrat potrdili nezakonit sklep/ B. Rajšek. - Delo, št. 290 (14.12.), str. 7. (Financiranje strank v občini Grosuplje), Grosuplje s statusom mesta / J. Omahcn. - Dn, št. 347 (21.12.), str. 13. 2001 Sprejeli Odlok o nadomestilu za stavbna zemljišča / B. Ž. - Dl, št. 2 (11.1), str. 17. (Videni - Dobrcpoljc). Zadnja letina vrtičkarjev / .1. Omahcn. - Dn, št. 22 (24.2.), str. 11. (V Grosupljem bodo gradili nova stanovanja in podaljšali Kersnikovo cesto). Stan občina naprodaj / J. Omahcn. - Dn, št. 43 (15.2.), str. 34. (Občina Grosuplje se seli v nove prostore). Spet nekaj za odpravo brezposelnosti / B. Rajšek. - Delo, št. 38 (16.2.), str. 7. (Občini Grosuplje in Ivančna Gorica naj bi ustanovili lokalni pospeševalni center). V Dobrepolju so sprejeli proračun / B. Rajšek. - Delo, št. 43 (22.2.), str. 7. Razdelili denar strankam / B. R. - Delo, št. 43 (22.2.), str. 7. (Ivančna Gorica). V Ivančni Gorici bodo precej zidali / B. Rajšek. - Delo, št. 47 (27.2.), str. 7. Grosupeljski svet storil krivico / B. Rajšek. - Delo, št. 53 (6.3.), str. 7. : ilustr. // Prekoračili so pooblastila / J. Omahcn. - Dn, št. 65 (9.3.), str. II. (Upravno sodišče je dalo prav razrešenima svetnikoma M. Širclju in J. Koširju ). Ivančna (iorica bo dobila nov center / J. Omahcn. - Dn, št. 69 (1.3.3.), str. 11. Ko v pismu grozijo z umorom / J. Omahcn. - Dn, št. 78 (22.3.), str. 31 : ilustr. (Občinskim.i svetnikoma Jožetu Koširju in Marjanu Širclju grozijo). Ko vojska prodaja pod ceno in roko / B. Budja. Sn, šl. 123 (30.5.), str. 4 : ilustr. (Kako je bil prodan kompleks vojaških skladišč v Lanišču pri Grosupljem). Občina Grosuplje v novih prostorih /J. Omahcn. - Dn, št. 97 (10.4.), str. II. Ponareditev ali izsiljevanje? / M. Vipotnik. - Dn, št. 101 (14.4.), str. 19. (Ovadbo zaradi domnevnega izsiljevanja v primeru grosupeljskih svetnikov je napisal Matevž Krivic). Več občanov, višja plača županu / B. Rajšek. - Delo, št. 103 (8.5.), str. 7. (V grosupeljski občini živi več kot 15 000 prebivalcev). Za zdaj po obvoznici / J. Omahcn. - Dn, št. 1.30 (17.5.), str. 34 : ilustr. (V Grosupljem obnavljajo nadvoz nad železniško progo). Višnja Gora hoče postati občina / B. R. - Delo, št. 143 (2.3.6.), str. 6. // Čutili so se ponižane / J. Omahcn. - Dn, št. 184 (11.7.), str. 12. (Ivanški svetniki nc podpirajo samostojne občine Višnja Gora). Novembra naj bi odprli obnovljeno dvorano / M. G. - Dl, št. 35 (30.8.), str. 17. // Letos v kino dvorano / Dn, št. 241 (7.9.), str. 10. (Dobrcpoljc). Kako najhitreje do Ljubljane? / M.G. - Dl, št. 36 (6.9.), str. 17. (Povezava Kočevja z Ljubljano čez Grosuplje bi bila dobra za občino Dobrcpoljc). Letos v kinodvorano / (mgl). - Dn, št. 241 (7.9.), str. K). // Nacionalizacija cerkvene dobrine / T. Šuljič. - Mladina, št. .36 (10.9.), str. 12 : ilustr. (V Dobrcpolju obnavljajo Jakličev dom). Nočejo priseljencev. - Dn, št. 267 (.3.10.), str. 1.3. (Seja občinskega sveta Ivančna Gorica). Občina za zvišanje števila rojstev / J. Omahcn. - Dn, št. 275 (11.10.), str. 1.3. (V občinskem proračunu .3 milijone za denarno pomoč staršem novorojencev). Država da Grosuplju premalo denarja / B. Rajšek. - Delo, št. 258 (9.1 I), str. 7. (Občina Grosuplje bo namenila 1,7 milijarde tolarjev za zidavo 3 osnovnih šol in zdravstvenega doma). Država da le ograjo / B. Rajšek. - Delo, št. 263 (15.1 L), str. 7 : ilustr. (Vzhodna obvoznica v Ivančni Gorici). Neusklajen statut / B. Rajšek. - Delo, št. 288 (14.12.), str. 7. (Spodletel poskus uskladitve občinskega statuta z zakonom). 36 ROMI 2000 Občina je za Rome uredila naselje Za smrekcami / B. Rajšek. - Delo, št. 24.3 (18.10.), str. 7 : ilustr. Strah jih je pretepov med tabori / J. Omahcn. - Dn, št. 293 (26.10.), str. 37 : ilustr. (Vse grosupeljske Rome bodo preselili na lokacijo Smrekcc). Občina Grosuplje bo preselila Rome / B. Rajšek. - Delo, št. 270 (21.11.), str. 7. Romi prisilno preseljeni / J. Omahcn. - Dn, št. .319 (2.3.1 L), str. 15 : ilustr. // Romi niso hoteli na smrtno točko / B. Pance. - Sn, št. 272 (2.3.11.), str. 4 : ilustr. (Romi prisilno preseljeni, vendar se bojijo spora z Romi iz drugega tabora). Romi uresničili grožnje / J. Omahcn. - Dn, št. 324 (28.11), str. 11 : ilustr. // Romski tabor na izstrelišču raket / Delo, št. 279 (I 1.12.), str. 7 : ilustr. (Nekaj romskih družin se je preselilo v bližino Zupanove jame). 2001 Romi nad izvirom / T. Urbas. - Kg, št. 3 (17.1.), str. 14 : ilustr. (Ambrus). Tu sc nc bomo privadili / B. Rajšek. - Delo, št. 20 (25.1.), str. 7 : ilustr. (Nove 4 družine v Smrckcu, sprte družine loči le potok). Katoliški kongres Romov prvič v Sloveniji / STA. - Nedelo, št. 11 (18.3.), str. 2. // Romov nc zaposlujejo / J. Omahcn. - Dn, št. 75 (19.3.). str. 5. // Bogu hvala, da sem Rom! / J. Pavlic. - D, št. 13 (25.3.), str. 1, 3 : ilustr.//Tudi Rom je naš bližnji / .1. Pavlic D. št 14 (1.4.), str. 17 : ilustr. (Mednarodni katoliški kongres Romov v'Stični). Romi z zakoni v svojih rokah /J. Omahcn. - Dn, št. 85 (29.3.), str. 11. (V Ivančni Gorici so ustanovili komisijo za spremljanje romske problematike). Ga je mahnil po glavi s sekiro ali zgolj z roko? / V. Jerman. - Sn, št. 78 (4.4.), str. 3 : ilustr. (Incident na bencinskem servisu v Zagradcu). V romski tabor samo s specialci / K. D. - Delo, št. 89 (18.4.), str. 17. (Rom iz. tabora Kuž.eljcvec je vozil neregistriran opel rekord). Pregledali naselje / (13.S.). - Sn, št. 85 (18.4.), str, 7. (V romskem naselju Kuželjevec so policisti zasegli orožje in naboje). Skregani sosedje / J. Omahcn. - Dn, št. 142 (29.5.), str. 11. (Skupina Romov bi se rada preselila), Nastaja novo naselje /13. Rajšek. - Delo, št. 146 (28.6.), str. 7 : ilustr. (Romi iz naselja Smrckec so kupili travnik v Ponovi vtisi). But bajt - srečno ženin in nevesta! / M. Juvan. - Jana, št. .35 (28.8.), str. 11 - 12: ilustr. (Poroka Jadra, sina romskega kralja Borisa Zupanca, ki živi blizu Grosupljega). Policist streljal v zrak - v samoobrambi / B, Rajšek. - Delo, št. 267 (20. 11), str. 11 : ilustr. // Roma so izsledili in pridržali / K.D. -- Delo, št. 268 (21.11), str. 17. (V romskem naselju Smrckec so morali policisti opozorilno streljati in poklicati pomoč, da so lahko legitimirali Roma). 36 SOCIALNA VPRAŠANJA 2000 Učenje skozi vse življenje / J. Omahcn. - št. 5 (6.1.), str. 37 : ilustr. (Brezposelnost in možnosti zaposlovanja v Grosupljem). Socialno delo na preizkušnji / A. Podlogar. - Dn, št. 32 (2.2.), str. 1.3. (Pomoč na domu je občimi Grosuplje zaupala Centru za socialno delo Grosuplje le še za pol leta). Iščejo predvsem mlade natakarice / J. Omahcn. - Dn, št. (27.1.), str. 37 : ilustr. (V Grosupljem imata poslovalnici dva študentska servisa). Življenje v starem zabojniku / M. Černoga. - Dn, št. 55 (16.3.), str. 37 : ilustr. (Jožefa Šerck iz Debcč). Skrb Za starejše tudi v Grosupljem / J. Omahcn. - Dn, št. 88 (30.3.), str. 37 : ilustr. (Pomoč družini na domu). Mama, kje si / R. Turnšck. - NDn, št. 157 (I I.6.), str. 29 : ilustr. (Marko iz zavoda v Ponikvah išče mamo). Iskre zadovoljstva v deželi desetega brata / L. Lesar. - NDn, št. 275 (8.10.), str. 19 : ilustr. (Prijateljsko srečanje paraplegikov v samostanu Stična in v Ivančni Gorici). Srečanje bolnikov in starejših na Polici / D, št. 42 (15.10.), str. 18 : ilustr. Srečanje na Centru za socialno delo Grosuplje / J. Omahcn. - Dn, št. 95 (28.12.), str. .37 : ilustr. (Uporabniki programov sc z, izvajalci srečujejo enkrat na teden). Dom starejših občanov Grosuplje se pripravlja na uvajanje skupin / J. Ramovš. - Kakovostna starost, št. 2, str. 5-10. 2001 Škoejanci proti komuni / B. Rajšek. - Delo, št. 69 (24.3.). str.5. // Strtih pred preprodajalci / J. Omahcn, Dn, št. 80 (24.3.), str. 10. // V župnijski štali ne bo narkomank / B. Pancc. - Sn, št. 72 (28.3.), str. 1,3: ilustr. // Kje so meje slovenske ksenofobije / V. Kuhar. -Delo, št. 74 (30.3.), str. 7. // Karitas ne bo gradila komune za odvisnike / B. Rajšek. -Delo, št. 267 (20.11), str. 6 : ilustr. (Don Pierino je hotel s Karitas in župnikom urediti župnijski hlev v zaprto komuno za 6 mater odvisnic). Želva čaka na koncesijo / J. Omahcn. - Dn, št. 99 (12.4.), str. .36 : ilustr. // Iz. ustanov spet nazaj k družinam /1. Omahcn, - l)n. It. 109 (20.4.), str. 37 : ilustr. (V Cirosupljcm bodo najverjetneje še letos odprli varstveno-delovni center). Otroci ostajajo doma / J. Omahcn. - Dn, št. 148 (4.6.), str. 14. (Pri Lavričevi koči na Gradišču so se srečali člani Sožitja Grosuplje). Nasilni alkohol jo je pognal v smrt / B. Celeč. - Sn, št. 214 (17.9.), str. 1,3 : ilustr. (Nasilja pijanega moža Darja Strnad ni mogla več prenašati). Miklavž pri Zrimškovih / M. Lupša. - Jana, št. 50 (11.12.), str. 18-19 : ilustr. (Matija Zrimšek iz Kurje vasi blizu Ilove Gore). 37 ŠOLSTVO 2000 Staro šolo v Višnji Gori bodo prodali / B. Rajšck. - Delo, št. 16 (20.1.), str. 7. // Gallus ne bo kupil stare šole / B. R. - Delo, št. 92 (19.4.), str. 7. (Prodaja šole v Višnji Gori). Protizakonito pooblastilo za zaušnice / B. Rajšck. - Delo, št. (31.1.), str. 5. (Nenavadno pooblastilo za učitelje 8.b v OS Dobrepolje). Kvalitetno izobraževanje in prijetno vzdušje dijakov na Srednji šoli Josip Jurčič Ivančna (iorica / M. Dolinar. - Delo in kadri, št. 2 (3.2.), str. 8-9 : ilustr. (Ob 50-letnici šole). Na Kopanj zaradi uka žeje mlade poezije / A. Podlogar. - Dn, št. 39 (10.2.), str. .3.3 : ilustr. (Mladi literati na Kopanju). Nekateri členi morda nezakoniti / J. Omahcn. - Dn, št. 45 (17.2.), str. 10. (Grosupeljski svetniki sc s predlaganim pravilnikom za sprejem v vrtec niso strinjali). Športna dvorana dobila oskrbnika / B. Rajšck. - Delo, št. 34 (11.2.), str. 7. // Cenik za uporabo dvorane Brinje / B. Rajšck. - Delo, št. 81 (6.4.), str. 7. (Grosupeljski svetniki so za skrbnika določili Zvezo športnih organizacij). Ogled šole s poševnimi stenami / B. R. - Delo, št. 44 (2.3.2.), str. 7 : ilustr. (Svetniki občine Grosuplje so si ogledali novo šolo v Brinju). Blagoslov nekatere moti / A. Podlogar. - Dn, št. 155 (9.6.), str. 10. // Blagoslov nove šole Brinje / T. Endres. - Demokracij;!, št. 25 (22.6.), str. 17. // Žegnanje po grosupeljsko / U. Matos. - Mladina, št. 26 (26.6.), str. 25-26 : ilustr. // Šola samo dopoldne / (ap). -Dn, št. 172 (26.6.), str. 5. (Otvoritev šole Brinje). Računalniško vodenje in nadzor ogrevanja in prezračevanja v novi osnovni šoli Grosuplje / P. Ncmcčck. - EGES, 2000, št. .3, str. 82-84). (OŠ Brinje). Computer control and supervision of heating and vertilating svstems at the nevv Grosuplje primarv school / P. Ncmcčck. - Heating and air-conditioning for the third millenium, Ljubljana 2000, str. 66-67. (OŠ Brinje). Najboljši raziskovalci. - Kg, št. 26 (28.6.), str. 18 : ilustr. (OŠ Dobrepolje). Gimnazija Ivančna Gorica - 50 let; Abraham stiske gimnazije / (mc). - Dn, št. 276 (9.10.), str. 5. // Dobra šola temelji na zaupanju / P. P. - Dl, št. 41 (21.10.), str. 2 ; ilustr. // Srednja šola Josip Jurčič Ivančna (iorica / M. Vrenčur. - Šr, št. 51 (.30 9.), str. 15 : ilustr. (50-lctniea stiske gimnazije), Mentor na daljavo. - Naša žena, št. 9 (sept.), str. 16-17 : ilustr. // Štefan lluzjan. Grosuplje: Mentor na daljavo. - Novičke, št. 3 (okt.), str. 26-27 : ilustr. (Štefan lluzjan iz Grosupljega je prejel priznanje A( S za leto 2000). Taka šola jc super! / N. Mavric. - Dn, št. 279 (12.10.), str. .37 : ilustr. (Kako bi izgledala šoki 21. stol. na OŠ L. A. Grosuplje). Od kuhanja pa do igranja instrumentov / Dn, št. 9.11.), str. .37 : ilustr. (Dejavnosti med jesenskimi počitnicami na OŠ Brinje). Nasilje na stranišču / B. Sajovic. - Sn, št. 266 (16.11.), str. 7. //Otipavanje v VVC-ju / M. I urlan-Rus. - Dn, št. .312 (16.11.), str. 23. (Spolni napad na gojenko Vzgojno- Zbornik občin (rrosupfje, Ivančna < k)rica, Dobrepoljc XXII, 2(ii)2 251 varstvenega zavoda v Višnji Gori). Drugačno preživljanje prostega časa otrok / J. Omahen. - Dn, št. 319 (23.1 I.), str. 37 : ilustr. (Turistično društvo in OŠ Šmarje - Sap). 2001 Varstvo bodo marca podražili / Dn, št. 56 (2S.2.), str. 11. (Vrtce Ivančna Gorica). Radi imajo igre z. žogo / J. Omahen. - Dn, št. 57 (1.3.), str. 36 : ilustr. (Meti počitnicami na OŠ Brinje). Noč preživeli v vrtcu / J. Omahen. - Dn, št. 112 (26.4.), str. 38 : ilustr. (Otroci iz vrteti Pika v Smaiju - Sapu so spoznavali zanimive zgodbice o zvezdah). Višje cene v vrtcu / (mgl). - Dn, št. 246 (123).), str. 12. (Dobrepoljc). O pohvali. Pozabljena vrednota ali novo odkritje / M. Gliba. - Šr. št. 14 (223).), str. 6. (Dijakinja Gimnazije Ivančna Gorica piše o pomenu pohvale). List iz. dnevnika / S. Glavič. - Šr, št. 14 (22.9.), str. 7. (Razmišljanje profesorice ob začetku šole). S starim papirjem do garderobnih omaric, - Dn, št. 261 (27.9.), str. 15 : ilustr. (Šmarje -Sap). Vse nared za zidavo šole Stična / B. Rajšck. - Delo, št. 228 (3.10.). str. 7. // Šolski center je poslal pretesen / Dn, št. 270 (6.10.), sir. I I : ilustr. Soglasje za novo šolo v Št. Juriju / B. Rajšck. - Delo, št. 285 (11.12.), str. 7 : ilustr. Sodelovalno učenje /T. Pal. - Šr, št. 20 (22.12.), str. 15. (Sodelovanje med profesorji Vzgojno-izobražcvalncga zavoda Višnja Gora.) 379 DRUŠTVA 2000 Največ so želi in balirali / M. Papež. - Kg, št. 13 (29.3), str. 10. (Strojni krožek Krka). Kalček iz. Ivančnc Gorice / A. Omahen. - Kg, št. 17 (26.4.), str. 15 : ilustr. // Povezani v treh občinah / M a. P. - Kg, št. 41 (I 1.10.), str. 13 : ilustr. (Društvo podeželske mladine Kalček iz Ivančnc Gorice). Lepše življenje na vasi / .1. Omahen. - Dn, št. 147 (1.6.), sir. .37 : ilustr. (7 let društva podeželskih žena Sončnica iz Grosupljega) /a turistično povezovanje / A. Podlogar. Dn. št. 154 (8.6.). str. 37 : ilustr. (TD Županova jama Grosuplje je odprlo nov TIC - Turistično informacijski center). Ohranjena smaragdna lepotica / N. Mavric / Dn. št. 147 (1.7.), str. 24 : ilustr. (TD Krka, razvoj vtisi in Krške jame). Krajani živijo z gasilstvom / I). Sebenik. - Kg. št. 26 (28.6). str. 10 : ilustr. (/.denska vas). Obletnice gasilskih društev / B. Žagar. - Dl, št. .36 (7.9.), str. 17 (PGD Videm - Dobrepoljc, Kompoljc, Ponikve). Jurčičeva nagrada kmeticam. Kg, št. 37 (13.9.), str. 17. (Društvo podeželskih žena Ivančna Gorica). Trud za ohranitev vaških virov / M. Leskovšck-Svetc. - Dl, št. 36 (7.9.), str. 6 : ilustr. (TD Podgora). Krompirjeva noč pri koritu / Dl, št. .38 (21.9.), str. 6. // Krompirjeva noč pri koritu / B. Žagar. - Kg, št. .39 (27.9.), str. 18 : ilustr. (TD Podgora). Pomemben je prvi vtis / J. Omahen. - Dn. št. 272 (5.10.). str. .37 : ilustr. (Prireditev Zlata jesen in ocenjevanje hiš v organizaciji II) Županova jama Grosuplje). Hvala Bogu za dobro letino / M Marinčič Jcvnikar. - Kg, št. 46 (15.1 I.), str. K) : ilustr. (Zahvalni dan in Društvo podeželskih žena Dobrepoljc). Lotili so se pomlajevanja svojih vrst /T. Štcfancc. - Svobodna misel, št. 38 (8.12.), str. 20 : ilustr. (Delo borčevske organizacije v Grosupljem in Šmarju - Sapu ter Višnji Gori). Končno prostor tudi za mlade / J. Omahcn. - Dn, št. 340 (14.12.), str. 37 : ilustr. (Študentski klub Groš iz Grosupljega). 2001 V Višnji Gori prenavljajo oder / (J. Omahcn. - Dn, št. 1 (3.1.), str. II. (PGD Višnja Gora in KD Janez. Cigler). Konji so lahko tudi umetnost / (ab). - Dn, št. 78 (22.3.), str. 34 : ilustr. / V novem lokalu v Adamičevem centru so se ob razstavi Bojana Štineta spomnili začetkov konjeništva na Grosupeljskem). Naselje tik ob zeleni lepotici / (mak). - Dn, št. 116 (3.5.), str. 35 : ilustr. (Na Krki živijo podjetni ljudje). Županova jama je bolj - intimna / J. Omahcn. - Dn, št. I 16 (3.5.), str. 36 : ilustr. (Sprememba imena prinesla zmedo in težave). Na poti kot ena družina / J. Omahcn. - Dn, št. 137 (24.5.), str. 34 : ilustr. (1'ohodniki v organizaciji TD Županova jama Grosuplje). Koncert v Županovi jami / J. Omahcn. - Dn, št. 145 (1.6.), str. 11. (TD Županova jama Grosuplje vsako leto organizira koncert Dobimo se v Zupanovi jami). Predsednik spet Konrad Piko / J. P. - Dl, št. 28 (12.7.), str. 20. (Društvo upokojencev v Dobrepolju). Podgora med najlepšimi vasmi / (mgl). - Dn, št. 254 (20.9.), str. 25 : ilustr. (Članek tudi v Dolenjskem listu) (TD Podgora). Kozolci v občini Dobrepolje / J. Gosar. - Naš laz, št. 1.3 (zima), str, 14 : ilustr. (Intervju z Mojco Lovšin). 39 ETNOLOGIJA 2000 Pustne šege - primer vizualne dokumentacije / N. Križnar. - Maske in maskiranje v Sloveniji in zamejstvu. Ljubljana, 2000, str. 8-9. (Pustovanje v Ponikvah). Narezano ob potoku, razklano na kolenu / J. Bogataj. - Mojstrovine Slovenije, Ljubljana, 2000, str.34-35 : ilustr. (Pletar Alojz Zaviršck iz Šmarja - Sapa). Kaku se kaj narod rihta / I. Dolšek. - Ljubljana, 2000. ( /.brane so tudi zgodbe pripovedovalcev iz. Muljave, Gorenje vasi, Ivančne Gorice, Stične, Šentvida, Zaboršta, Mekinj, Metnaja, Temenice). Bogastvo razglednic. Maksim Gaspari / J. Bogataj. - Ljubljana, 2000, str. 16: ilustr. (Hišni blagoslov, Dom sv. Terezike v Ponikvah 1937; Mrkun?). Poslikane panjske končnice / (i. Makarovič. - Ljubljana, 2000, str. 173, slike št 755, 175: ilustr. (Panji in panjske končnice iz. Molih l.ipljen in s Police). Koline v Strugah na Dolenjskem / Svet in ljudje, št. I, str. 112-113 : ilustr. Najboljša leska brez. grb /J, Omahcn. - Dn, št. 39 (10.2.), str. 37 : ilustr. ( Pletar A. Zaviršck iz Šmarja - Sapa). Baba v košu sedi, dedec sc pod njo poti / L. Lesar. - NDn, št. 6.3 (5.3.), str. 117: ilustr. (Zagoriške in dobrepoljske mačkare). Reševanje lesenih harf / M. Markclj. - Dl, št. 10 (9.3.), str. 15 : ilustr. // Spomenik le še v napoto? / J. Zrncc. - Sn, št. 58 (10.3.), str. 8,17 : ilustr. (Razstava maket in risb kozolcev v muljavski galeriji Kresnička). Slovesni šop pomladnega zelenja / T. Bukovec. - NDn, št. 39 (16.4.), str. 14 15 : ilustr. (Velikonočni žegen pri Habjanovih iz Gorcnjega Brezovega). Zbomik ohčin (irosiipljc. 1 vančna Gorica. Dobrepoljc XXII. 2IKI2 253 Jagrova usodna nedelja, trinajstega... / K. Zelen. - Nedelo, št. 16 (16.4.), sir. 5 : ilustr. (Nesrečna smrl lovca Filipa Vodopivca blizu Velikih l.ipljen). Slovenski ko/.olec gre na ogled čez lužo / D. Sušnik. - Nedelo, it. Id (16.4.), sir. 4 : iluslr. (Prestavljajo kozolec zaradi avloccslc. Razstava bo na ogled ludi v ZDA). Razstava, ki smo jo na koncu pojedli /J. Zrnec. - Sn, št. 93 (20.4.), str. 8,17 : ilustr. (Boris Kuhar in velikonočne jedi na Muljavi). Pred polnočnim je trikrat počilo /J. Omnhcn. - Dn, št. 347 (21.12.), str. 37 : ilustr. (Matija Zabukovec iz. Male vasi pri Grosupljem pripoveduje o nekdanjih običajih v božičnem času). 2001 Dobre poljske mačkare / J. Bogataj. - Bilten Poštne znamke, št. 34, str. 18-19 : ilustr. (Dve znamki z, motivi dobrepoljskih mačkar, ovitek in žig prvega dne). Pustovanje v Zagorici in Ponikvah /1. Fabjan. - Naša žena, št. 2 (feb.), str. 22-2.3 : ilustr. Ponikovske mačkare / H. Žagar. - Dl, št. 11 (15.3.), str. 20. Sejem na Zdenski rebri /J. Prime. - Dl. št. 15 (12.4.). str. 18 : ilustr. (Po 51-letnem premoru znova sejem pri Sv. Antonu). Velikonočni običaji na največji praznik kristjanov / N Podlogar. - Kg, št. 16 (18.4.), str. 11 : ilustr. (Dobrepoljski zajtrk). Brinjevec za hrvaškega predsednika / P. K. - Jana, št. 18 (30.4.), str. 66-67 : ilustr. (Jože Borštnik jc podaril steklenico brinjevca ter poslanico miru in sožitja). Ohranimo kozolce / M. Glavonjič. - Dn, št. 25.3 (199.), str. 12 : ilustr. // Kozolci v občini Dobrepoljc / M. G. - Dl, št. 38 (20.9.), str. 6 : iluslr. // Ponosni na spomenike ljudskih Stavbarjev / M. Glavonjič. - Kg, št. 39 (26.9.), str. 10 : ilustr. (Dobrepoljc, snidenje pod Slrnadovim kozolcem). 502 EKOLOGIJA 2000 Spremljanje kakovosti izcednih votla na deponiji Stehan meti obratovanjem in po zaprtju /J. Panjan. - Vodni dnevi 2000, Ljubljana, sir. 21-27 : graf. prikazi. Druga plal Zgodbe IMP Livar / Dl, št. 4 (27.1.), str. 16 // IMP livar v Črnomlju "maže" oči in okolje / B. Stariha. - Dl. št. 4 (27.1.), str. 16. (Ekološka sanacija podjetja). Visok komunalni prispevek za Toc 2 / B. Rajšek. - Delo, št. 40 (18.2.), str. 7. (Grosupeljski občinski svet določil ceno opremljanja zemljišč). biološka sanacija ivanškega Livarja / B. Rajšek. - Delo, št. 45 (24.2.). str. 7. (Čistilna naprava na tlveh kupolnih pečeh bo računalniško vodena). Ivančanom prekipelo, larmo bodo prijavili Svetu Evrope / B. Rajšek. - Delo, št. 91 (18.4.), str. 7 (Izvršilni odbor Regijskega ekološkega gibanja Ivanena Gorica). Podaljšati odvoz kosovnih odpadkov / (mgl). - Dn, št. I 35 (20.5.). sir. 10. ((irosuplje). Krka naj bo spet čista reka / N. Mavric. - Dn, št. 64 (25.5.). str. 37 : ilustr. // Podpisali listino o čistejši Krki / B. R. - Delo, št. 122 (29.5.). str. 2 : ilustr. // Tudi župani za bistrost Krke / (mgl). - Dn, št. 146 (31.5.), str. 14 : ilustr. // Listina za čistejšo Krko / A. Bartelj. - Dl. šl. 22 (1.6.), str. 1 : ilustr. (Listino so podpisali župani 16 dolenjskih občin). Poženi buldožer in služi! /J. Alič. - Dn. št. 177 (1.7.), sir. 26-27 : ilustr. (Zaradi avtoceste so v občinah Grosuplje in Ivančnn Gorica nastali nelegalni peskokopi in kamnolomi). Za čistejšo vodo / B. Rajšek. - Delo, št. 21.3 (13.9.), str. 7. (Ivanški IMP Livar gradi čistilno napravo poti deponijo livarskih peskov na Suhem mostu). Pcskokop na prepihu / J. Omahen. Dn, št. 250(13.9.), str. 13. (V Veliki Dobravi in Podsmreki se pritožujejo nad prahom). Kam Z gnojevko Z velikih farm? / P. Pere. - 1)1, šl. 39 (28.9.), str. 9. (3-dncvni mednarodni posvet o čiščenju gnojevke, za Farmo Stična je izdelati pilotski projekt). Odpadke bodo lahko odlagali 30 let / B. Rajšek. - Delo, št. 240 (14.10.), str. 5 : ilustr. // Premalo smo odgovorni / J. Omahen. - Dn, št. 285 (18.10.), str. 14. (V Špaji dolini so odprli center za ravnanje z odpadki za tri občine). Smrad moti prebivalec /.I. Omahen. - Dn, št. 287 (20.10.), str. 11 : ilustr. // Smrad moti prebivalce / F. Hegler. - Dn, št. 321 (25.11.), str 2. (Ekološka sanacija Farme Stična). Livar ima rastlinsko čistilno napravo / 13. R. - Delo, št. 266 (16.11.), str. 7 : ilustr. (Odprli so prvo biološko čistilno napravo za čiščenje odpadnih vod iz hiš). 2001 Uvedli rastlinski čistilni sistem / J. Omahen. - Dn, št.16 (18.1), str. 11 : ilustr. / (IMP Livar iz Ivančne Gorice). Graja farmi in sirarni / B. Rajšek. - Delo, št. 55 (8.3.), str. 7 : ilustr. (Ivanški ekologi so pohvalili IMP Livar za čistilno napravo, grajali pa farmo in sirarno). Man extcrminates; cxtinction is a natural proeess / N. Medvešček. - Slovenija : quarterly magazine, št. 1, str. 21-24 (Intervju z naravovarstvenikom Stanctom Pctcrlinom, ki živi v Grosupljem). Iztreblja človek, izumira narava sama / N. Medvešček. - Ona, št. 10 (13..3.), str. 14 : ilustr. (Naravovarstvcnik Stane Peterlin iz. Grosupljega, prejemnik zlatega znaka svobode, govori 0 svojem delu). Nasprotna mnenja o kamnolomu / (mgl). - Dn, št. 89 (2.4.), str. 10. (Predstruge). Ekologe skrbi onesnaževanje / J. Omahen. - Dn, št. 92 (5.4.), str. II.// Ivanškc vode niso ogrožene / L Omahen. - Dn, št. 98 (11.4.), str. 12. (V Ivančni Gorici so odprli podjetje l.indstrom, v katerem izposojajo in perejo delovne obleke). Gnojenja nihče ne nadzoruje / .1. Omahen. - Dn, št. 100 (13.4.), str. 11. (Prefermentirano gnojevko so v Veliki Dobravi polivali po travnikih blizu vodnega zajetja). Poiskali bodo lastnike / J. Omahen. - Dn, št. 117 (4.5.). str. 11. (Zupan sc je zavzel za koordinirane čistilne akcije v občini Ivančna Gorica). Obveščali bodo tudi zaposlene / J. Omahen. - Dn, št. 158 (14.6.), str. 12. (V IMP livar so ustanovili ekološki odbor). Krajani pregnali podjetnika iz kamnoloma / B. Rajšek. - Delo, št. 234 (10.10.), str. 6 : ilustr. (Krajani Sobrač so proti odpiranju kamnolomov na njihovem območju zatadi hrupa in prahu). Ponosni na izvor svojih korenin. - Delo, št. 267 (20.11.), str. 2. (Regijsko ekološko društvo iz Ivančne Gorice se je pritožilo, ker je bilo posvetovanje z evropsko komisarko za okolje le v angleškem jeziku). Livar prejel okoljski certifikat / B. Rajšek. - Delo, št. 280 (5.12.), str. 7 : ilustr. (Livar jc porabil za čistejšo proizvodnjo 500 milijonov tolarjev). 61 ZDRAVSTVO 2000 Vaje za telo in duha / (T.S.). - Sn, št. .33 (10.2.), str. 9 : ilustr. (Jožica Somrak iz Grosupljega je napisala dve knjigi o zdravi prehrani, začela pa jc tudi s programom za telesno in duševno razgibavanje), Farmacevt, ki nadaljuje delo patra Simona Ašiča / V. Jerman. - Sn, št. 36 (14.2.), str. 18 : ilustr. (Magister Jože Kukman). S pomočjo čebel in narave do zdravila / M. Glavonjič. - Dl. šl. 19 (I I.5.), str. 20 : ilustr. (Tone Fabjan in endovital - čebelji izdelek s sokom rdeče pese). Lekarna sameva / (mgl). - Dn, št. 134 (19.5.), str. 11. (V Dobrcpolju). Endovitalov bum v Bosni / N. Mavric. - Dn, št. 297 (30.10), str. 15 : iluslr. (EndovitaJ Toneta Fabjana i/. Predstrug zdravi bolezenske težave v Bosni), Rešeni v manj kot treh minutah / J. Omahcn. - Dn, št. 299 (3.11.), str. 12 : ilustr. (Na OŠ Stična so pripravili reševalno vajo). 2001 Do ordinacije "šluparamo" /J. Omahcn. - Dn, št. 16 (18.1.), str. 34 : ilustr. (Zdravstveni dom v Grosupljem nima uporabnega dovoljenja). Steklina spet grozi IS. Omahcn. - Dn, št. 30 (1.2.), str. 12. (Ivančna Gorica). Čebel e niso moje uslužbenke, ampak mojstrice / K. Cundcr. - Nedelo, št. 37 (16.9.). str. 11 : ilustr. (Anton Fabjan konzervira sok rdeče pese s pomočjo čebel). Center za zdravljenje bolezni otrok / M. Drbančič. - Rina, št. 3, (nov.-dee.), str. 13-15. // Šola zdrave prehrane in zdravega načina življenja / Z. Koporcc. - Zdravstveno varstvo, št. 4(1 (Suplement), str. 239-249. (Tudi v angleščini), (CZBO Šentvid pri Stični in njihov program zdrave prehrane za otroke). Kužne epidemije na Dolenjskem med izročilom in stvarnostjo / li. (iolee. Kronika : časopis za slovensko zgodovino, št. 49/2001, str. 2.3-64 : ilustr. (Omenjena je Višnja Gora in podatki O kužnih boleznih v letih 1599, 1625 in 1715. 63 KMETIJSTVO 2000 Priznanja najboljšim zbiralkam /H. Majstorovič. - Kg. št. 1 (15.1.), str. 12 : ilustr. (Srečanje zbiralcev mleka v [vančni Gorici). V samostanskih rastlinjakih že brsti / B. Rajšek. - Delo, št. 39 (17.2.), str. 7. (V Stični prodajajo lončnice pa tudi grmovnice in sadno drevje). Medved raztrgal ovci v Ponikvah / V. Jerman. - Sn. št. 50 (1.3.), str. 1,3 : ilustr. (Pri Bambičevih). Za vsakega ena tožiea cveti / L. Lesar. - NDn. št. 105 (16.4.), str. 17 : ilustr. (Darko llar in novi rastlinjaki na Marolu). Pomladanski Oddih Ob ribniku / 15. Rajšek. - Delo, št. 92 (19.4.). str. 7 : iluslr. (Boštanj pri Grosupljem). Z voljo do dela se daleč pride / .1. Omahcn. - Dn. št. 119 (4.5.), str. 37 : ilustr (Na kmetiji Sonje Boh z Zgornje Slivnice pridelujejo kakovostno zelenjavo). Pridelava zelenjave v občini (irosupljc / B, Predal ič. - I)cmokracija, št. 23 (H.6.). str. 9 : ilustr. (Kmetija Bučar iz Grosupljega). Valjal ga jc kot palačinko / M. Lorcnčič. - Dn, št. 159 (13.6.). str. .32 : ilustr. (V Podgorici pri Grosupljem je medved napadel lovca Vilija .lešovnika). Ko te preseneti močna šapa... / D Franz. - Dn, št. 182 (6.7.), str. .31 : ilustr. (Lovec Bojan llahjan iz. Grosupljega). Mladi ne znajo več žeti / J. Omahcn. - Dn, št. 186 (13.7.), str. 10 : iluslr. (Domačini s Kitnega Vrha pri Zagrađen so pripravili občinsko tekmovanje v žetvi). Živinorejec in čebelar / B. Žagar. - Dl, št. .31 (3.8.), str. 9 : iluslr. // Živinorejec in čebelar / B, Žagar. - Kg. št. 51 (20.12.), str. 22 : ilustr. (Kmetija Ane in Staneta Godca s Ceste v Dobrepolju). Od države le drobiž / B. Žagar. - Dl, št. 32 (10.8.). str. 9 : ilustr. // Nov goveji hlev / B. Žagar. - Kg, št. 42 (18.10.), str. 19 : ilustr. (Kmetija Marije in Vinka Novaka iz Podgoriee v Dobrepolju). Postrvi s koncesijo. - Sn, št. 193 (21.8.), str. 18 : ilustr. (Na Vrhu pri Sobračah Drago I .okar goji ribe). Razstava plemenske živine / .1. Omahcn. Dn, št. 253 (16.9), sir. II.// Dve najboljši kravi Sinjur- jcvi / M. Papež. - Kg, št. 39 (27.9.). str. 28 : ilustr. (Razstava plemenske živine pri letališču v Šentvidu pri Stični). Matica si poslikani panj zapomni / J. Omahcn. - Dn. št. 279 (12.10.), str. 37 : ilustr. (Koželjevi iz. Šmarja - Sapa pridelujejo med in medico). Razstava pasemskih malih živali / B. Žagar. - Kg, št. 48 (29.1 I.), str. 19 : ilustr. (Videm). Domači kmetje imajo mirno vest / J, Omahcn. - Dn, št. 326 (.30.11.), str. 3.3 : ilustr. (Govedorejca Silvo Jaklič iz. Kriške vasi in Prtine Škufca iz Ponove vasi o bolezni norih krav). Izbrali najbolj urejeno kmetijo / B. Žagar. - Dl, št. 52 (28.12.), str. 6 : ilustr. (TD Dobrcpolje jc izbralo za najbolj urejeno domačijo Toneta Babica iz. Zdenske vasi). Sofinanciranje kmetijstva / B. Žagar. - Dl, št. 52 (28.12.), str. 6. (Krediti za področje kmetijstva v občini Dobrcpolje). 2001 Strožji pri mleku / J. Omahcn. - Dn, št. I (3.1.), str. I 1 : ilustr. (Zbiralci mleka in kmetijski strokovnjaki so podelili priznanja najbolj urejenim zbiralnicam). Čivkanje ima poseben čar / J. Omahcn. - Dn, št. 9(11.1.), str. .34 : ilustr. (20. obletnica grosupeljskega društva za varstvo in vzgojo ptic). Najbolj urejena domačija / B. Žagar. - Kg, št. 3 (17.1.), str. 18 : ilustr. (TD Dobrcpolje jc izbralo za najbolj urejeno domačijo Jožeta Drobnica s Ceste). Kmetje ne potrebujejo miloščine / M. (j. - Dl, št. 5 (1.2.), str. 6 : ilustr. (Jože Zrnec iz. Dobrcpolja je predsednik sveta območne enote Kmctijsko-gozdatskc zbornice Kočevje). Dejavno konjerejsko društvo / U. Bregar. - Kg, št. 9 (28.2.), str. 19 : ilustr. (Radohova vas). Po petdesetih letih spet sejem / M. Marinčič Jevnikar. - Kg, št. (II .4.), str. 11 : ilustr. (Velikonočni sejem pod cerkvijo sv. Antona v Zdenski vtisi). V paradižu ni bilo pesticidov ... / L. Lesar. - NDn, št. 1.33 (20.5.), str. 20 : ilustr. (Jožica Fabjan iz Prcdstrug). V treh letih podvojili mlečnost / B. Žagar. - Kg, št. 24 (13.6). str. 19 : ilustr. (V Kompoljah pri Babičcvih). Tekmovanje v žetvi povezalo vas / B. Dolničar. - Kg. št. 29 (18.7.), str. 9 : ilustr. (V organizaciji TD Zagradec in vaščanov Kitnega Vrha je želo 25 žanjic in žanjcev). Oživili zapuščeno kmetijo / B. Žagar, - Kg, št. 29 (18.7.), str. 10 : ilustr. (Struge v Dobrepolju). Kmetijska zemljišča se zaraščajo / J. Omahcn. - Dn, št. 274 (10.10.), str. 1.3 : ilustr. (V Lučarjcvcm Kalu so organizirali tečaj dela s traktorjem v gozdu). Kljub dežju so vsi zadovoljni / A. Pavič. - Kg, št. 41 (10.10.), str. 9 : ilustr. (V SK Kmetovalec in KSS Grosuplje so govorili o pripravi in uporabi biomase). Tekmovanje v sečnji z motorno žago / B. Majslorovič . - Kg, št. 4.3 (21.10.), str. 9 : ilustr. (Lučarjev Kal). Velika družina ima veliko živali / B. Žagar. - Kg, št. 44 (31.10.), str. 10 : ilustr. (Jože Čož iz. I.cskovca pri Višnji Gori). Obsojene na zaraščanje / M. Ci. / Dl, št. 47 (22.1 1.), str. II). (Razdrobljene parcele v občini Dobrcpolje). Jože Trontelj / D. Čadcž. - Kg, št. 46 (14.11), str. 15 : ilustr. (Kmetovalec iz. Vrhpolja. Ivančna Gorica). 64 GOSPODINJSTVO 2000 Žganci - dobra jed / B. Kuhar. - Vm, št. 381 (18.3. - 24. .3.), str. 61 : ilustr. (Izletniški Zbornik občin Grosuplje. I vančna Gorica, Dobrapotjc XXII. žiki2 257 turizem Okom na Pristavi pri Stični). Dobrote iz. krušne peči / H. Kuhar. - Vm, št. 387 (24.4.-5.5.), str. 61 : ilustr. // Kultura za oči, dušo in želodec / N. Mavric. - Dn, št. 161 (15.6.), str. 24 : ilustr. (Krčma Deseti brat v Stični). Na gobe. kostanj in klobase / B. Kuhar. - Vm, št. 411 (14.-20.10) : ilustr. (Pri Berčonu na Obolncm nad Stično). 2001 Gostima pri Francu, Veliko Mlačcvo / P. Pavel. - Nedelo, št. .38 (21.1.), str. 8 : ilustr. Pri mačkovi šunki / I. Ivan. - Mladina, št. 39 (1.10.), str. 69 : ilustr. (Gostilna Štorovje). 66/69 INDUSTRIJA IN OBRT 2000 GP Grosuplje spet enovita družba / (lac). - Dn, št. 4 (5. L), str. 8. (K matični družbi je pristopilo 5 hčerinskih družb). Po naravi sem optimist / A Podlogar. - Dn, št. 5 (6.1.), str. .37 : ilustr. (Ob 25. obletnici je OZS Jožetu Inliharju, podjetniku iz Grosupljega, podelila zlato plaketo za prizadevno delo pri razvoju slovenske obrti). OMV Istrabenzov bencinski servis v Grosupljem / .1. Omahen. - Dn, št. 25 (27.1.), str. 11. ()dprli nov center / J. Omahen. - Dn, št. 255 (18.9.), str. 6. (Podjetje I.ogo je odprlo nov center za tehnične preglede, podaljšanje registracije in zavarovanje avtomobilov). Hrup in prah bosta kmalu izginila / F. Dovč. - Gv, št. 23 (8.6.), str. 22-2.3 : ilustr. (IMP Livar iz Ivančne Gorice uspešno vodi Stane Oslerman. Za čistejše okolje dobo namenili 456 milijonov tolarjev). Prenovljena blagovnica / J. Omahen. - Dn, št. 250 (1.3.9.), str. 1.3 (Vele v Ivančni Gorici). Motvoz in platno - 80 let: Predsednik Kučan v Motvozu / B. R. - Nedelo, št. 46 (19.1 L), str. 2 : ilustr. // Nov program za folije / J. Omahen. - Dn, št. 332 (6.12.), str. 15 : ilustr. 2001 Na negotovi poti / (mak). - Dn, št. 4.3 (15.2). str. 35 : ilustr. (Tovarna Rašice v Ambrusu). GPG lani v rdečih številkah / (STA). - Finance, št. 29 (28.2.) // Izguba predvsem posledica zamud / M. I.acič. - Dn, št. 61 (6.3.) str. 10. (Prvič po letu 1992 so v GPG poslovali z izgubo). Komunalne gradnje v novi hiši / B. Rajšck. - Delo, 59 (13.3.), str. 7 . ilustr. Šmarčani so nezaupljivi / J. Omahen. - Dn, št. 64. (8.3.), str. .34. (Šmarčani so proti bencinskemu servisu na Gikavi). t ioslinski center v Grosupljem / J. Omahen. - Dn, št. 78 (22.3.). str. 12 : ilustr. (Kovinaslroj Gastrom jc uspešno podjetje z. ekološko čisto proizvodnjo). Nov obrat za izdelavo folij / B. Rajšck. - Delo, št. 73 (29.3.), str. 7 : ilustr. // V Motvozu delajo trislojne folije / J. Omahen. - Dn, št. 94 (7.4.), str. 11 : ilustr. (Podjetje Motvoz je posodobilo del proizvodnje). Zaposlene ženske nimajo časa za peko / .1. Omahen. - Dn, št. 92 (5.4.). str. 32 : ilustr. (Slaščičarstvo Vesne Kovačič z Vira pri Stčni). Izvozna revolucija iz Grosupljega / L. Dclcva Humar. - Delo, št. 86 (I.3.4.), str. 14 : ilustr. (Podjetje Tipro napoveduje revolucijo pri računalniških vhodnih enotah). Varčujejo z energijo / I. Kraško. - Dn, št. 106 (19.4.), str. K) : ilustr. (Livar iz Ivančne (ioriee). Iz štirih v eno trgovino : Sava združuje svoje trgovec / M. Voljak. - Gorenjski glas. št. 40 (25.5.), str. 7. (Chcmo in Astra iz I j ubija no. Savatcch Tradc in Guma Grosuplje). Pekarna Grosuplje - 50 let: Skrivnosti iz Pekarne Grosuplje / V. Bleiweis. - Mereator moje dežele, št. 3-4, str. 1,14-15, 44 : ilnstr. (Intervju Z direktorjem Štefanom Plankarjem). // Vodi grosupeljski kruh /T. L. - Delo, št. 183 (10.8.), str. I 1. // Pekarna Grosuplje prva po rasti prodaje / (sas). - Dn, št. 217 (I.3.8.), str. 5. // Kruh vzhaja, pekarna raste /13. D. G. - Dl, št. 35 (30..8.), str. 2. // Pol stoletja ljubezni do kruha. -Ljubljana, št. 6/7, str. .3, platnice : ilustr. Tudi v časopisu Mereator, zadnja platnica. // Ko v prodajalni zadiši po svežem kruhu. - Trgovina (Priloga Gv), št. 7 (sept.), zadnja platnica : ilustr. // Zakaj je sosedov kruh tako dober. - Trgovina (Priloga Gv), št. 8 (okt.), zadnja platnica : ilustr. Predstavljamo vam vrtnarstvo Frbežar / A. Frbežar. - Gaja, št. 67 (maj), str. 15 : ilustr. (Vrtnarstvo Frbežar z. Malega Vrha pri Šmarju - Sapu). So dobre pekarne zapostavljene / 'Trgovina (Priloga Gv), št. 6 (jun.), str. 14-15. (Pekama Grosuplje bo odprla pekarno v Zagrebu). Ne IMP, samo Livar / J. Omahen. - Dn, št. 150 (6.6.), str. 9. (Novo ime predstavlja njihovo dejavnost). Dolenjska je gostoljubna 24 ur na dan / B. Okorn. - Delo, št. 1.31 (9.6.), str. V. (Priloga Na kolesih): ilustr. (Motel Grosuplje). Livar se je na presoji za ISG 14001 dobro odrezal / .1. Omahen. - Dn, št. 261 (27.9.), str. 15. Nov bencinski servis ob avtocesti Bič-Ljubljana / .1. Omahen. - Dn, št. 273 (9.10.), str. 13 : ilustr. Lepši in večji market Stična / (an). - Dn, št. 274 (10.10.), str. 12. Temelji nove veleblagovnice / (an). - Dn, št. 294 (30.10.), str. II. (Grosuplje). 7 UMETNOST 2000 S čopičem in dletom / Mim. - Dl, št. 6 (10.2.), str. 10 : ilustr. (Jožef Tronlclj iz Ivančne Gorice). Zapisan v prelest cerkva / J. Ravenko. - D, št. 27 (2.7.), str. 10 : ilustr. (Tirne Kralj je poslikal nad štirideset cerkva). Zbirka Toneta Kralja / B. Radovič. - Delo, št. 176 (31.7.), str. 8 : ilustr. (Stalna zbirka Galerije Božidar Jakac). Mednarodna likovna kolonija / M Glavonjie. - Dn, št. 229 (23.8.), str. 12 : ilustr. // Mednarodna slikarsko delavnica / A. Košmerl. Dl, št. .34 (24.8.). str. 5 : ilustr. (Videm - Dobrepolje). Žalostno, a resnično/C. Plut. - Delo, št. 210 (9.9.), str. 7. (Ljubljanska metropolitija se ni spomnila umetnika, ki je poslikal mnogo cerkva). Tone Kralj (1900-1975) /1. Kranjc. - Bilten Poštne znamke 2000, št. .32, str. 25-27 : ilustr. // Slike Toneta Kralja v Avberu : kulturno ozadje nastanka / M. Vuk. - Goriški letnik, 25/26, 1998/1999, str. 163-180 : ilustr. // Umetnost in vinska trta. - Delo, št. 219 (20.9.). str. 1 I : ilustr. (Dve poštni znamki: Avtoportret in nevihta ter Avtoportret in Judita, ovitek ter žig prvega dne). // Preroški slikar iz svoje samote / jz. - D, št. 41 (8.10.), str. II : ilustr. // Slovenija od včeraj do jutri / ee. - D, št. 42 (15.10), str. 10: ilustr. // Zvest bogu in rodu / M. Mihelič. - Novi glas (Trst-Gorica), št. 7 (19.10.), str. 7 : ilustr. // Letos 100-lctnica rojstva Toneta Kralja / B. Žagar. - Dl, št. 45 (9.1 L), str. 18 : ilustr. // Razstava v počastitev stoletnice rojstva Toneta Kralja / 1. Kranjec. - Naš kraj, št. 11 (dcc). str. 11 : ilustr. (Ob stoletnici rojstva Toneta Kralja). France Kralj, slikar in kipar (1895-1960) : glasnik kmečkega izročila / M. Komelj. -Znameniti Slovenci, forma 7, 200(1, str. 138 139. Izvirna umetniška izpoved Toneta Kralja med obema vojnama na Primorskem / L. Cesar. - I.iteramozgodovinski portreti, 2000, str. 7-27 : ilustr, 2001 Prenova poslovilnega objekta na pokopališču v Grosupljem / N. Koselj. - AB, št. 151-152, str. 38-41 : ilustr. , The rcnovation of Ihe funeral cdificc al the (irosuplje eementarij / N. Koselj. - AB, št. 151-152, str. 150-151. Tiho dostojanstvo = silent dignitv : obnova dvorane za ispričanjc, Grosuplje, Slovenija / J. Koželj. - Oris (Zagreb), št. 10, sir. 124-128 : ilustr. Avtobusno postajališče Urgis : lokacija Grosuplje / B. Cotič. - Arhitektura inventura, 2001, str. II. Reševanje Kraljevih poslikav / D. Kladnik. - D, št. 50 (22.2.), str. .36 : ilustr. (V cerkvi sv. 1 klene v Premu). Ko jc meja in je ni / M. Vogel. - Delo, šl. 68 (2.3.3.), str. 8 : ilustr. // Poslanka miru in združevanj / jz. - D, št. 15/16, str. 18 : ilustr. (Narodna galerija in Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji je predstavila dvojezično knjigo Umetnost in narava v dvogovoru - poslikane cerkve Toneta Kralja). Umetnika s Pasjega broda / D. Kladnik. - Dn, št. 105 (18.4.) - 116 (3.5.) (Brata Kralja, ki sta ustvarila velika dela, a ju je slava obšla, javnost pa ju ne pozna dovolj). Slikar Fcrdo Vesel (1861-1946) / B. Pcrpar. - Klasje. Priloga, 4 (apr.), str. 9-12 : ilustr. (iraščak s čopičem / MiM. - Dl, št. 20 (17.5.), str. 10. (140-lctnica rojstva slikarja Fcrda Vesela). Umetniški razcvet duha / (ibr). - Dn. št. 143 (30.5.), str. 18. (Monografija Umetnost 20. Stoletja na Goriškem in v Posočju predstavlja tudi slikarja Toneta Kralja). Življenje je, kjer ga nihče ne išče / .1. Suhadole. - Dn, št. 206 (2.8.), str. 20 : ilustr. (Kraljeva dela v Dobrepolju). Stična (Silticum) um 1180 : Silhouetten- und Rankeninitialcn / N. Golob. - Liturgic und Buchkunsl der Zistersienser im 12. Jahrhundert, (Frankfurt), 2000. str. 49-69. 78 GLASBA 2000 Prenovljeni Slapovi / I. Sivcc. - Sn. št. .3 (5.1.), str. 21 : ilustr. // Slapovi z novim članom / (am). - Večer, št. 27 (2.2.), str. .38 : ilustr. Zvončkljanjc za glasbeno znanje / (im). - Delo. št. 103 (14.4.). str. 11. (V Grosupljem je bilo irecanje Orffovih skupin iz Slovenije). 31. tabor pevskih zborov: Praznik pevcev in slovenske pesmi / B. M. - Kg, št. 25 (21.6.), str. 28 : ilustr. // Dolenjska bo peki / (te). - Dn, št. 161 (15.6.), str. 17 : ilustr. // Scenarij za pet let / I. Brcgar. - Delo, št. 137 (15.6.), str. 9. // Zaključek sezone / I. Bregar. - Delo, št. 140 (19.6.), str. 3 : ilustr. // Lepo in še vedno prijateljsko / M. Košir. - Dn, št. 165 (19.6.), str. 5 : ilustr. // Slovenska pesem iz tisočerih grl / M. Markelj. -Dl, št. 25 (22.6.), str. 1 : ilustr. // Vi, ki pojete s srcem, sle srečni / L. Lesar. - NDn, št. 171 (25.6.), sir. 12 : ilustr. / Šentvid je svetek za pevce / 1. Barbcr. Porabje, št. 13 (29.6.). str. .3 : ilustr. // Imeli svoj glas / T. Pavček. Basi. št. 5 (okt.). sir. II. (Pozdravni nagovor). Veseli večeri / L Omahcn. - Dn, št. 175 (29.6.). str. .37 : ilustr. (Folklorna skupina Racna). Ne nasedajmo lažnim prerokom / M. Steklasti. - Demokracija, št. 27 (6.7.). str. 8 : ilustr. (Proslava dneva državnosti v Strugah). Slapovi Z Dolenjsko/[I. Sivec). Sn.it. 172 (26.7.). str. 21 : ilustr. (Na novi kaseti in plošči tudi pesem Vinka Žitnika, pesnika iz Grosupljega, ki je živel v Argentini). Več ljudi jih sliši, bolj veseli so / M. Glavonjič. - Dn, št. 197 (21.7.), str. 11 : ilustr. (Pihalna godba Dobrepolje). Ujet v pravljico / S. Javornik. - NDn, št. 213 (6.8.), str. 31 : ilustr. (Branko Jovanovič Brendi iz Šmarja - Sapa). Temperamentna jazzistka / J. Pavšič. - Jana, št. 35 (29.8.), str. 24 : ilustr. (Tjaša Perigoj iz Grosupljega). Ko zbrani gremo skoz vas / B. Žagar. - Dl, št. 36 (7.9.), str. 20 : ilustr. (V Vidmu so obnovili ljudsko petje). Slovenska zemlja v pesmi in besedi / V. Sever. - Delo, št. 213 (12.9.), str. 16 : ilustr. (V Račni so snemali oddajo za Radio Slovenija). Fantje, ponosni na glasen zvok / J. Omahen. - Dn, št. 265 (28.9.), str. 37 : ilustr. (Tekmovanje v kakovosti in glasnosti avtoradiev je bilo v Grosupljem). Hiša nekega Čuka / Ž. Kapetanovie. - Jana, št. 41 (10.10), str. 55 : ilustr. (Marko Vozelj v novi hiši v Višnji Gori). Zaigrali tudi na ribežen / J. Omahen. - Dn, št. 286 (19.10.), str. 41 : ilustr. (V Račni so se srečali ljudski pevci in godci). Naj viža 2000. - NDn, št. 296 (29.10.), str. 33 : ilustr. (Skladba Slapov Rože z domačega vrta je postala Viža leta 2000). Cacova romantična trobenta / D. Nograšek. - NDn, št. 303 (5.11.), str. 33 : ilustr. (Franc Korbar, ravnatelj Glasbene šole Grosuplje, je izdal svojo četrto kaseto in ploščo). Slapovi / M. Turk. - Ognjišče, št 12, str. 56-57 : ilustr. Tudi spletni Slapovi /1. Sivec. - Sn, št. 289 (13.12.), str. 21 : ilustr. (Slapovi so izdali novo kaseto in zgoščenko Rože z. domačega vrta). Otroška opereta za pravljične dni / M. M. J. - Kg, št. 52 (27.12.), str. 20 : ilustr. (Profesorica Marta Steklasa je na OŠ Fcrdo Vesel v Šentvidu pri Stični pripravila opereto Pravljice z gozdne jase). V deželi deseta brata / nn. - Sn, št. 299 (27.12 ), str. 21 : ilustr. (Izšla je kaseta in zgoščenka ansambla Mi trije in še eden ter Stiškega kvarteta) Pevci so veseli ljudje / J. Omahen. - Dn, št. 352 (28.12.), str. .37 : ilustr. (Deset let delovanja Šentjurskega okteta). Slapovi / M. Turk.. - Ognjišče, št. 12 (dec), str. 56-57 : ilustr. (Intervju s Slapovi), 2001 Rože z domačega vrta / Kg, št. 5 (31.1.), str. 22 : ilustr. // Slapovi s formulo 1. - Sn, št. 19 (24.1.), str. 21 : ilustr.(Slapovi so izdali novo kaseto in zgoščenko) Mi trije in kvartet Stična /1. Sivec. - Kg, št. 6 (7.2.), str. 22 : ilustr. (Izdali so kaseto in zgoščenko). Grm se veselo razrašča. - Sn, št. 36 (14.2.), str. 21 : ilustr. (Ansambel iz Šmarja - Sapa). Mavrica za kulturni praznik / S. Mirtič. - Kg, št. 8 (21.2.), str. 20 : ilustr. (Vokalna skupina Mavrica je pela na proslavi za slovenski kulturni praznik v I lilijah). Rocker v narodnozabavni glasbi / A.R. Kurtovič. - Sn, št. 44 (2.3.2.), str. 14 : ilustr. (Pogovor z Gregorjem Štibernikom, članom skupine Slapovi). Kako postati dober oče / NDn, št. 67 (11.3.), str. 46-47 : ilustr. (V prilogi Pilot so bili predstavljeni Slapovi). Zadnji up za violinske citre / H. Švajger. - Sn, št. 92 (21.4.), str. 10 : ilustr. (Veronika Zajec iz Dobrepolja igra na violinske citre). Zjazzom po Evropi /T. C. Mak - Delo, št. 98 (30.4.), str. 12 : ilustr. (Na obisku pri Grosupeljčanu Klemnu Kotarju). Ko se zlivajo Slapovi / M. Družnik. - Vm, št. 439 (28.4.-4.5.), str. 57 : ilustr. (Bliža se 10- letnica delovanja ansambla Slapovi). Pesem je nas praznik / D. Nograšek. - NDn, št. 161 (17.6.), str. 31 : ilustr. // Pesem je na praznik / MiM. - Dl, št. 31 (2.8.), str. 10. (Ob 10-letnici je Vokalni kvartet Stična izdal jubilejni album). Slapovi domači šumijo tudi poleti. - NDn, št. 20°. (5.S.), str. 31 : ilustr. (Slapovi snemajo videospotc za zgoščenko Rože z domačega vrta). 32. tabor pevskih zborov: Iz tisočerih grl / N. Scagnetti. - Dn, št. 157 (1.3. 6), str. IS. // I tod.il po zemlji sem naši z zbori / M. Z. - Delo, št. 135 (14.6.), str. 5. // Pomembna je pesem, ne tekmovanje /J. Omahen. - Dn, št. 162 (18.6.), str. 12 : ilustr. // Letošnji pevski tabor v znamenju dežja / I. Bregar. - Delo, št. 138 (18.6.), str. 20 : ilustr. // Lepota materinićine, utelešena v pesmih / L. Lesar. - NDn, št. 168 (24.6.), str. 10 : ilustr. // Bojo naj ljudje / I. Barber. - Porabje (Monošter), št. 1.3 (28.6.), str. 8 : ilustr. (.32. tabor pevskih zborov je zmotila toča). Slapovi ogreli poletje / D. Nograšek. - NDn, št. 264 (.30. 9.), str. .3.3 : ilustr. // Iz Hrastovega Dola na Japonsko / D. Nograšek. - NDn, št. 271 (1.10.), str. 31 : ilustr. (Viža poletja 2001 je Na Dolenjskem je dekle v izvedbi Slapov). Slapovi v Laškem / T. Vrabl. - Novi tednik, št. 46 (15.1 L), str. 27 : ilustr. (Slapovi so sodelovali na 60. koncertu iz Avscnikovega abonmaja polk in valčkov). Deset let pevskega druženja / D. K. - D, št. 49 (2.12.), str. 30 : ilustr. ((Kvartet Stična). Pevci za rastočo knjigo / B. Žagar. - Kg. št. 50 (12.12.), str. 17 : ilustr. (Izkupiček koncerta ljudskih, nabožnih in cerkvenih pesmi v Dobrepolju so namenili za gradnjo hrama slovenske knjige). 796 ŠPORT 2000 Na predvečer praznika z baklami na Kamen Vrh / M. Stcklasa. - Demokracija, št. 2 (13.1.), str. 8 : ilustr. // Z baklami za samostojnost / M. Stcklasa. - Dl. št. 51 (6.1.), str. 16 : ilustr. (Pohoda se jc udeležil tudi Janez, Janša). 7. Jurčičev pohod: Literarni pohod po Jurčičevi poti / B. Rajšek. - Delo, št. 52 (3.3.), str. 6. // Zamisel, ki je romanje postala / B. Rajšek. - Nedelo, št. 6 (5.3.), str. 2. // Tri tisoč pohodnikov po Jurčičevi poti / M. Markelj. - Dl, št. 10 (9.3.), str. 1 : ilustr. // Pohod po deželi Desetega brata / A. Podlogar. - Dn. št. 64 (6.4.), str. 7 : ilustr. (Slavnostni govornik na zaključni prireditvijo bil Vlado Žabot). "Strelja" na knjigo rekordov. - Dn, št. 64 (25.5.), str. .37 : ilustr. (Martin Strel, ekstremni plavalec, se najraje sprošča ob kitari, ki jo poučuje na Glasbeni šoli Grosuplje). Spust po Krki / A. B. - Dl, št. 22 (1.6.), str. 24 : ilustr. (Kajak-kanu klub Krka jc organiziral žc 24. spust po Krki). Težko je ugoditi vsem prošnjam / M. Štakul. - Dn, št. 154 (18.6.), str. 26 : ilustr. (Miro Ccrar sodeluje pri organizaciji tekme svetovnega pokala v gimnastiki). Tekli so noč in dan / (ap). - Dn, št. 168 (22.6.), str. .37 : ilustr. (24-urni maraton Tek sreče po grosupeljskih ulicah). Začetnike boli zadnjica / J. Omahen. - Dn, št. 70 (6.7.), str. 37 : ilustr. (Kolesarsko društvo Grosuplje organizira množične vzpone). Levic se je priljubil / A. Krbavčič. Delo, št. 175 (29.7.), str. 15 : ilustr. (Dopoldne z leonom, scatovim avtomobilom, pri Motelu Grosuplje). Zmagala sta moč in izkušnje / G. Sever. - Dn, št. 227 (21.8 ), str. 17 : ilustr. (Na izločilnem predtekmovanju za najmočnejšega Slovenca je zmagal Jože Krištot iz Šentvida pri Stični, Marko Borštnik iz Grosupljega pa jc bil 5.). Brunamonti si jc oddahnil /1. D. - Ekipa, št. 197 (26.8.), str. 24 : ilustr. (Košarkar Matjaž Smodiš - član Kaje Grosuplje ali Kinder Bologne?). Kolesarska pot ob Krki. - Lipov list, št. 9 (sept.), str. 249 : ilustr. (Zemljevid Somčkove plošči lutli pesem Vinka Žitnika, pesnika iz Grosupljega, ki je živel v Argentini). Več ljudi jih sliši, bolj veseli so / M. Glavonjič. - Dn, št. 197 (21.7.), str. 11 : iluslr. (Pihalna godba Dobrepolje). Ujet v pravljico / S. Javornik. - NDn, št. 213 (6.8.), str. .31 : ilustr. (Branko Jovanovič Brendi i/. Šmarja - Sapa). Temperamentna jazzistka / J. Pavšič. - Jana, št. 35 (29.8.), str. 24 : ilustr. (Tjaša Pcrigoj iz Grosupljega). Ko zbrani gremo skoz vas / B. Žagar. - Dl, št. 36 (7.9.), str. 20 : ilustr. (V Vidmu so obnovili ljudsko petje). Slovenska zemlja v pesmi in besedi / V. Sever. - Delo, št. 213 (12.9.), str. 16 : ilustr. (V Račni so snemali oddajo za Radio Slovenija). Fantje, ponosni na glasen zvok / J. Omahcn. - Dn, št. 265 (28.9.), str. 37 : ilustr. (Tekmovanje v kakovosti in glasnosti avtoradiev je bilo v Grosupljem). Hiša nekega Čuka / Ž. Kapctanovič. - Jana, št. 41 (10.10.), str. 55 : ilustr. (Marko Vozclj v novi hiši v Višnji Gori). Zaigrali tudi na ribežen / J. Omahen. - Dn, št. 286 (19.10.), str. 41 : ilustr. (V Račni so se srečali ljudski pevci in godci). Naj viža 2000. - NDn, št. 296 (29.10.), str. 33 : ilustr. (Skladba Slapov Rože z domačega vrta je postala Viža leta 2000). Cacova romantična trobenta / D. Nograšek. - NDn, št. 30.3 (5.11.), str. 33 : ilustr. (Franc Korbar, ravnatelj Glasbene šole Grosuplje, je izdal svojo četrto kaseto in ploščo). Slapovi / M. Turk. - Ognjišče, št 12, str. 56-57 : ilustr. Tudi spletni Slapovi / I. Sivcc. - Sn, št. 289 (13.12.), str. 21 : ilustr. (Slapovi so izdali novo kaseto in zgoščenko Rože z domačega vrta). Otroška opereta za pravljične dni / M. M. .1. - Kg, št. 52 (27.12.), str. 20 : ilustr. (Profesorica Marta Steklasa je na OŠ Ferdo Vesel v Šentvidu pri Stični pripravila opereto Pravljice z gozdne jase). V deželi deseta brata / nn. - Sn, št. 299 (27.12.), str. 21 : ilustr. (Izšla je kaseta in zgoščenka ansambla Mi trije in še eden ter Stiškcga kvarteta) Pevci so veseli ljudje / J. Omahcn. - Dn, št. 352 (28.12.), str. 37 : ilustr. (Deset let delovanja Šentjurskega okteta). Slapovi / M. Turk.. - Ognjišče, št. 12 (dec), str. 56-57 : ilustr. (Intervju s Slapovi). 2001 Rože z domačega vrta / Kg, št. 5 (31.1.), str. 22 : ilustr. // Slapovi s formulo 1. - Sn, št. 19 (24.1.), str. 21 : ilustr.(Slapovi so izdali novo kaseto in zgoščenko) Mi trije in kvartet Stična /1. Sivcc. - Kg, št. 6 (7.2.), str. 22 : ilustr. (Izdali so kaseto in zgoščenko). Grm sc veselo razrašča. - Sn, št. .36 (14.2.), str. 21 : ilustr. (Ansambel iz. Šmarja - Sapa). Mavrica za kulturni praznik / S. Mirtič. - Kg, št. 8 (21.2.), str. 20 : ilustr. (Vokalna skupina Mavrica jc pela na proslavi za slovenski kulturni praznik v Hinjah). Rocker v narodnozabavni glasbi / A.R. Kurtovič. - Sn, št. 44 (23.2.), str. 14 : ilustr. (Pogovor z Gregorjem Štibernikom, članom skupine Slapovi). Kako postati dober oče / NDn, št. 67 (11.3.), str. 46-47 : ilustr. (V prilogi Pilot so bili predstavljeni Slapovi). Zadnji up za violinske citre / H. Švajger. - Sn, št. 92 (21.4.), str. 10 : ilustr. (Veronika Zajec iz Dobrcpolja igra na violinske citre). Zjazzom po Evropi /T. C. Mak - Delo, št. 98 (30.4.), str. 12 : ilustr. (Na obisku pri Grosupeljčanu Klcmnu Kotarju). Ko se zlivajo Slapovi / M. Družnik. - Vm, št. 4.39 (28.4.-4.5.), str. 57 : ilustr. (Bliža sc 10- letnica delovanja ansambla Slapovi). Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrcpoljc). Med Žalno in Donavo / B. A. Novak. - Nova revija, št. 221-222, str. 23-27. (Pesnik, ki je v otroštvu počitnice preživljal v hiši svoje matere v Žalni, je objavil dve pesmi: Žalna in Pesem za Angelo Lužar). Ivo PrbeŽar: Bllnove jagode / .1. Kovic. - Dn, št. 159 (13.6.), str. 26. // Med hajko in haikujem / M. Seliškar. - KI, št. 190, str. 16. // Ivo Frliežar: Hrinove jagode / V. Rejc. - Literatura, št. 113/114 (nov.-dcc), str. 237-238. // Ivo Frbcžar: Hrinove jagode / Mladina, št. 49, str. 70. (Ocenil pesniške zbirke grosupeljskega pesnika z Ilove Goic). Karolina Zakrajšek: Darovan je glas spomina. - Vzajemnost, št. 12 (dec), str. 66 : ilustr. (Ocenil pesniške zbirke grosupeljske pesnice). 2001 Stiski rokopis. - Mikhailov, N.: Jezikovni spomeniki zgodnje slovenščine. Trst, 2001. sli 57-61, 82-94. Kamniti črni oltarji /C E. - D, št. 27 (1,7.), str. 11 : ilustr. // Baročni črni oltarji / M. Vo. - Delo, št. 151 (4.7.). sir. 5 : ilustr. (Slovenski verski muzej v Stični je izdal delo svoje kustosinje Nataše Polajnar Prelili Baročni črni oltarji ljubljanskih kamnoseških delavnic). Sodarska terminologija v Zagradcu na Dolenjskem / K. Šuštar. - Jezikoslovni zapiski, št. 1/2, str. 299-320. (Narečna poimenovanja sodarskih izdelkov in njihovih sestavnih delov). Ilustracije junakov iz Desetega brata / B.R. - Delo, št. 54 (7.3.), str. 7 : ilustr. (V muljavski galeriji Kresnička). Šliri Mondcninc novosti / Mim. Dl, št. 18 (4.5.), str. 16, // Stoji gorilna pisana ali Za/nos / B. L. - Delo, št. 103 (8.5.), str. 5. (Ocenil pesniške zbirke Iva libcžiirja tudi v prilogi Dela Ona, št. 24 (26.6.). Ponatis Zadnje na grmadi / M. L. S. - Dl, št. 46 (15.11.), str. 19. (Ob 300-letnici zadnje čarovniške sodbe so ponatisnili delo Frana Jakliča). Boemi so manj učinkoviti / V. Milck. - Delo, št. 249 (27.1 L), str. 26-27 : ilustr. (Polona davan, pisateljica in prevajalka, je izdala svoj prvi roman Noč v Evropi). Raznolika knjižna bera založbe Mondena / Sp, št. 50 (13.12.), str. 22. 902 + 94 ARHEOLOGIJA + ZGODOVINA 2000 Opis meja deželnega sodišča Višnja Gora po letu 1661 / B. Goleč. - Arhivi, št. 2. str. 152-154. (Pod naslovom Iz zgodovine uradovalnc slovenščine 17. Stoletja Omenja avlor Višnjo (ioro). Veliki Korinj. Arheologija / S. Giglencčki. - Enciklopedija Slovenije. 14, 2000. str. 82-84. Spisek pogrešanih povojnih ujetnikov iz vrst bolnikov, ranjencev in invalidov / A. Dolenc et al. - Brez milosti, 2000. (Na različnih Straneh knjige so našteti povojni ujetniki iz občin Dobrcpoljc, Grosuplje in Ivančna Gorica ). Vrhkrka (Obergurk), srednjeveški dvor - stolp, protiturški tabor / I. Slopar. - Grajske Stavbe v osrednji Sloveniji. Dolenjska. 1: Porečje Krke. Ljubljana 2000. str. 304-308 : ilustr. (Avtor omenja dva gradova, enega ob izvini desnega rokava Krke, drugega pa na nežnimi lokaciji v bližini naselja Krka). Kako seje začelo / T. Velikonja. - Zaveza, št. 36 (mar.), str. 11-20 : ilustr. (Leto 1941, 1942 in september 1943 na Radenskem polju in v okolici). Prometnice na in ob Krki na Jožcfinskcm vojaškem zemljevidu / F. Bučar. - Slovenija na Vojaškem zemljevidu 1763-1787, II. del. (Knjiga vsebuje zemljevide in opise za vojaške 264 Manj i s ime; potrebe, nastali pa so po ukazu Jožefa II.). Kraljevi cvet pod goro / T. Kristan. - Sn, št. 118(24.5.), str. II : ilustr. (Grof Riliard Ursini Blagaj, doma z gradu Boštanj pri Grosupljem, je odkril pod Goro sv. Lovrenca pri Polhovem Gradcu neznano cvetlico, imenovano blagajev volčin). Pomlad na Jančah / M. Jurčič. - Svobodna misel, št. 12 (23.6.), str. 27. (584etnico bojev II. grupe odredov so proslavili na Jančah). Bager izkopal rimski novec / M. Grčman. - Sn, št. 182 (7.8.), str. 4 : ilustr. (Tone Kralj iz. Velike Dobrave nad Višnjo Goro je po naključju našel ostanke grobišč). Premalo zemlje in preveč mrtvih / A. Puhar. - Delo, št. 1% (24.8.), str. 14 : ilustr. (Franc Permc in Anton Žitnik sta uredila zbornik Zamolčani grobovi in njihove žrtve (Ljubljana, Grosuplje), ki govori o povojnih pobojih). Domobranski arhiv. Doživetje petnajstletnega fanta / Franc Dobičkar. - Zaveza, št. 38 (sept.), str. 44-50. : ilustr. (Povojna doživetja Franca Dobičkarja). Prisiliti nemo kamenje, da bi spregovorilo / A. Bartelj. - Dl, št. 48 (30.1 L), str. 20 : ilustr. (Dr. Ivan Stopar pripoveduje o svojih raziskavah dolenjskih gradov). Iron furnaees from Sela pri Dobu ncar Ivančna Gorica (Slovenia) / M. I lorvat. - Monographies Instrumentum (Montagnac), št. 12, str. 93-96. 2001 Streli na Gikavi / P, Čelik. - Borec, 564 587. (Pod naslovom Slovenski orožniki 1918-1941 piše Pavle Čelik tudi o dogajanju na Cikavi 27. julija 1919). Zakladna najdba okrog leta 400. Najdišče Limberk nad Veliko Račno / P. Bitenc et al. - Od Rimljanov do Slovanov. Predmeti, 2001, str. 32-3.3 : ilustr. ( 64 železnih predmetov z opisi). Bitke - dobljene in izgubljene. Srečanje na strelsko razdaljo / T. Velikonja. - Zaveza, št 41 (jun.), str. 78-89 : ilustr. (Avtor omenja Jožeta Podržaja iz Čušperka, Jožeta Palčarja iz Velike Račne in opiše usodo Janeza Rusa iz Žalne). Prvi talci v Sloveniji so bili ustreljeni v Radohovi vasi / L. Kocijan. - Sp, št. 2.3 (7.6.), str. 21 : ilustr. (Žc 1942. leta so italijanski fašisti ustrelili prve talce v Ljubljanski pokrajini). Vinku Levstiku dosodili 12 let zapora / O. Cvetek. - Delo, št. 137 (16.6.), str. 8 : ilustr. (V 20-letnem postopku so zaslišali 1.30 prič in sodili Levstiku zaradi hudodelstva zoper vojne ujetnike). Dolenjska mesta in trgi v srednjem veku (.3) / B. Goleč. - Rast, št. 3/4, 5 (julij, oktober), str. 391-395 in 513-514. (Omenjeni so kraji Šentvid, Višnja Gora, Stari trg). Kaj vse ponujajo farne domobranske spominske plošče / S. Grgič. - Sp, št. 27, 28 (5.7. in 12.7.), str. 21 : ilustr. (Med drugimi so omenjene župnije Ambrus, Dobrepolje in Struge, Zagradee, Kopanj). Zamorec obranil slovensko mejo na Dolenjskem / A. P. Florjančič. - Dl, št. 36 (6.9), str. 11 : ilustr. // Zamorec s krono v grbih / MiM. - Dl, št. 42 (18.10.), str. 18 : ilustr. (Ob razstavi Krka in zamorec s krono v Dolenjskem muzeju v Novem mestu prisoten tudi grb Blagajev z Boštanja pri Grosupljem). Spomini. Višnja Gora pred vojno in prvo leto vojne / N. Ahlin. - Zaveza, št. 42 (sept.), str. 47-52 : ilustr. (Spomini Načeta Ahlina). Obisk borcev italijanske brigade / J. Gačnik Svobodna misel, št. 20 (26.10.), str. 24. (50 borcev italijanske brigade Fontanot in njihovih svojcev je obiskala tudi Ivančno Gorico). Manj žrtev, če... / S. Š. - Svobodna misel, št 20 (26.10.), str. 24. (Na spominski slovesnosti ob spomeniku na Veliki Ilovi Gori je govoril Franc Štibcrnik). Gradovi v ognju / I. Žajdela. - Demokracija, it 50, 51 (dee.), str. 24 : ilustr. (Požig gradov Zavrli in Boštanj med NOB). 908 DOMOZNANSTVO 2000 Hočevska oolitna skupina, osrednja Slovenije / S. Doze t, - Acla carsologica, št. 1 (2000), str. 185-199 : ilustr.(Apncnčasta sestava z območja Sube krajine). Podbukovška formacija / S. Dozct. - Geologija, 2000, str. 197-212. Višnja Gora formation, central Slovcnia / S. Dozct. - Rudarsko-mctalurški zbornik, št. 2, str. 137-154. Kopanj / Ž. Kozinc. - Vikend magazin, št. 374 (29.1.^.2.), str. 79 : ilustr. Hrzanjc v sončni bleščavi /J. Zrncc. - Sn, št. 19 (24.1.), str. 16-17 : ilustr. (Španova kmetija na Veliki Dobravi se ukvarja s konjerejo, prašičerejo in govedorejo). Štorija o jami / J. Čeh in I. Perpar. - Grif, št. 28 (fcb.), str. 70-71 : ilustr. (Šimenkovo brezno ali Lavričeva jama v Mekinjah nad Stično). N;i Magdalcnsko goro in Pugled / M. Kranjec. - Da, št. 33 (.3.2.), str. 37. (Naša kronika in AC Cosmos svetujeta izlet za konec tedna). Do Jurčičeve domačije / Dn, št. 46 (17.2.), str. .39. (Našu kronika in AC Cosmos svetujeta izlet za konec tedna). Mladi se selijo v dolino / J. Omahcn. - Dn, št. 53 (24.2.), str. .37 : ilustr. (Huda Polica pri Šmarju - Sapu ima težave z vodo in elektriko). Zanimiva pot tja do stiškega samostana / (mak). - Dn, št. 67 (9.3.). str. .39. (Naša kronika in AC Cosmos svetujeta izlet za konec tetina). Pokrajina številnih jam / (mak). - Dn, št. 88 (30.3.), str. .39. (Naša kronika in AC Cosmos svetujeta izlet za konce tedna). Stisko podeželje onkraj Gradišča / D. Kralj. - Sn, št. 80 (5.4.), str. 15 : ilustr. (Stična, Gradišče, Pristava, Metnaj, Vir). Slovenske konjenice in njihovi stotniki / J.V. - Revija o konjih, št. 5 (maj), str. 50 : ilustr. (Stotnik Trubarjeve konjenice Alojz. Potočnik iz Grosupljega). Mlini in žage so dajali pečat pokrajini / T. Urbas. - Kg, št. 21 (24.5.), str. 16 : ilustr. (Mlini in žage ob Krki). Veliko Mlačcvo (1906) - občina Grosuplje. - Kg, št. 17 (2.8.), str. 17 : ilustr. (Slovenski kraji nit starih razglednicah). (»bolno / Ž. Kozinc. - Vm, št. 455 (18.-24.8.), str. 62 : ilustr. 2001 Bičko jezero, Rndehovsko jezero. Mlačcvski ribnik. Radensko jezero, Starovaško jezero / P. Firbas. - Vsa slovenska jezera,2001 : ilustr. SlapisCa Kosce / V. Habjan. - Naravne znamenitosti Slovenije, Sidarta, 2001 : ilustr. Prijetno življenje nad Krko / (mak). - Dn, št. 9 (11.1.), str. 35 : ilustr. (Ambrus). Višnja Gora - najbolj zadolženo mesto na Kranjskem /1.. Pečoler. - Demokracija. št. 4 (25.1.), str. 38: ilustr. Stična - kraj belih menihov / I.. Pečoler. - Demokracija, št. 6 (8.2.), str. .38 : ilustr. Mrtvi kapital pred Županovo jamo / nn. - Sn, št. 40 (19.2.), str. 18 : ilustr. (Gostilna pred jamo je že sedem let zaprta). Kraški doli nad Krko / Dr. Ago. - Sn, št. 48 (28.2.), str. 14 : ilustr. (Kopanj, Videm, Ambrus). N:i polžu do Jurčiča / Bumik Kosi. - Geografija v šoli. št. .3, str. 50 56. (Interdisciplinarnost v OŠ na primeru ekskurzije po Dolenjski). < iiosupljc in Ivančna Gorica sta sc zapisala razvoju. Dovolj blizu in daleč od Ljubljane / 266 Marija Samce već avtorjev. - Profit, št. 4 (28.2.), str. 17-23 : ilustr. (Na obisku v Grosupljem in Ivančni Gorici). Nc trkaj na taborska vrata / nn. - Sn, št. 58 (12.3.), str. 18 : ilustr. (Obnovljeni proliturški tabor Cerovo). Od izvira Krke navzdol. Od vasi Krka do Marinče vasi. Od Velikega Globokega do Žužemberka / I. Mestnik. - 1)1, št. 15, 17, 19 (12.4, 26.4, 10.5.), str. 11 : ilustr. Nov potapljaški uspeh, tokrat v Lučki jami. - Gea, št. 5 (maj). Na poti kot ena družina / J. Omahen. - I)n, št. 137 (24.5.), str. 34 : ilustr. (TD Županova jama Grosuplje je obiskala Vrh nad Žclimljami). Kamni vrh / Ž. Kozinc. - Vm, št. .391 (27.5.-2.6.), str. 62 : ilustr. V sandalčke, pa k Javorniku na Krko / S. Radcj. - Sn, št. 15.3 (6.6.), str. 15 : ilustr. (Plus in extremovci ponujajo poletni športni namig). Krška jama / A. Hudoklin. - Dl, št. 23 (7.6.), str. .32 : ilustr. (Naša naravna dediščina). Človeška ribica, na plan / (V.I.). - Sn, št. 1.32 (I I.6.), str. 18 : ilustr. (Kmet Cilcnšek iz Vira pri Stični jc J. V. Valvasorju pokazal človeško ribico). Jama pred vrati mesta / M. Raztresen. - Sn, št. 25 (27.6.) (Popotnik), str. 15 : ilustr. (Županova jama). Kosca / Ž. Kozinc. - Vm, št. 448 (30.6.-6.7.), str. 62 : ilustr. Komu[n]šna jc oživela duha vaške skupnosti / V. Jerman. - Sn, št. 161 (16.7.), str. 18 : ilustr. // Podgori obnovili vodnjak Bč / M. Glavonjič. - Dn, št. 199 (26.7.), str. 13 : ilustr. (V Podgori so obnovili vaški ribnik). Obiskovalci poleti bolj redki / D. Kladnik. - Dn, št. 217 (15.8.), str. 11 : ilustr. (Poletno zatišje na Jurčičevi domačiji). Novogradnja po starem vzoru / M. Drakslcr. - Moj dom, št. 45 (Priloga Dnevnika) (14.9.), str. 25-27 : ilustr. (Hiša meseca septembra 2001 iz. Šentvida pri Stični). Železnica brez vlaka / (V. J.). - Sn, št. 220 (24.9.), str. 18 : ilustr. (Železnica blizu Škocjana). Dolina Krke. Očiten, a vendar nepoznan biser / Z. Lindič- Dragaš. - Hip, št. 80 (27.9.), str. 4-5 : ilustr. Suha krajina in Dobrepolje /M. Gabrovec. - Ljubljana, MK, str. 472-482 : ilustr. 929 BIOGRAFJE 200« Louis Adamič, Miroslav Cerar, Marko Gerbec, Anton Codelli, France Kralj / več avtorjev. - Znameniti Slovenci, Forma 7, 2000. (Med drugimi so v knjigo s kratkimi življenjepisi uvrščeni tudi pomembni ljudje iz. naših krajev). Adamič Louis. - Žitnik, J. : Poskusna gesla za novi Slovenski biografski leksikon, (Ljubljana), 2000, str. 1.3-17. Marinina moka živi v lectovih umetninah / V. Jerman. - Sn, št. I (3.1.), str. 18 : ilustr. (Marina Lenček je prišla v Domžale s Kala pri Ambrusu). Poezija in harmonika / A. Podlogar. - Dn, št. 12 (1.3.L), str. .38 : ilustr. (Pesnica Stanka Ahlin v grosupeljski knjižnici). O vinu, kulinariki, o navadah, tradiciji in novostih - pa tudi kakšen nasvet jc vmes / B. Zokalj .lesih. Lipov list. - št. 2 (feb.), str. .36-37 : ilustr. (Pogovor z Borisom Kuharjem). Lahko pelje čredo ovac čez londonski most / A. Prijatelj. - Ameriška domovina, (10.2.) : ilustr. (Intervju s psihiatrom iz Velike Britanije, po rodu iz Žalne). Različnost, ki vodi v binkošti / B. Štcfančič. - D, št. 9 (27.2.) : ilustr. (Pogovor z Antonom Jamnikom). Prevajalec Jože Vovk / M. Smolik. - Bogoslovni vestnik, št. 3 (2000), sir. 391-394 (Jože Vovk si., duhovnik in literat, je bil doma iz Dolenje vasi pri Polici). Z naključne poli / .1. Ravenko. - D, šl. 11 (12.3.) : iluslr. (Janez Cigler v spominski pesmi Višnjanke Mihaele Zajc-.larc). Križev ni nikoli dovolj / .1. Omahen. - Dn, šl. 95 (6.4.), sir. .37 : iluslr, (Poliški župnik, slikar in kipar Anton Pahulje), Marko Gerbec(1658-1718) /M. Smolik. - D, št. 15 (9.4.), str. I I : ilustr. (Življenje in delo velikega zdravnika iz Šentvida pri Stični). Slavko Medved - Slave. - Svobodna misel, šl. S (26.4.), str. 29 : ilustr. (Nekrolog). Janez Zrnec / M. Raztresen. - Delo, št. 97 (26.4.), str. 2 : ilustr. // Janez Zrncc / J. Splichal. - Sn, št. 97 (26.4.), str. 2 : ilustr.//Janez Zrnec (1946-2000) / M. I.upša. - Jana, št. is (2.5.), sir. 6 : ilustr. (Nekrolog fotografa in novinarja, po rodu iz, Grosupljega), Umrl dr. Jože Jančar / Mladika, št. 5 (2000). str. 126 : ilustr.. // Dr. Jože Jančar / Ameriška domovina, (16.3.) // Izšlo tudi v Družini in Koledarju goriške Mohorjeve družbe za leto 2001. (Nekrologi psihiatra, po rodu iz. Žalne pri Grosupljem). V glasbi je zapisano vse /I.. Lesar. - NDn, št. 150 (4.6.), str. 5 : ilustr. (Nekrolog Cvetka Budkoviča, glasbenega pedagoga, po rodu z Grosupljega). Usodno smo povezani z. naravo / M. (ilavonjič. - Večer 106 (10.5.), str. 14 (Tone labjan iz Predstrug v Dobrepolju). Legenda, ki ne zbledi / M. Bašelj. Dn, št. 140 (25.5.), str. .37 : ilustr. (Miro Cerar). Tako sem postal biblijski / V. Milek. - Delo, Sobotna priloga, št. 121 (27.5.), str. 22-23 : ilustr. (Sašo Hribar). Učitelj ubranil kamen, stroji naskakujejo gomile / V. Jerman. - Sn, šl. 126 (4.6.), str. IS : ilustr. (Učitelj Leopold Sever pozna krajevno zgodovino). Poročila se je Manica Janežič / A. Comino. - Jana, št. 24 (13.6.), str. 12 : ilustr. (Tudi v Nedelu in Novem tedniku novica o poroki (irosupeljčana Tomaža Ambrožiča in novinarke Manicc Janežič). Ivan Zorcc / S. Čuk. - Ognjišče, št. 7 (julij), str. 20-21 : ilustr. // Tenkočutni opisovalec Dolenjske, Kettejev sošolce, že skoraj pozabljen / Z. Može. - Dl, št. 31 (3.S.), str. 19 : ilustr. (120-letnica pisatelja Belih menihov, rojenega v Malem Gabru, ki je tedaj spadal v župnijo Šentvid). Citre za veselje in dušo / N. Mavric. - NDn, št. 178 (2.7.), str. 15 : ilustr. (Hočevarjev Tone iz. Velikih Les). Nihče ni otok zase / J. Ravenko. - D, št. .31 (30.7.), str. 10 : ilustr. (Ob jubileju prof. Marije Janežič). Uroš Slak / S. Radič. - Stop, št. .32 (10.8.). str. 14 : ilustr. (Voditelj TV odmevov. Grosupeljčan). Končno na vrhu / B. Grujičič. Jana, šl. 33 (15.8.), str. 18 19 : ilustr. (Sašo Hribar). Prijazna beseda / T. Pirš. - Naša Žena, št. 10 (okt.), str. 29 : ilustr. (Jernej l.amprct, župan občine Ivančna Gorica). K vratu nežno prisloni violino.../ B. Pance. - Sn, št. 245 (20.10.), sir. 9-1(1 : ilustr. (Ob osemdesetletnici glasbenega pedagoga Cvetka Budkoviča). 100-letnica rojstva Toneta Kralja / M. Vuk. - Koledar (< ioriške Mohorjeve družbe) za leto 2001 (2000), str. 125-128 : ilustr. 2001 Jože Kaslelic (Šentvid pri Stični, 18. 8. 1913). Zbornik filozofske fakultete, 2000, str. I 58-159. Janez, Janša / S. Vodopivec Franko. - Klepeti v A duru, (Radovljica). Didakln, 2001, sir. 94-96 : iluslr. 268 M ■ ri11 S tmec Louis Adamič and thc metaphor of immigranl generations / D. Shiffman. - Dve domovini : Two homelands, št. 13 (2001), str. 7-18. Varstvo pred škodljivimi močmi / K. Klim. - Sn, 14 (18.1.), Astro novice, str. 16 : ilustr. // Nej vrastvo, nej čaralija, djc, ka pa te? / F. Mukič, Porabje (Monošter), št. 9 (3.5.), str. 6-7 : ilustr. (Štefan Horvat iz Višnje Gore je slikar in izumitelj energijskega gumba). Z internetom v Amazonijo / K. Medved. - Dn, št. 115 (30.4.), str. 13 : ilustr. (Darja Gros iz Velikih Dol pri Temenici, dobitnica Prešernove nagrade za študente Univerze v Ljubljani). Spomini navadnega partizana / 13. Pance. - Sn, št.17 (3.5.), str. 11 : ilustr.. (Janez Lesjak, udeležence NOB). Janez Janša: "SDS niti približno ne bo pogorela!" / B. Pance. - Sn, št. 112 (18.5.), str. 9-10 : ilustr. (Janez Janša o stranki in sebi). Bil jc živ mrlič, ki je rad živel / L. Lesar. - NDn, št. 195 (22.7.), str. 11 : ilustr. (Umrl je Janez Rus, ki se je po vojni 3.3 let skrival). Lojze Šparovcc / J. Janša. - Demokracija. - št. 32/3.3 (9.8.), str. 8 : ilustr. (Nekrolog). Prof. dr. France Adamič, 90-letnik / S. Gliha. - Delo, št. 232 (8.10.), str. 5 : ilustr. // Prof. dr. France Adamič, 90-letnik / M. Stopar. - KG, št.4l (10.10.), str. 3 : ilustr. // Prof. dr. France Adamič, 90-letnik / J. Smole. - Sodobno kmetijstvo, št. 11/12 (2001), str. 526- 527 : ilustr. Pogovor z ljudsko pisateljico Angelco Škufca / J. Haložan (Jože Topolovcc). - Oznanjenje, 2000, št. 2.3, str. 102-107. To je naša skrivnost Receptov za peko je veliko, a v Pekarni Grosuplje smo prepričani, da je nepogrešljiva sestavina dobre peke - ljubezen, /.alo smo pri nas zaposleni le ljudje, ki imamo radi svoj poklic. To boste začutili v naših izdelkih, v pogovoru in sodelovanju z nami. Prav zavzetost in skrbna priprava vsakega med številnimi izdelki sta vir uspešnega polsloletncga razvoja pekarne, ki je v našem prostoru zaradi marsičesa posebnost. Tudi zato, ker smo vam na voljo ob vsaki uri in smo zadovoljni le, če vas lahko navdušujemo s slastnim okusom in odlično kakovostjo. ^Pekarna Cjrosuplje 'Pol stoletja z Vami JAVNO KOMUNALNO PODJETJE GROSUPLJE d.o.o. Cesta na Krko 7 1290 GROSUPLJE telefon h.c: 01/786 23 11 telefaks: 01/786 13 89 Uresničitev naložbenih idej... Poslanstvo naše družbe je uresničitev naložbenih idej v okviru zastavljenih ciljev. To postavlja temelje za zaupanje naših poslovnih partnerjev, saj vedo, da bodo njihova ob začetku projekta postavljena pričakovanja, ob koncu tudi izpolnjena. IMOS Inženiring d.d., Ljubljana Linhartova I 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01/300 53 60, f'ax: 01/231 91 84, e-mail: inlot« imos-ing.si, internet stran: www.imos-ing.si 11 956 ±3 ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE GROSUPLJE, CESTA NA KRKO 9, 1290 GROSUPLJE TEL.: 01/786 26 22, 786 36 20, FAX: 786 46 21 NUDIMO VAM ZLASTI NASLEDNJE: STORITVE ■ Elektroinstalacije od projekta do izvedbe za vse vrste objektov, po konkurenčnih cenah, zahtevajte naše ponudbe; ■ meritve instalacij in izdaja atestov za obratovalnice in proizvodne obrate; " vzdrževanje instalacij in naprav na objektih, opravljamo redne in pogodbene ■ servise; izvajamo računalniške mreže z dobavo in montažo opreme v sodelovanju z ■ vodilnimi podjetji; naša ključavničarska delavnica vam izdela vse vrste kovinskih delov, TRGOVINA ■ Naša nova ponudba je urejena specializirana diskontna trgovina za elektro-instalacije namenjena elektroinstalaterjem, vzdrževalcem, samograditeljem, gospo-dinjstvom; ■ v trgovini izvajamo strokovno brezplačno svetovanje; " izvajamo kataloško prodajo znanih proizvajalcev gospodinjskih strojev in aparatov; " na željo stranke izvršimo dostavo na dom, izvedemo priklop; brezplačno odpeljemo VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA V TRGOVINI EPG-MARKET, Cesta na Krko 9, 1290 Grosuplje OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA GROSUPLJE 999^ G G-M&M Proizvodnja in marketing, d.o.o. Brvace 11, 1290 Grosuplje, Slovenija tek: n.c. (01) 7866-500, faks: (01) 7863-023 www.g-mm.si E-mail: gmm@g-mm.si električno orodje in pribor vrtno električno orodje gospodinjski aparati t BLACKS DECKER električno orodje in pribor za industrijo in obrt DeVVALT svedri BBW za les, kovino, zid in beton posamezno in v garniturah hitri, natančni, trajni univerzalni pribor za električno orodje varnostna tehnika za hiše in stanovanja, hotele, pisarne in delavnice cilindrični vložki in ključi ključavnice-obešanke cilindrični vložki varnostni sistemi precizno električno orodje in pribor za šolske delavnice, modelarje, graverje, obrt, idr. električne in bencinske rotacijske kosilnice Novo na www.g-mm.si ceniki, novosti, servisi, nasveti, zunajkataloška ponudba BBimaos Bayrische Bohrervverke Piranha Vaš ključ. VARNOSTNI SISTEMI DOM A •BUCKf,DECKERC0lv1PANY CORBIN VARNOSTNA TEHNIKA SPIRALNA ŽAGA • REZKALNIK sistsm 12 V vrtam* MiniMa« 230 V pnar.izrto ročno orod|« Servis: G-M&M, Brvace 11, 1290 Grosuplje Tel. servis: (01) 7866-574, 7866-575 Faks: (01) 7861-021, e-pošta: setvis@g-mm.si delovni čas: ponedeljek - petek: 8. - 18. ure sobota 8.- 12. ure zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje grosuplje d.o.o. taborska 3,1290 grosuplje POSREDUJEMO PRI PROMETU Z NEPREMIČNINAMI - ZAGOTAVLJANJE VARNEGA NAKUPA, PRODAJE IN ODDAJE NEPREMIČNIN - CELOVITA PONUDBA NEPREMIČNIN ZA NAKUP, PRODAJO IN NAJEM - SKLEPANJE KUPOPRODAJNIH POGODB IN ZEMLJIŠKOKNJIŽNI PREPIS - CENITEV NEPREMIČNIN - POMOČ PRI PRIDOBIVANJI) DOKUMENTACIJE ZA GRADBENO DOVOLJENJE - PROJEKTIRANJE STANOVANJSKIH, POSLOVNIH IN GOSPODARSKIH OBJEKTOV telefon: (01) 7863 078 GSM: 041 683 532 K KOGAST KOVINASTROJ GASTRONOM TOVARNA GOSTINSKE OPREME d.d., GROSUPLJE Adamičeva c. 36,1290 GROSUPLJE, Slovenija PROIZVODNO-PRODAJNI PROGRAM KOGAST 60» plinski in clcktro štedilniki, friteze, /ar plošče, kuhala, ... KOGAST 700 Plinski, clcktro in kombinirani štedilniki, friteze, žar plošče, vodne kopeli, kotli za kuhanje, delovne blok mize. dvostranski in enostranski termični bloki na instalacijskih stebrih, ... KOGAST 900 Plinski, clcktro in kombinirani štedilniki, friteze, žar plošče, vodne kopeli, peči. kotli za kuhanje, delovne blok mize. dvostranski in enostranski Icrmični bloki na instalacijskih stebrih,... NEVTRALNA OPREMA KOGAST 600 in 700 Delovne mize, ogrevani ali hlajeni pulti, toplovodne kopeli, omare, regali, pomivalna korita, kuhinjski vozički. ... SAMOPOSTREŽNI LINIJE KOGAST klasične in mobilne samopostrežne linije, solatni bari. točilni pulti.... INOIViniJLANA OPREMA po posebnih naročilih LASTNI SERVIS IN INŽENIRING PROJEKTI NA KLJUČ PROFESIONALNA KUHINJSKA POSODA DE BOTER FRANCIJA Skrajšano ime firme: KOGAST Grosuplje d.d. Adamičeva cesta 36 1290 Grosuplje h.c.telefon: 01/78 66 300 faks: 01/78 66 310 proda.ja-telefon: 01/78 66 428 prodaja-faks: 01/78 66 320 vvinterfiaKer VVinterhalter Gastronom d.o.o. Profesionalni pomivalni stroji in sistemi Adamičeva 40, 1290 Grosuplje Telefon: +386 (01) 7863 445, 7863 446 Telefax: +386 (01) 7863 444 internet: www.winterhalter-gastronom.si KOMUNALNE GRADNJE d.o.o. 1290 Grosuplje, Gasilska cesta 5 Tel.: (01) 7860-360, 7818-100, fax: (01) 7862-255 E-mail: kgg@siol.net Komunalne gradnje d.o.o., Grosuplje, Gasilska cesta 5 gradi vodovode, kanalizacije, ceste, ureja zemljišča, nudi strojne in prevozne usluge, vzdržuje občinske ceste, ter izvaja druga dela po dogovoru. KOVINASTROJ SERVIS d.o.o. Podjetje za montažo, servisiranje in prodajo gostinske opreme Adamičeva c. 36 1290 Grosuplje, Slovenija Telefon: 01/7862-274, 7865-860 E-mail:k.servis@siol.net Telefax: 01/7862-275 AvtoTransporti Kastelec Adamičeva 57, 1290 Grosuplje, Slovenija Tel. +386 (0)1 78 88 050 Fax +386 (0)1 78 88 061 E-mail: lado.kastelec@siol.net #fMOS Holding Imos Holding, upravljanje povezanih družb, d.d., ljubljana Dunajska 56, p.p. 2636, 1001 Ljubljana PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN INŽENIRING d.o.o. 1290 Grosuplje, Murnova c. 3 tel.: +386 1 786 16 52, 786 12 04 fax: +386 1 786 16 51 PROIZVODNJA - grelnikov vode - pregrevalnikov pare - toplotnih izmenjevalcev - tlačnih posod - plinohrami za UNP - kondenzatorjev - ekranizacija kotlov - prekurišč - oprema po naročilu MONTAŽA IN SERVISIRANJE - dimnocevnih in vodnocevnih kotlov domačih in tujih proizvajalcev - elementov kotlovne regulacije - toplotnih izmenjevalcev in reducirnih postaj - parnih, vročevodnih instalacij GRADBENO PODJETJE GROSUPLJE USTVARJAMO BISERE STANOVANJSKE PONUDBE gradbeno podjetje grosuplje Ljubljana • Emonska 8-01 4709 300 www.gpg.si Beli/i/ied Infection Control K) X * naprave za čiščenje, dezinfekcijo in sušenje kirurških instrumentov, endoskopov, anestezijskega materiala, OP obuval, nočnih posod, ... * naprave za pomivanje in dezinfekcijo v lekarnah * naprave za pomivanje laboratorijske steklovine * naprave za čiščenje, dezinfekcijo in sušenje v farmaciji * sterilizatorji, avtoklavi SAUTER * sredstva za pomivanje, dezinfekcijo, izpiranje, nego, ... neodisher BELIMED d.o.o., Kosovelova ulica 2, SI-1290 Grosuplje, tel.: +386 61/7866-010, fax: +386 61/7866-011, E-mail: info@belimed.si Zbornik občin Grosuplje. Ivančna Gorica. Dobrepolje XXII. 2(M)2 287 V UK AS iso »001 motvoz od 1920 Tekstilna tovarna Motvoz in platno d.d. Taborska 34, 1290 Grosuplje, Slovenija Tel.: +386 (0) 1 78 88 100 Faks: +386 (0) 1 78 88 156 Internet: http://www.motvoz.si E-mail: info@motvoz.si POLIPROPILENSKI IZDELKI Tkanine Vreče Kontejner vreče Veziva in rafija Štapel vlakna Vrvi in vrvarski izdelki Vlakna za armiranje betona IZDELKI IZ NARAVNIH MATERIALOV (konoplja, lan, juta) Motvozi Vrvi in vrvarski izdelki PROGRAM FOLIJ Folije za gradbeništvo Prekrivne folije za kmetijstvo Silažne folije Termokrčljive folije Folije za strojna pakiranja Stretch folije Folije za kasiranje Potiskane folije za pakiranje v živilski industriji Folije za mlekarsko industrijo Barierne folije LIVAR d.d., Ljubljanska cesta 43 SI-1295 IVANČNA GORICA Telefon: +386 (01) 786 99 00 Telefax: +386 (01) 787 73 81 http://www.livar.si e-mail: uprava@livar.si e-mail: info@livar.si e-mail: prodaja@livar.si Proizvodni enoti: - Livarna Ivančna Gorica - Livarna in mehanska obdelava Črnomelj proizvajamo: Ulitke iz sive in nodularne litine od 1,0 - 120,0 kg v kvalitetah GG 15 - GG 30 ter GGG 40 - GGG 60 surove ali mehansko obdelani naši proizvodi se vgrajujejo v izdelke: strojne in elektroindustrije: ohišja kompresorjev, osi, vzvodi, ležaji avtomobilske industrije: zavorni bobni in plošče, ohišja, kolektorji, vztrajniki, pesta industrije poljedeljskih strojev: ohišja, krivine, jermenice industrije bele tehnike: ohišja kompresorjev industrije armatur in črpalk: ohišja, pokrovi, zapirala proizvajamo tudi lasten: kanalski program v skladu s standardi DIN in En 124: pokrovi, rešetke, čistilci odpadnih vod. inženiring d.o.o. Levstikova c. 24 1290 GROSUPLJE SLOVENIJA 01/7862-090 01/7862-089 mobitel: 050/626-999 98 FRIZERSKI SALON MODNI BOUTIQUE SOLARIJ Peričeva 31 1000 Ljubljana Tel.: 01 43 61 300 Ane Galetove 6 1290 Grosuplje Tel.: 01 78 60 165 78 64 444 78 60 160 G ril d.o, o. Proizvodnja betonskih izdelkov, trgovina in transporti 1290 Grosuplje, Rožna dolina 9, SLO Tel.: 00 386 (0)1 78-63-363,78-63-364,78-63-365 trgovina: 78-63-366 Fax: 00 386 (0)1 78-64-464 GSM: 041612-715 E-mail: gramat.gril@siol.net BLAGOVNI CENTER Dolenjske Toplice Tel.: 00 386 (0)7 306-56-9S, 306-56-82 Fax: 00 386 (0)7 306-54-54 BLAGOVNI CENTER Rudnik - Kočevje Tel.: 00 386 (0)1 895-56-25, Fax: 895-46-50 CASUCCI Muljava 22a 1295 Ivančna Gorica Tel.: +386 (0)1 78 76 386 +386 (0)1 78 76 510 Fax: +386 (0)1 78 76 367 www.bomax.si e-mail: bomax@bomax.si Poslovne enote: 01 MULJAVA 22a, tel: 01/787 63 67 02 RIBNICA, Ljubljanska 1. tel.: 01/836 21 74 03 LJUBLJANA. Bežigrajski dvori, Perifjeva 35, tel.: 01/436 30 94 04 FRIZERSKI SALON. Muliava 22a, tel.: 01/787 63 67 05 BLED, Cesta svobode 10. tel: 04/574 43 40 07 GROSUPLJE. Adamič center. Taborska c 4. tel: 01/787 32 66 08 NOVO MESTO. Bršljin - Hedera. tel.: 07/337 73 70 09 KRANJ, Mercator center tel.: 04/204 24 02 TRAI6 TRANSPORTNO PODJETJE d.d. CESTA 2. GRUPE ODREDOV 17 1295 IVANČNA GORICA UPRAVA: centrala direktor telefax (01)78 78 321 78 77 134 78 78 423 E-mail: traigdd.ivg@siol.net http://www.traig.si Podjetje opravlja javni prevoz stvari v notranjem in mednarodnem tovornem prometu. Pri izgradnji ostrešja namenite posebno pozornost izbiri prave sekundarne kritine in parne zapore Bogato se Vam bo obrestovalo! Sintez d.*.*. Župančičeva 34, Grosuplje tel.: 01 7865 580, fax.: 01 7865 585 DELTA-VENT, DELTA-VENT S, DELTA-FOL PVG, DRAGOFOL, DELTA-FOXX. DELTA-FOL REFLEX, DELTA-FOL WS, DELTA-FOL DS.. obrtna zadruga 1290 Grosuplje, Ob Grosupeljščici 1B Tel.: 01/7866 110, fax: 01/7866 124 e-pošta: magro(a oz-magro.si RAČUNOVODSKE STORITVE: • Vodenje poslovnih knjig za majhne in srednje družbe ter samostojne podjetnike • Izdelava računovodskih izkazov in računovodskega poročila • Izdelava davčnih bilanc in davčnih napovedi FINANČNE STORITVE • Vodenje terjatev in obveznosti z vključitvijo v sistem povezanih podjetij • Izdelava investicijskih programov • Svetovanje pri naložbah, financiranju in pridobivanju sredstev IZVAJANJE GRADBENIH DEL, DAVČNO SVETOVANJE, PRODAJA NERJAVEČE PLOČEVINE ETERIMA DOBRO-GROSUPUE o.o. Ljubljanska c. nh., Ivančna Gorica Telefon: 01/7877-111, dežurni tel.: 041 327 716 ' Opravlja neprekinjeno dežurno službo zdravstvenega varstva živali, • Odkriva in zatira kužne bolezni živali, • Opravlja umetno osemenovanje govejih plemenic, odkriva in odpravlja plodnostne motnje, • Zdravstvena oskrba in preventivna cepljenja malih živali • Kirurški posegi pri malih živalih • Sterilizacija in kastracija malih živali • Svetovanje pri reji in prehrani • Prodaja zdravstvenih pripomočkov in hrane za male živali ZDRAVSTVENA OSKRBA: • umetno osemenjevanje • strokovni delavci Veterine Dobro-Grosuplje d.o.o., Ivančna Gorica, 24 ur dnevno skrbijo za zdravljenje bolnih živali, preprečevanje kužnih bolezni, osemenjevanje govejih plemenic in izdajo zdravstvenih spričeval. • korekcija parkljev • oštevilčenje in registracije živali - govedov OBRTNO PODJETJE UNIVERSAL IVANČNA GORICA p.o. Malo Hudo4a. 1295 Ivančna Gorica Uprava telefon: (01) 78-69-410, fax: (01) 78-69-41 Peskokop telefon: (01) 78-84-002 PROIZVODNJA IN PRODAJA: - peščenih agregatov za betone in malte - nežganega dolomita za uporabo v industriji izolacijskega materiala - gramoza za temeljenje v gradbeništvu in za nasipe v cestogradnji - rizlja za izdelavo drenaž in posip pri urejanju dvorišč in parkov STORITVE: - prevozi s kiper kamioni - gredanje vozišč in dvorišč z gredarjem - utrjevanje z vibracijskim valjarjem - izkopi in ureditve z mini bagrom - večji izkopi z bagrom - nakladanje razsutih materialov z Zgibnim nakladalnikom UTRDITVE, NASIPI TER ASFALTIRANJE DVORIŠČ IN MAKADAMSKIH VOZIŠČ ZA VEČJA NAROČILA SE PRIPOROČAMO IN NUDIMO POPUSTE! FARMA stična d.d. Stična 1, SI-1295 Ivančna Gorica Tel. n.c: +386 (0)1/788 75 00 Fax: +386 (0)1/788 75 07 E-mail: farma.sticna@siol.net - vzrejamo odojke, bekone, plemenske prašiče - pridelujemo pšenico, koruzo 0*24 JKt4Jt(MA*ti