577
Strokovni prispevek/Professional article
LASERSKO ZDRAVLJENJE BENIGNIH KOŽNIH
ŽILNIH NEPRAVILNOSTI
LASER TREATMENT OF BENIGN CUTANEOUS VASCULAR LESIONS
Uroš Ahčan1, Peter Zorman1, Simon Ralca1, Dejan Recek1, Boris Majaron2
1 Klinični oddelek za plastično kirurgijo in opekline, Kirurška klinika, Klinični center, Zaloška 7, 1525 Ljubljana
2 Inštitut Jožef Stefan, Jamova 39, 1000 Ljubljana
Prispelo 2003-09-18, sprejeto 2004-05-19; ZDRAV VESTN 2004; 73: 577–83
Key words: selective photothermolysis; long-pulse laser; KTP;
Nd:YAG
Abstract – Background. Congenital and acquired vascular
lesions of the skin and subcutis are a common health problem
from aesthetic and also from psycho-social point of view.
However, recent advances in laser technology have enabled
an efficient and safe treatment. This study presents our expe-
rience with treatment of cutaneous vascular lesions using mo-
dern laser systems. Most common benign cutaneous vascular
lesions are described.
Patients and methods. In years 2002 and 2003, 109 patients,
4 to 80 (mean 39) years old, Fitzpatrick skin type 1–4, with
210 benign cutaneous vascular lesions were treated using the
Dualis VP® laser system (Fotona, Slovenia) which incorpora-
tes the KTP and Nd:YAG lasers. Vascular lesions in the upper
layers of the skin with diameter up to 1 mm were treated with
the KTP laser (wavelength 532 nm). For larger vessels in de-
eper layer we used the Nd:YAG laser (wavelength 1064 nm).
Patients graded the pain during treatment on a scale of 1–10.
Clinical outcomes were evaluated 1–3 months after the last
treatment: according to the percentage of clearance of the le-
sion compared to the adjacent normal skin and for the pre-
sence of adverse effects. According to these criteria each lesi-
on was assigned a score: poor (0–25%), fair (26–50%), good
(51–75%), excellent (76–100%).
Results. Immediate response after application of a laser beam
with proper characteristics was whitish-grey discoloration of
treated area. Treatment results after 1–3 months were excel-
lent in 48.1%, good 40.9%, fair in 8.6% and poor in 2.4%.
Patients without prior anaesthesia graded pain during treat-
ment from 1 to 8 (mean 4.0) and patients with EMLA® ana-
esthesia from 1 to 6 (mean 2.6). Side effects were frequent but
minimal and transient. Erythema disappeared in several days
after treatment while crusting persisted for 14 days. 3 perma-
nent hyperpigmentations, 2 permanent hypopigmentations,
2 hypertrophic scars and 1 beam sized atrophic scar were de-
tected at last follow-up visit.
Conclusions. In addition to clinical experience and correct
diagnosis of the lesion, at least two lasers with different wave-
lengths are necessary for safe and efficient treatment of va-
rious cutaneous vascular lesions.The combination of the KTP
(532 nm) and Nd: YAG (1064 nm) lasers incorporated in the
Dualis VP® system offers great possibilities for treatment of
various vascular anomalies on face, lower limbs, as well as
other regions.
Ključne besede: selektivna fototermoliza; dolgosunkovni la-
ser; KTP; Nd:YAG
Izvleček – Izhodišča. Prirojene in pridobljene benigne žilne
spremembe kože in podkožja so pogost zdravstveni problem,
ki predstavlja estetsko motnjo in neredko psiho-socialni pro-
blem. Razvoj laserske tehnologije v zadnjih letih je omogočil
učinkovito in varno zdravljenje. V prispevku so opisane naj-
pogostejše benigne žilne nepravilnosti in naše izkušnje pri
uporabi sodobnih laserskih naprav za odstranjevanje le-teh.
Bolniki in metode. V letih 2002 in 2003 smo z laserskim siste-
mom Dualis VP® (Fotona d. d., Slovenija), ki združuje KTP
in Nd:YAG laserja, zdravili 109 bolnikov, starih od 4 do 80 let
(povprečno 39 let) z 210 benignimi kožnimi žilnimi spremem-
bami. Glede na tip kože smo bolnike razvrstili po Fitzpatri-
ckovi razdelitvi v prve štiri razrede. Za zdravljenje žilnih spre-
memb premera do 1 mm v vrhnjih plasteh kože smo uporabi-
li laser KTP valovne dolžine 532 nm. Za večje in globlje ležeče
žilne spremembe smo uporabili laser Nd:YAG valovne dolži-
ne 1064 nm. Bolniki so bolečino med zdravljenjem ocenili na
skali od 1 do 10. Uspešnost zdravljenja smo 1–3 mesece po
zadnjem zdravljenju ocenili kot spremembo barve glede na
sosednjo zdravo kožo ter prisotnost trajnih nezaželenih poja-
vov ter oceno izboljšanja podali kot: slabo (0–25%), zadovo-
ljivo (26–50%), dobro (51–75%), odlično (76–100%).
Rezultati. Takojšnji rezultat aplikacije laserskega žarka ustre-
znih lastnosti je bilo bledo sivo razbarvanje zdravljenega pod-
ročja. Rezultat zdravljenja po 1–3 mesecih je bil v 48,1% odli-
čen, v 40,9% dober, v 8,6% zadovoljiv ter v 2,4% slab. Bolniki
brez anestezije pred posegom so bolečino med zdravljenjem
ocenili od 1 do 8 (povprečno 4,0), pri uporabi lokalne aneste-
zije v obliki mazila EMLA® pa od 1 do 6 (povprečno 2,6).
Stranski učinki so bili pogosti, vendar minimalni in preho-
dni. Eritem je izginil v nekaj dneh, medtem ko so kruste ostale
tudi do 14 dni po zdravljenju. Na treh mestih so ostale trajne
hiperpigmentacije in na dveh trajne hipopigmentacije. Ostali
sta tudi 2 hipertrofični in 1 atrofična brazgotina velikosti pre-
mera laserskega žarka.
Zaključki. Za varno in učinkovito odstranjevanje različnih
žilnih nepravilnosti sta poleg kliničnih izkušenj in pravilne
ocene žilne spremembe kože potrebna vsaj dva laserja ra-
zličnih valovnih dolžin. KTP (532 nm) in Nd:YAG (1064 nm),
združena v laserskem sistemu Dualis VP® sta dobra kombi-
nacija, s katero lahko zdravimo različne žilne nepravilnosti
na obrazu, spodnjih udih ter ostalih delih telesa.
ZDRAV VESTN 2004; 73: 577–83
578 ZDRAV VESTN 2004; 73
Uvod
Prirojena žilna znamenja glede na značilnosti endotela raz-
delimo na hemangiome (kapilarni v 65%, kavernozni v 15%
in mešani v 20%) ter žilne malformacije (naevus simplex in
naevus flammeus ali ognjeno znamenje). Hemangiome se-
stavljajo benigne neoplastične proliferacije žilnega endotela,
ki so nagnjene k spontanem izginevanju. Žilne malformacije
pa so trajne morfogenetske (neneoplastične) spremembe ka-
pilar, ven, arterij ali limfnih žil. Čeprav je zaradi naravnega
poteka klinično razlikovanje včasih težavno, velja, da so žilne
nepravilnosti za razliko od hemangiomov mehkejše, lahko iz-
tisljive spremembe, ki ležijo v ravnini okolne kože (1). Veliko
številčnejše od prirojenih žilnih znamenj, ki lahko postanejo
vidna šele v odrasli dobi, so pridobljene žilne spremembe,
zlasti razširjene vene spodnjih udov, senilni angiomi ter tele-
angiektazije na obrazu. Redkeje se pojavljajo venska jezerca
in piogeni granulomi (2).
Laserji omogočajo uspešno in varno odstranjevanje številnih
žilnih sprememb. Leta 1963 je dr. Leon Goldman v Children‘s
Hospital Research Foundation, Cincinnati, ZDA, prvič upora-
bil laser za zdravljenje ognjenih znamenj in kavernoznih he-
mangiomov. Uporabljal je laserje treh različnih valovnih dol-
žin: argonski (488 in 514 nm), rubinski (694 nm) in laser
Nd:YAG (1064 nm). Določeno selektivnost v delovanju laser-
ja je omogočila izbira valovne dolžine, ki je blizu absorpcij-
skega vrha določenega tarčnega tkiva (kromofora). V prime-
ru zdravljenja žilnih spremememb je bilo tarčno tkivo krvno
barvilo hemoglobin z absorpcijskimi vrhovi pri 418, 524 in
577 nm. Po objavi rezultatov leta 1968 je dr. Goldman sprožil
val zanimanja za novo metodo. V začetku 70. let se je argon-
ski laser razširil iz testnih laboratorijev in inštitutov tudi v bol-
nišnice in je bil do srede 80. praktično edini laser, ki se je upo-
rabljal za zdravljenje žilnih nepravilnosti. Vsi argonski laserji
so delovali z neprekinjenim sevanjem (angl. »continuous wa-
ve«), kar je oteževalo natančnost posega in pogosto (do 40%)
povzročilo nezaželene stranske učinke (3). Tudi kasneje so
bili vsi laserji z neprekinjenim sevanjem le delno učinkoviti z
nepredvidljivimi stranskimi učinki. Dodatna težava argonskih
laserjev pa je, da se sevana svetloba razen v krvnih barvilih
močno absorbira tudi v epidermisu.
Pomemben korak v smeri učinkovitejšega in varnejšega la-
serskega zdravljenja sta leta 1983 napravila Anderson in Par-
rish, ki sta uvedla načelo selektivne fototermolize. Ta pravi,
naj valovna dolžina laserja ustreza absorpcijskemu vrhu tarče,
zelo pomembno pa je tudi trajanje obsevanja oziroma dolži-
na svetlobnega sunka, ki naj bo krajša od relaksacijskega časa
tarče. Relaksacijski čas (angl. »thermal relaxation time«) je pri
tem čas, v katerem se temperaturni dvig lasersko pogrete struk-
ture (npr. žila, lasni mešiček, epidermis) zmanjša na polovico
zaradi oddajanja toplote okolnemu tkivu. Pri pravilno izbrani
dolžini svetlobnega sunka se sproščena toplotna energija na-
kopiči v tarči (žili) in jo uniči s koagulacijo, okolno tkivo pa se
le minimalno ali sploh ne poškoduje. Načelo selektivne foto-
termolize je vodilo v razvoj nove generacije medicinskih la-
serjev (sunkovni barvni laser – 577–585 nm; KTP laser –
532 nm) z dolžino pulza v mikrosekundnem obsegu (pod 1
ms). Žal so prekratki svetlobni sunki oz. preveč energije v pre-
kratkem času povzročili eksplozivno uparevanje krvi, kar je
vodilo do izrazitih akustičnih pojavov z neugodnimi klinični-
mi učinki, npr. pretrganje žilne stene s posledičnimi hemosi-
derinskimi pigmentacijami.
Dodatno so nastajale tudi poškodbe epidermisa kot posledi-
ca velike absorpcije teh valovnih dolžin, predvsem v melani-
nu. Da bi se izognili tem stranskim učinkom, so v letih 1997 in
1998 razvili dolgosunkovne laserje, ki delujejo v milisekund-
nem obsegu. Pri tem je dolžina posameznega svetlobnega sun-
ka med relaksacijskim časom povrhnjice in tarče. Toplotna
energija iz povrhnjice se tako deloma sprošča v okolno tkivo
in je tako ne poškoduje, v tarči (žili) pa se kopiči in jo napo-
sled uniči s koagulacijo.
Klinične izkušnje s prvimi laserskimi sistemi so pokazale, da
visoka absorpcija v krvnih barvilih močno zmanjšuje globino
delovanja. Z zelo selektivno absorbiranimi valovnimi dolži-
nami (577–585 nm, 532 nm) lahko tako učinkovito zdravimo
le površinsko ležeče žilne spremembe s tankimi žilami, za glob-
lje ležeče in debelejše žile pa moramo uporabiti daljše valov-
ne dolžine, ki prodirajo globlje in omogočijo enakomernejše
pregretje žilne svetline. Za učinkovito zdravljenje benignih
žilnih sprememb kože danes uporabljajo predvsem nasled-
nje laserje: barvilne (585–595 nm), diodne (zlasti 810 in 890
nm), KTP (532 nm), Nd: YAG (1064 nm) in aleksandritne (755
nm) kot samostojne enote ali v kombinacijah (sl. 1).
Sl. 1. Prikaz globine delovanja posameznih laserjev različnih
valovnih dolžin (Nd:YAG = 1064 nm, diodni laser = 810 in
890 nm, aleksandritni laser = 755 nm, rubinski laser = 694,
laser KTP = 532 nm).
Figure 1. Penetration depth of lasers with different wavelenghts
(Nd:YAG = 1064 nm, diode laser = 810 and 890 nm, aleksan-
drite laser = 755 nm, Ruby laser = 694, KTP laser = 532 nm).
Za dodatno zaščito povrhnjice in zmanjšanje pojavnosti stran-
skih učinkov ter manjšanje bolečine sodobni laserski sistemi
uporabljajo različne načine aktivnega hlajenja. Poleg hlajenja
s hladnim zrakom in kontaktnega hlajenja se je za zdravljenje
žilnih sprememb kot najprimernejše izkazalo hlajenje s kri-
ogenskim pršilom (»cryogen spray cooling«), ki z nastavljivim
časom hlajenja selektivno hladi povrhnjico oziroma omogo-
ča izbiro globine hlajenja (5).
V nadaljevanju obravnavamo izkušnje oddelka za Plastično
kirurgijo in opekline Kliničnega centra v Ljubljani pri zdrav-
ljenju benignih žilnih sprememb kože in podkožja z laserskim
sistemom Dualis VP (Fotona d. d., Ljubljana, Slovenija), ki omo-
goča zdravljenje z valovno dolžino 532 nm (KTP) in 1064 nm
(Nd:YAG) in ima vgrajeno napravo za kriogensko hlajenje.
Bolniki in metode
V letih 2002 in 2003 smo z laserjem zdravili 109 bolnikov, sta-
rih od 4 do 80 let (povprečno 39 let), z 210 kožnimi žilnimi
spremembami (15 ognjenih znamenj, 4 piogene granulome,
5 venskih jezerc, 98 senilnih angiomov, 26 teleangiektazij na
obrazu in 62 razširjenih povrhnjih ven spodnjih udov) (raz-
pr. 1). Glede na tip kože smo jih po merilih Fitzpatrickove
579
razdelitve (6) razvrstili v štiri skupine: tip I: 5, tip II: 73, tip III:
11 in tip IV: 31 bolnikov. Bolnikov temnejše polti (tip V in VI)
nismo zdravili. Kontraindikacije za zdravljenje so bile: noseč-
nost, čezmerno brazgotinjenje v preteklosti, okužba kože, po-
rjavelost kože, jemanje isotretionina, antikoagulantnih zdra-
vil ali zdravil, ki vsebujejo železo, fotosenzitivnost v preteklo-
sti. Za zdravljenje smo uporabili laserja KTP (532 nm) in
Nd:YAG (1064 nm), združena v laserskem sistemu Dualis VP
(Fotona d. d., Slovenija). Laser KTP z valovno dolžino 532 nm
smo uporabili za zdravljenje sprememb z žilami premera do
1 mm (ognjena znamenja, teleangiektazije na obrazu in spod-
njih udih) v vrhnjih plasteh kože. Nd:YAG z valovno dolžino
1064 nm smo uporabili pri globlje ležečih tvorbah. Uporab-
ljene vrednosti terapevtskih spremenljivk (valovna dolžina,
dolžina svetlobnega sunka, gostota energije, frekvenca sun-
kov, premer laserskega snopa, število ponovitev in nastavitev
kriogenskega hlajenja) so zbrane v razpredelnici 2.
Anestezija in postopki po posegu
37% sprememb (manjše pri odraslih) smo zdravili brez ane-
stezije pred posegom, pri ostalih pa smo uporabili lokalno
anestezijo v obliki mazila EMLA® (Euthentic Mixture of Local
Anesthetic), ki smo ga pol ure pred posegom namazali na ko-
žo zdravljenega področja, lokalno infiltrativno in prevodno
anestezijo. Pri zdravljenju večjega predela obraza pri otrocih
pa smo uporabili splošno anestezijo. Takoj po posegu smo
zdravljeni predel 20 min hladili s hladnimi obkladki fiziolo-
ške raztopine. Doma smo bolnikom svetovali hlajenje s kami-
ličnimi obkladki ter izogibanje neposredni sončni svetlobi.
Ocena zdravljenja
Pred pričetkom zdravljenja ter ob vsakem kontrolnem pre-
gledu smo z digitalno kamero Canon G3 in Sony Mavica po-
sneli standardizirane fotografije sprememb. Uspešnost zdrav-
ljenja smo ocenili 1–3 mesece po zadnjem zdravlje-
nju. Rezultat zdravljenja smo podali kot oceno izbolj-
šanja: slabo (0–25%), zadovoljivo (26–50%), dobro
(51–75%), odlično (76–100%). Pri oceni smo upošte-
vali spremembo barve glede na sosednjo zdravo ko-
žo ter prisotnost trajnih nezaželenih pojavov. Bo-
lečino ob apliciranju laserskih žarkov so bolniki oce-
nili na lestvici od 1 (ni bolečine) do 10 (najhujša do-
slej občutena bolečina).
Rezultati
Takojšnji rezultat laserskega obsevanja pri ustreznih
nastavitvah je bilo bledo sivo razbarvanje obravnava-
nega območja. Zatem sta se pojavili rdečica in rahla
oteklina, ki sta spontano izzveneli v dveh dneh. Bole-
čina med aplikacijo laserja je bila 1–8 (povprečje 4,0)
brez anestezije pred posegom ter 1–6 (povprečje 2,6)
ob uporabi mazila EMLA®. Stranski učinki so bili po-
gosti, vendar minimalni in prehodni. Eritem je izginil
v nekaj dneh, medtem ko so kruste ostale tudi do 14
dni po zdravljenju. Na treh mestih so ostale trajne hi-
perpigmentacije in na dveh trajne hipopigmentacije.
Ostali sta tudi 2 hipertrofični in 1 atrofična brazgoti-
na velikosti premera laserskega snopa. Rezultati zdrav-
ljenja so zbrani v razpredelnici 3.
Razpravljanje
Cilj laserskega zdravljenja kožnih žilnih sprememb
je selektivno uničenje dilatiranih žil z ohranitvijo osta-
lih kožnih struktur ter posledična vzpostavitev nor-
malne barve in površine kože. To omogoča načelo
Razpr. 1. Število bolnikov in število posameznih benignih kož-
nih žilnih sprememb (* testno območje, ** lasersko in kirurško
zdravljenje).
Table 1. Number of patients and number of individual benign
vascular cutaneous lesions (* test area,** laser and surgical
treatment).
Žilna sprememba
Število žilnih Število
sprememb bolnikov
Benign vascular cutaneous lesion No. of benign vascular
cutaneous lesions No. of patients
Ognjeno znamenje
Naevus flammeus
13* + 2 14 + 1**
Piogeni granulom
Piogenous granuloma
4 4
Vensko jezerce
Venous lake
5 5
Senilni angiom
Senile angioma
98 36
Teleangiektazije na obrazu
Facial telangiectasias
26 26
Linearne in razvejane
Linear and arborizing
17
Pajkaste z napajalno arteriolo
Spider veins with feeding arteriole
4
Točkaste
Pointed
5
Povrhnje vene spodnjih udov
Dilatated superficial leg veins
62 23
premer 0,5 mm, globina < 1 mm
diameter o.5 mm, depth < 1 mm
12
premer 0,5–2mm, globina 1–1,5 mm
diameter 0.5 mm–2 mm, depth 1–1.5 mm
40
premer 2–5 mm, globina > 1,5 mm
diameter 2–5 mm, depth > 1.5 mm
10
Skupaj
Total
210 109
Razpr. 2. Uporabljene nastavitve laserjev.
Table 2. Laser settings.
Valovna Dolžina Gostota Frekvenca Premer Število Trajanje
dolžina sunka energije sunkov snopa prehodov hlajenja
Wave Pulse Energy Repetition Beam No. of Cooling
lenght duration density rate diam. passes period
(nm) (ms) (J/cm2) (Hz) (mm) (ms)
Nd:YAG 1064 15–40 80–140 1–2,5 1–4 1–3 4–15
KTP 532 10–30 8–18 1–2,5 1–4 1–3 2–15
Razpr. 3. Število primerov, uporabljeni laser ter rezultat zdravljenja
po 1–3 mesecih po vrstah sprememb (* uporabljeni laser).
Table 3. Number of cases, laser used and treatment outcome after 1–3
months by type of the lesion (* laser used).
Žilna Število
Laser Uspešnost zdravljenja po 1–3 mesecihsprememba primerov
Case
No. of
Laser used Treatment outcome after 1–3 months
cases KTP Nd:YAG 0–25% 26–50% 51–75%76–100%
Ognjeno znamenje
Naevus flammeus
15 * 0 3 7 5
Piogeni granulom
Piogenous granuloma
4 * 0 0 1 3
Vensko jezerce
Venous lake
5 * 0 0 3 2
Senilni angiom
Senile angioma
98 * 0 5 15 78
Teleangiektazije na obrazu
Facial telangiectasias
26 * * 0 2 21 3
Povrhnje vene
spodnjih udov
Dilatated superficial
62 * * 5 8 39 10
leg veins
AHČAN U, ZORMAN P, RALCA S ET AL. LASERSKO ZDRAVLJENJE BENIGNIH KOŽNIH ŽILNIH NEPRAVILNOSTI
580 ZDRAV VESTN 2004; 73
selektivne fototermolize, po katerem z izbiro ustrezne valov-
ne dolžine in trajanja impulza predvidimo uničenje tarčne
strukture z znanimi lastnostmi (absorpcijski koeficient, toplot-
ni relaksacijski čas). V primeru žilnih sprememb izberemo va-
lovno dolžino blizu absorpcijskih vrhov krvnih barvil (oksi-
hemoglobin) in čas trajanja svetlobnega sunka, ki je blizu to-
plotnega relaksacijskega časa tarčne žile. S tem omogočimo
selektivno delovanje na izbrane žile ob najmanjši toplotni
obremenitvi povrhnjice. Zaradi absorpcije laserske svetlobe
v krvnem barvilu se tvori toplota v žilni svetlini, ki se prenese
na žilno steno, kjer povzroči denaturacijo beljakovin ter po-
sledično nekrozo (7). Za dodatno zaščito povrhnjice pred to-
plotno poškodbo vedno uporabimo tudi aktivno hlajenje s
kriogenskim pršilom.
Ker mnoge kožne žilne spremembe tvorijo tako povrhnje kot
tudi globlje ležeče žile različnih velikosti, poleg tega pa števil-
ni bolniki želijo odstranitev številnih morfološko različnih
sprememb, menimo da sta za zadovoljivo obravnavo vseh bol-
nikov potrebna vsaj dva dolgopulzna laserja z različnimi pa-
rametri ter ustrezne klinične izkušnje, ki narekujejo njihovo
uporabo.
Ognjeno znamenje (naevus flammeus) (sl. 2, sl. 3) je najpo-
gostejša žilna malformacija z incidenco 3–5 na 1000 rojstev in
enakomerno porazdelitvijo med spoloma (8). 80% se jih po-
javi v predelu glave in vratu. Patohistološko gre za preplet žil
premera 30–120 µm v globini 0,3–1,5 mm, ki nastane zaradi
napake v morfogenezi kapilarnih pletežev, kasneje pa na rast
vplivajo hormoni (puberteta, nosečnost) (9). Hitrejšo rast spro-
žita tudi okužba ali poškodba. Sprva se pokaže kot spremem-
ba rdeče ali rožnate barve v ravnini kože, ki lahko v prvem
letu starosti posvetli, nato pa postaja temnejše rdeče ali vijo-
lične barve (progresivna ektazija žil), postane tudi debelejša
in vozljičasta. Nikoli se ne zmanjša ali izgine in predstavlja
psiho-socialno motnjo (10). V 5% se sprememba pojavlja v
sklopu sindroma Sturge-Weber (encephalotrigemnalna angi-
omatoza) ali sindroma Klippel-Trenaunay-Weber (angio-
osteo hipertrofija). Z laserskim zdravljenjem spremembe ne
moremo popolnoma odstraniti, lahko pa jo glede na barvo in
površino naredimo bolj podobno zdravi koži.
V začetku so za zdravljenje uporabljali žilno nespecifične la-
serje (argonski, CO
2
). Zaradi nespecifične toplotne poškod-
be okolnega tkiva in posledičnega brazgotinjenja so bili estet-
ski rezultati slabi (11, 12). Z uvedbo laserskega zdravljenja po
načelu selektivne fototermolize so postali rezultati boljši in
število stranskih učinkov manjše. Najboljši rezultati so bili do-
seženi z barvilnim laserjem z valovno dolžino 577 nm in ka-
sneje z dolžino 585 nm, ki prodre nekoliko globlje (13–18).
Večinoma je potrebnih 2–6 zdravljenj s 6- do 8-tedenskimi
presledki (10, 19). Odobritev ameriškega združenja FDA za
zdravljenje ognjenih znamenj je pridobil tudi laser KTP (532
nm). S preiskavo, ki je neposredno primerjala učinkovitost
obeh laserjev, so ugotovili primerljive rezultate zdravljenja (20,
21). Daljši svetlobni sunki (do 50 msec) pri laserju KTP zmanj-
šajo pojavnost purpure po posegu in bolečino med posegom
(22). Naši rezultati zdravljenja so potrdili, da je zelena svetlo-
ba valovne dolžine 532 nm primerna za zdravljenje ognjenih
znamenj.
Menimo, da je po natančnem opisu poteka zdravljenja, pri-
čakovanih rezultatih in možnih zapletih potrebno bolnike ozi-
roma starše opozoriti, da je najprej potrebno izbrati testna
področja zdravljenja. Področja morajo biti homogena glede
na barvo in površino kože in predstavljati reprezentativen vzo-
rec celotnega znamenja. Spremenljivke laserja, ki jih preizku-
simo na manjšem testnem področju, izberemo na osnovi kli-
nične slike. Glede na rezultat nadaljujemo zdravljenje z ena-
kimi oziroma prilagojenimi nastavitvami. Iz stopnje odziva
spremembe na prvo lasersko zdravljenje lahko sklepamo na
učinkovitost nadaljnjega zdravljenja. Če je sprememba odpor-
na na zdravljenje z določenim laserjem, nadaljevanje zdrav-
ljenja z enakim laserjem ni smiselno, saj vodi zgolj v brazgoti-
njenje in atrofijo kože. V nekaj odstotkih lahko sprememba
ponovno potemni po več letih, vendar ne pri otrocih, mlajših
od 10 let (23). Natančna napoved končnega rezultata pa žal ni
mogoča, saj je ognjeno znamenje navadno nehomogeno ozi-
roma zajema večje območje kože različnih lastnosti in histo-
loške zgradbe (koža lica, nosu, vek, čela, vratu), ki se različno
odzivajo na lasersko zdravljenje. Zato je smiselno nastavitve
laserja spreminjati glede na takojšen učinek, celo med samim
zdravljenjem.
Najsodobnejši laserski sistem, ki združuje laserja KTP (532 nm)
in Nd:YAG (1064 nm) s simultanim delovanjem, je v fazi kli-
ničnega preizkušanja. Naši dosedanji rezultati kažejo na enak
takojšnji učinek in učinek po 8 tednih ob uporabi približno
30% manjše gostote energije zelene laserske svetlobe (532
nm) kot pri običajnem laserju KTP. Upoštevati pa je potreb-
no, da laser KTP+ ob tem izseva še približno 1,8-krat toliko
infra rdeče svetlobe (1064 nm). Čeprav je absorpcija slednje
Sl. 2. Ognjeno znamenje v predelu prsnega koša in vratu pri
19-letnem moškem pred ter 2 meseca po enkratnem zdrav-
ljenju s kombiniranim laserskim sistemom KTP in Nd:YAG s
simultanim delovanjem.
Figure 2. 19 years old male with naevus flammeus on chest
and neck before and 2 months after a single treatment with
the dual wavelenght laser system, emitting simultaneously at
532 and 1064 nm.
Sl. 3. 59-letni moški z nodularno obliko ognjenega znamenja
pred ter 3 mesece po enkratnem zdravljenju z laserjem
Nd:YAG.
Figure 3. 59 years old male with nodular form of naevus flam-
meus before and 3 months after the treatment with Nd:YAG
laser.
581
v epidermalnem melaninu zelo šibka, bo potrebno hipotezo,
da je uporaba takega laserja varnejša s stališča neželenih po-
škodb povrhnjice, še preveriti v nadaljnjih raziskavah.
Za zdravljenje z laserjem pa so poleg prirojenih žilnih spre-
memb primerne tudi pridobljene žilne spremembe.
Piogeni granulom je pridobljena proliferativna žilna spre-
memba, ki se lahko pojavi po manjši poškodbi kože ali slu-
znice. Pojavljajo se predvsem pri otrocih, vendar so pogosti
tudi pri odraslih (zlasti v nosečnosti) kot posamezni, rdečka-
sti, iztisljivi vozliči, ki imajo lahko ozko bazo. Hitro zrastejo
do velikosti 0,5–2 cm ter pogosto ulcerirajo ali zakrvavijo. Na
videz so podobni hemangiomom, vendar naravni potek omo-
goča razlikovanje. Najpogosteje se pojavijo v predelu obraza
ter na prstih rok in nog (2, 24). Poleg kirurškega zdravljenja,
ki ga priporočamo pri nejasni klinični sliki in omogoča histo-
loško preiskavo tvorbe, je opisano zdravljenje s CO
2
 in argon-
skim laserjem (25, 26). Odlični rezultati so opisani tudi pri
zdravljenju z barvilnim laserjem (585 nm) (27). Naši rezultati
kažejo, da je zelo učinkovit tudi Nd:YAG. V zadnjih dveh letih
je v naši ambulanti pri treh bolnikih s sumom na piogeni gra-
nulom ali senilni hemangiom histološka preiskava po kirur-
ški eksciziji potrdila kožni melanom (sl. 4). Zato smo mnenja,
da lasersko zdravljenje sodi v specializirane ustanove, kjer ima-
jo na voljo bogate klinične izkušnje in vse metode zdravlje-
nja.
lahko zdravimo z argonskim laserjem (28), vendar je manj
stranskih učinkov opisanih po večkratnih zdravljenjih s pre-
krivajočimi se sunki barvilnega laserja (577 nm). Primerljivo
pa se je izkazalo tudi zdravljenje z laserjem Nd:YAG. Pri veli-
kih tvorbah je potrebno zdravljenje večkrat ponoviti.
Senilni (češnjasti) angiomi (sl. 6) so zelo pogoste pridob-
ljene kapilarne spremembe neznane etiologije, ki se pojavlja-
jo zlasti na trupu odraslih. Veliki so do nekaj milimetrov, živo
rdeče barve in rastejo pecljato ali v ravnini kože. Senilni he-
mangiomi so bili najpogostejše spremembe, ki smo jih zdra-
vili. Pri 80% bolnikov smo z enkratno uporabo laserja Nd:YAG
dosegli odličen rezultat brez stranskih učinkov. Enako učin-
kovitost opisujejo v študijah z barvilnim laserjem, laserjem
CO
2
 in argonskim laserjem, vendar je pojavnost stranskih učin-
kov pri zadnjih dveh veliko večja (29–31).
Vensko jezerce (sl. 5), ki se pojavlja pri odraslih na soncu
izpostavljenih predelih, najpogosteje na obrazu – zlasti na meji
med ustnično rdečino in kožo – prepoznamo kot gladke, 1–5
mm velike, temno modre/črne, iztisljive spremembe, ki so obi-
čajno nekoliko dvignjene nad ravnino kože (2). Uspešno jih
AHČAN U, ZORMAN P, RALCA S ET AL. LASERSKO ZDRAVLJENJE BENIGNIH KOŽNIH ŽILNIH NEPRAVILNOSTI
Sl. 4. Kožna tvorba na hrbtu 45-letnega moškega, poslanega v
ambulanto z diagnozo senilni hemangiom ali piogeni gra-
nulom. Po izrezu z varnostnim robom je patohistološka pre-
iskava pokazala, da gre za maligni melanom.
Figure 4.  Skin tumor of the back on 45 years old male assigned
to outpatient clinic under the diagnosis senile hemangioma
or pyogenic granuloma. After surgical excision with safety
margin and pathohistological evaluation the lesion turn out
to be skin melanoma.
Sl. 5. Vensko jezerce na spodnji ustnici 65-letne ženske pred
ter 4 tedne po enkratnem zdravljenju z laserjem Nd:YAG.
Figure 5. 65 years old female with venous lake on the lower
lip before and 4 weeks after the treatment with Nd:YAG laser.
Sl. 6. Senilni angiom na hrbtu 70-letnega moškega pred ter 4
tedne po zdravljenju z laserjem Nd:YAG.
Figure 6. 70 years old male with senile angioma of the back,
before and 4 weeks after treatment with Nd:YAG laser.
Sl. 7. Teleangiektazije na licih pri 38 let stari ženski pred ter
po dvakratnem zdravljenju z laserjem KTP.
Figure 7. 38 years old female with facial telangiectasia before
and after two treatments with KTP laser.
Teleangiektazije na obrazu (sl. 7, sl. 8) so vidno razširjene
žilice (premera 0,1–1 mm). Na obrazu predstavljajo pogost
kozmetični problem predvsem svetlopoltih ljudi. Poleg de-
dne nagnjenosti kot dejavnike, ki vodijo do angioneogeneze
in/ali okvare elastičnih vlaken v žilni steni ter stalne vazodila-
tacije, najpogosteje zasledimo čezmerno izpostavljenost son-
cu, rozaceo, kortikosteroidna mazila, hormonske motnje ter
nekatere avtoimunime bolezni. Razširjene arteriole, kapilare
ali venule v papilarni plasti dermisa glede na obliko razdeli-
mo na linearne, razvejane, pajkaste ter točkaste. Linearne in
razvejane se pojavljajo predvsem v predelu nosu, medtem ko
so pajkaste pogostejše na licih (2, 32, 33). Velikost in oblika
spremembe določa izbiro optimalnega laserja za zdravljenje.
Na lasersko zdravljenje se bolje odzovejo žilice manjšega pre-
mera (< 0,4 mm) (34). Naši rezultati so primerljivi z rezultati
raziskave, v kateri so za zdravljenje teleangiektazij na obrazu
uporabili barvilni laser in imeli v 97% dobre oziroma odlične
582 ZDRAV VESTN 2004; 73
rezultate. Tudi število ponovitev (1–3) v obeh raziskavah je
primerljivo (35). Kombiniran sistem Dualis VP se je pokazal
za učinkovitega pri zdravljenju pajkastih teleangiektazij
(spider naevusov) (sl. 9), pri katerih smo najprej z laserjem
Nd:YAG koagulirali napajalno arteriolo v centru spremembe,
ki leži globlje in ima večji premer, nato pa smo z laserjem KTP
od centra proti periferiji napravili fotokoagulacijo manjših po-
vrhnjih žilic.
Razširjene povrhnje vene spodnjih udov (sl. 10) so v
večjem ali manjšem obsegu z estetskega vidika moteče pri
40% žensk. Pojavijo se zaradi dedne nagnjenosti, vplivov
hormonov, debelosti, staranja (2). Zaradi povečanega volu-
mna krvi, hormonskih sprememb ter pritiska maternice na
globoke vene so pogoste zlasti v nosečnosti. Metoda izbire
za zdravljenje ostaja skleroterapija, vendar je zaradi različne
velikosti, globine, sestave stene ter naravnega poteka potreb-
na kompleksna obravnava. Najboljše rezultate gre pričako-
vati po kombiniranem zdravljenju – kirurgija, skleroterapija,
laser. Uspešnost zdravljenja bistveno izboljšamo, če sklero-
zacijo dopolnimo z laserskim zdravljenjem ven premera do
1 mm ter ven v predelu gležnjev in kolen, ki jih težko injicira-
mo. Lasersko lahko zdravimo vene premera do 5 mm, ven-
dar uspešnost zdravljenja upada z naraščajočim premerom
in globino spremembe. Povrhnje (rdeče) teleangiektatične
venule premera do 1,5 mm zdravimo z laserjem KTP, za več-
je (modre) pa uporabimo laser Nd:YAG. Meja je zgolj orien-
tacijska, saj natančna določitev parametrov oziroma izbira
laserja in spremenljivk temelji na kliničnih izkušnjah. Za za-
dovoljiv učinek je običajno potrebno večkratno zdravljenje.
Končni rezultat ocenjujemo 8 tednov po zadnjem zdravlje-
nju, ko s selektivno fototermolizo denaturirano žilo zamenja
granulacijsko tkivo (36).
Lasersko zdravljenje za bolnike ne povzroča večjega neugod-
ja. Tudi če ne uporabimo lokalne anestezije, bolniki opisuje-
jo pekočo bolečino, ki so jo po jakosti v povprečju ocenili kot
4,0 (na lestvici od 1–10). Če uporabimo lokalni anestetik v
obliki mazila, je bolečina še manjša (v povprečju 2,6). Toda
mazilo EMLA®, ki smo ga uporabili, ima neželeni stranski uči-
nek v obliki vazokonstrikcije, ki je med zdravljenjem moteča
(žile so manj opazne, toplotni učinek manj izražen zaradi
zmanjšanja tarče). Nekateri avtorji menijo, da je bolje upora-
biti mazilo ELA-Max® (37), ki pa pri nas še ni registrirano.
Takoj po zdravljenju večina bolnikov občuti pekoč občutek
na mestu delovanja laserja, ki ga omili uporaba hladnih ob-
kladkov.
Nezaželene pojave opredelimo kot spremembe v pigmenta-
ciji in/ali površini kože, ki so večinoma prehodni, redkeje pa
trajni. Velika absorpcija svetlobe z valovno dolžino 532 nm v
melaninu in uporaba visokih energij pri 1064 nm lahko po-
škodujeta epidermis. Sistem Dualis VP® ima vgrajen sistem
hlajenja v obliki kriogenskega pršila, ki 40 milisekund pred
pričetkom laserskega obsevanja močno ohladi epidermis. S
tem ga zaščiti pred toplotno poškodbo, kar zmanjša pojav-
nost stranskih učinkov in zmanjša bolečine oziroma omogo-
či obsevanje z višjimi gostotami energije in posledično boljšo
učinkovitost zdravljenja.
Pri izbiri terapevtskih spremenljivk, ki naj omogočijo najučin-
kovitejše zdravljenje brez nezaželenih stranskih pojavov, mo-
ramo upoštevati debelino kože na zdravljenem predelu, tip
kože bolnika ter velikost, sestavo in globino spremembe. Z
ustrezno izbiro spremenljivk, pravilno tehniko ter poopera-
tivno oskrbo je pojavnost stranskih učinkov minimalna. Pri
uporabi previsoke gostote energije in/ali nezadostnega hla-
jenja se lahko pojavijo mehurčki v velikosti premera laserske-
ga snopa, epidermoliza in kruste, ki dokončno izginejo v 14
dneh. V tem obdobju je koža občutljiva za bakterijske in viru-
sne okužbe, ki podaljšajo celjenje in lahko povzročijo grde
brazgotine. Hipertrofične ali atrofične brazgotine se trajne po-
sledice, ki so prisotne po manj kot 1% posegov (38).
Hiperpigmentacije se lahko pojavijo pri 25% bolnikov po
zdravljenju z laserjem KTP (običajno pri bolnikih, ki se po
posegu ne izogibajo sončenju), vendar izginejo po 2–3 mese-
cih. Hipopigmentacije so redke in izginejo po 3–6 mesecih
(24, 38). Bolj dovzetni za njih so bolniki s temnejšo poltjo (tip
kože po Fitzpatricku, večji od 3). Moteč pojav pri uporabi la-
serja Nd:YAG, ki prodre do globine lasnih mešičkov, je trajna
epilacija, zato je uporaba na nekaterih področjih omejena
(zgornja ustnica pri moških).
Pričakujemo, da spremembe pigmentacije pri bolnikih v na-
ši študiji ob naslednjih kontrolah po več mesecih ne bodo
več prisotne. Brazgotine velikosti laserskega snopa, ki so se
pojavile pri 3 bolnikih, pa so trajne posledice laserskega
zdravljenja.
Sl. 10. Razširjene povrhnje vene spodnjih udov pri 50-letni žen-
ski pred ter po enkratnem zdravljenju z laserjem Nd:YAG.
Figure 10. 50 years old woman with dilatated superficial leg
veins, before and 8 weeks after a single treatment with
Nd:YAG laser.
Sl. 9. 23-letna bolnica z značilnim pajkastim znamenjem z
večjo centralno napajalno žilo in številnimi pajkastimi po-
daljški, pred kombiniranim zdravljenjem z laserjem Nd:YAG
in KTP ter po njem.
Figure 9. 23 years old patient with spider naevus with central
feeding vessel and numerous arborising smaler vessels,
before and after combined Nd:YAG and KTP laser treatment.
Sl. 8. Razvejane teleangiektazije v predelu nosu pri 65-letnem
moškem pred ter 4 tedne po enkratnem zdravljenju z laser-
jem KTP.
Figure 8. 65 years old male with arborizing telangiectasias of
the nose before and 4 weeks after a single treatment with KTP
laser.
583
Zaključki
Večino benignih kožnih žilnih sprememb lahko uspešno zdra-
vimo z laserji, vendar sta za varno in učinkovito odstranjeva-
nje poleg kliničnih izkušenj in znanja prepoznave žilnih ne-
pravilnosti potrebna vsaj dva laserja. Kombinacija laserjev KTP
(532 nm) in Nd:YAG (1064 nm), združena v laserskem siste-
mu Dualis VP, predstavlja dobro kombinacijo, s katero lahko
zdravimo različne žilne nepravilnosti na obrazu, spodnjih udih
ter ostalih delih telesa.
S stališča bolnika je najbolje, da lasersko zdravljenje poteka v
visoko usposobljenih ustanovah, ki imajo na voljo tudi druge
načine zdravljenja, saj lahko popolnoma individualno izbere-
jo za bolnika najboljši način zdravljenja oziroma kombinaci-
jo zdravljenja (sl. 4, sl. 11).
7. Parrish JA, Anderson RR, Harrist T, Paul B, Murphy GF. Selective thermal
effects with pulsed irradiation from lasers: from organ to organelle. J Invest
Dermatol 1983; 80: Suppl: 75s–80s.
8. Jacobs AH, Walton RG. The incidence of birthmarks in the neonate. Pedi-
atrics 1976; 58: 218–22.
9. Barsky SH, Rosen S, Geer D et al. The nature and evolution of port-wine
stains: A computer-assisted study. J Invest Dermatol 1980; 74: 154–7.
10. Alster TS, Tan OT. Laser treatment of benign cutaneous vascular lesions. Am
Fam Physician 1991; 44: 547–54.
11. Landthaler M, Haina D, Brunner R et al. Neodymium: YAG laser therapy for
vascular lesions. J Am Acad Dermatol 1986; 14: 107–17.
12. Tan OT, Carney JM, Margolis R et al. Histologic responses of port-wine
stains treated by argon, carbon dioxide, and tunable dye lasers: A prelimi-
nary report. Arch Dermatol 1986; 122: 1016–22.
13. Alster TS, Wilson F. Treatment of port-wine stains with the flashlamp-pum-
ped pulsed dye laser: Extended clinical experience in children and adults.
Ann Plast Surg 1994; 32: 478–84.
14. Ashinoff R, Geronemus RG. Flashlamp-pumped pulsed dye laser for port-
wine stains in infancy: Earlier versus later treatment. J Am Acad Dermatol
1991; 24: 467–72.
15. Garden JM, Polla LL, Tan OT. The treatment of port-wine stains by the pul-
sed dye laser. Arch Dermatol 1988; 124: 889–96.
16. Goldman MP, Fitzpatrick RE, Ruiz-Esparza J. Treatment of port-wine stains
(capillary malformation) with the flashlamp-pumped pulsed dye laser. J
Pediatr 1993; 122: 71–7.
17. Reyes BA, Geronemus RG. Treatment of port-wine stains during childhood
with the flashlamp-pumped pulsed dye laser. J Am Acad Dermatol 1990; 23:
1142–8.
18. Tappero JW, Grekin RC, Zanelli GA et al. Pulsed dye laser therapy for cuta-
neous Kaposi’s sarcoma associated with acquired immunodeficiency
syndrome. J Am Acad Dermatol 1992; 27: 526–30.
19. Alster TS. Laser treatment of vascular lesions. In: Alster TS ed. Manual of
cutaneous laser techniques. Philadelphia: Lippincott-Williams & Wilkins,
2000: 33–52.
20. Ho WS, Chan HH, Ying SY, Chan PC. Laser treatment of congenital facial
port-wine stains: long-term efficacy and complication in Chinese patients.
Lasers Surg Med 2002; 30: 44–7.
21. Lorenz S, Scherer K, Wimmershoff MB, Landthaler M, Hohenleutner U. Va-
riable pulse frequency-doubled Nd:YAG laser versus Flashlamp-pumped
pulsed dye laser in the treatment of port wine stains. Acta Derm Venerol
2003; 83: 210–3.
22. Travelute-Ammirati C, Carniol PJ, Hruza GJ. Laser treatment of facial vascu-
lar lesions. Facial Plast Surg 2001; 17: 193–201.
23. Waner M, Suen JY. The natural history of vascular malformations. In: Waner
M, Suen Y eds. Hemangiomas and vascular malformations of the head and
neck. New York: Wiley-Liss, 1999: 47–82.
24. Rothfleisch JE, Kosann MK, Levine VJ, Ashinoff R. Laser treatment of conge-
nital and acquired vascular lesions. A review. Dermatol Clin 2002; 20: 1–18.
25. Blickenstaff RD, Roenigk RK, Peters MS et al. Recurrent pyogenic granulo-
ma with satellitosis. J Am Acad Dermatol 1989; 211: 1241–4.
26. Goldman MP, Fitzpatrick RE. Treatment of cutaneous vascular lesions. In:
Goldman MP, Fitzpatrick RE eds. Cutaneous laser surgery: The art and
science of selective photothermolysis. St. Louis: Mosby-Year Book, 1994:
19–105.
27. Tay YK, Weston WL, Morelli JG. Treatment of pyogenic granuloma in chil-
dren with the flashlamp-pumped pulsed dye laser. Pediatrics 1997; 99: 368–
70.
28. Landthaler M, Haina D, Waidelich W et al. Laser therapy of venous lakes
(Bean-Walsh) and telangiectasias. Plast Reconstr Surg 1984; 73: 78–81.
29. Bailin PL. Use of the CO2 laser for non-PWS cutaneous lesions. In: Arndt KA,
Noe JM, Rosen S eds. Cutaneous laser therapy: Principles and methods.
Chichester: Wiley, 1983: 192–3.
30. Fitzpatrick RE, Goldman MP. CO
2
 laser surgery. In: Goldman MP, Fitzpatrick
RE eds. Cutaneous laser surgery: The art and science of selective photother-
molysis. St. Louis: Mosby-Year Book, 1994: 219–9.
31. Ross M, Watcher MA, Goodman MM. Comparison of the flashlamp pulsed
dye laser with the argon tunable dye laser with robotized handpiece for
facial telangiectasia. Lasers Surg Med 1993; 13: 374–8.
32. Goldman MP, Bennet RG. Treatment of telangiectasia: A review. J Am Acad
Dermatol 1987; 17: 167–82.
33. Goldman MP, Weiss RA, Brody HJ et al. Treatment of facial telangiectasia
with sclerotherapy, laser surgery, and/or electrodesiccation: A review. J Derm
Surg Oncol 1993; 19: 899–906.
34. Gonzalez E, Gange RW, Momtaz KT. Treatment of telangiectasias and other
benign vascular lesions with the 577 nm pulsed dye laser. J Am Acad Derma-
tol 1992; 27: 220–6.
35. Ruiz-Esparza J, Goldman MP, Fitzpatrick RE et al. Flashlamp-pumped dye
laser treatment of telangiectasia. J Derm Surg Oncol 1993; 19: 1000–3.
36. Friedman PM, Mafong EA, Friedman ES, Geronemus RG. Topical anesthe-
tics update: EMLA and beyond. Dermatol Surg 2001; 27: 1019–26.
37. Moraga JM, Polla L, Hoffman S, Troxler M, Levy JL. European multi-central
study: PhotoDerm VascuLight for the treatment of varicose reticular veins
and leg telangiectasias, as well other vascular lesions. ESC Medical Systems
Ltd. Clinical Application Notes 1999; 8: (1).
38. Alora MB, Dover JS, Arndt KA. Lasers for vascular lesions. Dermatol Nurs
1999; 11(2): 97–102.
Sl. 11. 49-letni moški pred in po kombiniranem laserskem in
operativnem zdravljenju. Izrez brazgotine na desni strani
zgornje ustnice ter kritje vrzeli s presadkom cele debeline ko-
že in lasersko (KTP) zdravljenje preostalega ognjenega zna-
menja.
Figure 11. 49 years old male before and after combined treat-
ment. Excision of the scar on right side of the upper lip and
coverage of the defect with full thickness skin graft and laser
treatment of the rest of the naevus flammeus with KTP laser.
AHČAN U, ZORMAN P, RALCA S ET AL. LASERSKO ZDRAVLJENJE BENIGNIH KOŽNIH ŽILNIH NEPRAVILNOSTI
Z nadaljnjim razvojem laserskih naprav se bo izboljšala učin-
kovitost zdravljenja ter zmanjšalo število stranskih učinkov.
Pričakujemo, da se bo delež laserskega zdravljenja povečeval,
zato je pomembno, da zdravnike objektivno seznanimo z vse-
mi možnostmi pri obravnavi bolnikov s prirojenimi in pridob-
ljenimi žilnimi spremembami kože.
Zahvala
Zahvaljujemo se dr. Ladislavu Gradu, dr. Marku Marinčku in ostalim
strokovnim sodelavcem v Fotoni d. d., Ljubljana za strokovno in teh-
nično pomoč ter opremo laserskega centra v KC Ljubljana. Zahvalju-
jemo se Ministrstvu za gospodarstvo Republike Slovenije za finanč-
no pomoč pri ustanovitvi laserskega centra Kliničnega oddelka za
plastično kirurgijo in opekline KC Ljubljana in MŠZŠ, ki financira
raziskovalni projekt »Razvoj novih laserskih terapij za žilne nepravil-
nosti kože«.
Literatura
1. Mulliken JB, Glowacki J. Classification of pediatric vascular lesions. Plast
Reconstr Surg 1982; 70: 120–1.
2. Achauer BM, Vander Kam VM. Vascular lesions. Clin Plast Surg 1993; 20:
43–51.
3. Dixon JA, Huether S, Rotering R. Hypertrophic scarring in argon laser treat-
ment of port-wine stains. Plast Reconstr Surg 1984; 73: 771–9.
4. Anderson RR, Parrish JA. Selective photothermolysis: Precise microsurgery
by selective absorption of pulsed radiation. Science 1983; 220: 524–7.
5. Nelson JS, Majaron B, Kelly KM. Active skin cooling in conjunction with
laser dermatologic surgery. Semin Cutan Med Surg 2000; 19: 253–66.
6. Fitzpatrick TB. The validity and practicality of sun-reactive skin types I
through VI. Arch Dermatol 1988; 124: 869–71.