Poštnina plačana v gotovini
leto ii., štev. 13
topar, petek 21. marca 1053
posamezna Številka io m
VO LITVE DELAVSKIH SVETOV
Na osnovi sproščene samoiniciative delavstva, da sodeluje, odloča, in razpravlja in to ne samo o tehničnih problemih proizvodnje in prodaje. se istočasno neizogibno dotika tudi družbenih odnosov, s tem se utrjuje odnos do proizvodnih sredstev, razvija borba za razširitev in napredek proizvodnje in 5 tem tiuli. borba delavskega razreda za izgradnjo socializma. Delavsko samoupravljanje v novem gospodarskem sistemu predstavlja obliko novih proizvodnih odnosov, v kateri mora biti celoten sistem trdeji, da ne bi postal zavora proizvodnih sil. Ta proces razvoja <se uveljavlja e samoupravnih organih, to je delavskih svetih in zborih proizvajalcev.
Prav te dni se naši delovni kolektivi pripravljajo na volitve novih delavskih svetov in upravnih odborov. Delavski sveti in upravni odbori bodo poročali o svojem dosedanjem delu ter istočasno opozorili na slabe in dobre strani dosedanjega dela organov samoupravljanja. Že v dosedanjih diskusijah so delovni kolektivi pokazali svojo živo zainteresiranost v volilnih pripravah, predvsem pa pri izbiri kandidatov za bodoče delavske svete. Diskusija o volitvah delavskih svetov gre mnogo globlje, kar nam je dokaz, da se delovni kolektivi temeljilo pripravljajo in smatrajo, da so volitve življenjsko važnega pomena. Predvolilni sestanki, kakor tudi izbira kandidatov za nove delavske svete, nas lahko marsikaj nauči. Delovni kolektivi ex-Ampeleje, Edilita in drugi so osvojili anketni sistem predlaganja kandidatov. Ta sistem predlaganja se je v teh kolektivih obnesel, ker so temeljito prediskti tirali posamezne predloge, preden so jih osvojili. V tovarni Ampelea je oddelek sala-filetov, v katerem so zaposlene večinoma ženske, diskutiral o tem v ožjem krogu relih pet ur. T d oddelek je predlagal toliko kandidatov, da bo v delavskem svetu odgovarjajoče število članic delavskega sveta proporcionalno zaposlitvi žensk. S iem so preprečile ponovitev napake prvih volitev, ko je 75 odstotkov članov delavskega sveta odpadlo na moške, v tovarni pa je 75 odstotkov i*seh zaposlenih žensk. Približno v enakem sorazmerju glede na število zaposlenih so izvolili delavski svet tovarne Arri-goni. S tem. ko bo v delavskem s vela zastopanih proporcionalno število iifnsk v odnosu na moške, se dejansko uveljavlja enakopravnost žena v proizvodnji.
V delavskih svetfh se bodo morale boriti, da postanejo v življenju enakopravne članice graditve naše socialistične skupnosti. Boriti se bodo morale, da se socialistična načela enakopravnosti tudi dejansko uveljavljajo, za epako delo enaka nagrada itd. To velja še posebej za tovarno Arrigoni, kjer so posamezni člani delavskega sveta in celo upravnega odbora utemeljevali, da morajo imeti moški večje pravice, ker več porabijo.
Nedvomno je, da so delavski sveti s svojim dosedanjim delom ogromno prispevali h gospodarskemu razvoju in napredku posameznih kolektivov, o katerih bi lahko mnogo več pisali in o tem seznanjali javnost. Ne smemo pa preko tega, da ne bi grajali slabih strani samoupravljanja, ki nas opozarjajo na birokratske pojave in samovoljo posameznih odgovornih ljudi v teh kolektivih. Upravni odbor gradbenega podjetja nI. maja v Kopru je v dveh letih svojega poslovanja imel šest rednih sej, zadnja seja v letu 1952 je bila 7. maja. Dokaj čuden odnos direktorja do samoupravnih organov, nezaupanje in podcenjevanje sposobnosti delavcev, prepoved vmešavanja organov delavskega samoupravljanja, dokazujejo, da se upravni odbor ni uveljavil.
Predsednik upravnega odbora je skladiščnik, ki je v stalnih intimnih tiužbenih odnosih z direktorjem že po sami naravi dela, ki ga opravlja. ter ni čudno, da tudi sam zastopa približno enaka stališča. To je primer, ki nas opozarja na birokratizem in samovoljo posameznikov, ne zavedajoč se, da se pod takim sistemom dela podcenjuje sposobnost delavstva. na drugi strani pa daje možnost, da se t» takih primerih dogajajo nepravilni odnosi, ki največkrat privedejo do malverzacij in kraje. Tipičen je primer zadružne mehanične delavnice v Kopru, kjer si je šef delavnice. — delovodja —. ustvarjal zaslužek z goljufijami na račun kolektiva. Budnost kolektiva je nadaljnje namere tega človeka pravočasno odkrila in z njim obračunala.
Samoupravljanje- po delovnih kolektivih mora dobiti trdne osnove v množifyem sodelovanju, tako da ddloča kolektiv o vseh važnejših gospodarskih problemih, ki se nanašajo na kolektiv kot celoto. Povsem zgrešeno bi bilo, da bi se omejili samo na nekatera vprašanja kot sprejem tarifnega pravilnika, družbenega plana itd., ne. da bi kolektiv sodeloval tudi pri drugih vprašanjih s svojimi predlogi in stališči. Novoiz-voljeni delavski sveti-^bodo morali bolj skrbeti za to, da so za svoje delo odgovorni kolektivu, ki jim je poveril Io nalogo. V primeru neizpolnjevanja dolžnosti člana delavskega sveta, bi take člane kolektiv moral razrešiti. Če bodo s to perspektivo gledali na svoje organe samoupravljanja. ne bo nevarnosti birokratizma. ker bo množična kontrola tako močna, da bo vsak pojav že. t' kali zatrla.
Srage volitve delavskih svetov predstavljajo odločen korak napredka v poglabljanju socialistične demokracije ter bo novoizvoljenim delavskim svatom mnogo lažja poglobitev in obravnavanje problemov, fier delovni kolektivi imajo ca seboj dvoletno prakso samoupravljanja.
STOJAN CINK
Slovenci v Barkovljah, Korotovelu, F tv. 'Kmiž/11, De vinu in Sesljanu se že od nekdaj bavtjo z ribištvom. Tu žive Slovenci že nad 1200 leit. Skalo-viita kraška zemlja jim je dajala pičel pridelek in so se zaradi lega prav tako kakor nekoč Dalmatine! spuščali na morje, da bi v njem poiskali virov zia boljše življenje.
O barkovljiamskiih in dnigib slovenskih ribičih govore pogosto sami tržaški mestni statuti. Tržaški meščani jih niso mogli prehvalitn v Evezá z junaštvom, ki so ga pokazali v lioju proti Benečanom, ki so se hoteli polastila Trsta.
Jadranska olíala od Trsta do Tr-
žiča io skalovita in precej razčlenjena. Pra.v zaradi toga je bil ta d-eil Jadranskega morja že od nekdaj zelo bogat na ribah. Vse drugače je onstran Jadrana, pri Ravenni in Cbioggji. Ko so se začeli Čožoti pojavljati ob obali pod Sv. Križem, slovenskim ribičem to seveda ni bilo všeč i.11 so Cožote nagnali iz svojega morja.
Stari svetokrižki ribiči so bili strokovnjaki v lovu na trme. Iz sveto-križklli gričev so jih iz razglednega stolpa opazovali, kako so se pomikale v zaliv. Tega so zaitem zaprli in dobili plen, ki je. bil včasih izredno bogat.
Svetokrižkii ribiči so bili najbrž najbolje organizirani. Imeli so svojo ribiško zadrugo, ki je postala ia-šdstlčiuiim oblastem trn v peti. Ti so jo seveda zadušili.
Italijanski impemlalisti, ki še niso opustili svojih itnpcriali.stičnili načrtov v zvezi s Trstom, dajejo danes na razpolago precejšnje vsote denarja za naseljevanje italijanskih ribičev na ozemlju, ki je bilo vedno v slovenskih rokah. Ne le to, na obali med Trstom in Tiraieem kupujejo vse, kat se kupiti da. Kot na dlani je. d« bi radii uničili še vse tisto, kar je ostalo od nekdaj tako cvetočega slovenskega ribištva. V. S.
Ni dvoma, da se je končal obisk maršala Tita v Angliji z največjim uspehom. O tem uspehu priča tudi uradno sporočilo, ki so ga objavili, preden ie jugoslovanski predsednik zapustil angleško zemljo. V sporočilu se med drugim govori, da so med angleško-jugoslovanskimi razgovori ugotovili »obširno enotnost mnenj«, tla je jugoslovanska politika na Balkanu »važen prispevek k utrditvi miru«, da bosta jugoslovanska in angleška vlada »tesno sodelovali med seboj, kakor z drugimi miroljubnimi deželami« in da je bilo na tem obisku »okrepljeno prijateljstvo, ki je bilo skovano v dveh vojnah«.
Večje število listov je obenem u-gotovilo, da je angleška vlada redkokdaj pripravila take svečanosti za sprejem tujega državnika in da je to ponovno dokaz tesnih in i-skrenih vezi med obema zemljama. Ne smemo pozabiti, da so angleški listi pozdravili prihod jugoslovanskega predsednika v London z o-gromnimi in značilnimi naslovi na prvi strani. Med drugimi je Daily
2©. ^aiic
Na dan letošnjega 20. marca je bilo v Trstu vse mirno. Obletnico tristranske deklaracije so tržaški iredentisti praznovali le s tem, da ro razna iredenttstična društva organizirala v zaprtih prostorih kome-moracije raznih oseb, ki so padle med drugo svetovno vojno v vrstah italijanske fašistične vojske. Dan je bil čisto podoben ostalim dnevom, normalno življenje v mestu pa je nekako potrjevalo nepomembnost tristranske deklaracije in ugotovitev večine prebivalstva, da je ta deklaracija neuresničljiva.
Dejstvo, da ni prišlo na dan 20. marca do nikakršnih izgredov, odpira vrata raznim zanimivim ugotovitvam. Osnovna ugotovitev je, da so ljudje pokazali, da se ne čutijo nikakor vezane na tristransko deklaracijo in da so dojeli, da je bila ta sprejeta le zaradi trenutnih političnih potreb Italije. Letošnji 20. marec je nadalje pokazal, da tržaškemu prebivalstvu niso mar poizkusi iredentističnih krogov za namerno pogrevanje raznih datumov in problemov. Miren dan je pokazal, da so lani organizirale pogrome v Trstu skupine, ki so prišle iz Italije. Letos je bilo tudi značilno, da ni bilo videti v Trstu niti ene italijanske zastave, medtem ko so bile lani vsepovsod. Italijanskih zastav ni bilo, kljub temu, da ni nikakršna
Mnogo smo že slišali in brali o sporazumu med Sovjetsko zvezo in Nemčijo iz leta 1939, s katerim sta si razdelili Poljsko ter uredili vprašanje interesnih sfer na evropskem severovzhodu. Po drugi svetovni vojni pa prihajajo na dan dokumenti o številnih drugih baranta^ njih, ki so bila doslej skrita v tajnosti.
Tako je pred kratkim v Italiji izšla knjiga znanega italijanskega strokovnjaka v moderni 'zgodovini, Maria Toscana, ki prikazuje, kako sta Mussolinijeva Italija in Sovjetska zveza barantali v letih 1939— 40 za medsebojno razdelitev Balkana in predvsem Jugoslavije. Podatki so vzeti iz zaupnih — doslej še neobjavljenih diplomatskih dokumentov, ki so jih našli v italijanskem zunanjem ministrstvu.
Med Sovjetsko zvezo in 11 ah j o je obstajal sporazum o prijateljstvu in nenapadanju že od leta 1933. Novembra 1939. pa sta Mussolini in njegov zunanji minister Ciano dala svojemu diplomatskemu zastopniku v Moskvi navodila, naj čimbolj zbliža italijansko-sovjetske odnose. V prvi vrsti naj sklene trgovinski sporazum.
2e iz prvega razgovora z Molo-tovim je poslanik Rosso dobil vtis, da Sovjetska zveza želi vse kaj več, kot navaden trgovinski sporazum: pripravljena, je bila skleniti politični sporazum na tistem delu Evrope, kjer imata obe državi enake interese, to je na podonavsko-balkan-skem področju. To je Rosso dobesedno sporočil Cianu.
Mail pisal: »V London prihaja junak druge svetovne vojne — ime mu je Tito«. List Dnilv Herald pa jc na tlan predsednikovega odhoda napisal na uvodnem mestu: «Odšel je politik, ki mu je malo kdo kos«. List Tribune, ki je Bevanovo glasilo, pa je posvetil med drugim jugoslovanskemu predsedniku naslednji stavek: »Tito je ena izmed velikih oblikovalnih osebnosti našega časa, kajti on išče pot naprej v svetu, v katerem mnogo preveč držav, ki so nekoč poznale in uživale svobodo, ubira pot nazaj«.
V času obiska v Angliji je maršal Tito obiskal nad 30 zanimivih zgodovinskih, gospodarskih, industrijskih, vojaških in drugih objektov ter prisostvoval vrsti slavnosti, ki so jih uprizorili v njegovo čast.
Maršal Tito se je vkrcal na ladjo Galeb v soboto 21. marca in računajo, da pride v Jugoslavijo v četrtek ali petek. Do Malte spremljajo jugoslovansko ladjo, kakor na potovanju v Anglijo, enote angleške vojne mornarice.
oblast izdala kak ukaz o prepovedi izobešanja teh zastav.
Iredentistični listi se izgovarjajo, da je italijanski iredentizem v Trstu pokazal svojo moč s tem, »da je ostal miren«, in da so vse ireden-tistične organizacije na koncu pozvale svoje pristaše, naj ne sodelujejo pri morebitnih demonstracijah. Taki izgovori se po navadi uporabljajo le po določenih neuspehih. Vendarle je dejstvo, da so iredenti-stične organizacije javno vabile člane, naj ne sodelujejo pri demonstracijah, resnično. Iz tega se da logično sklepati, da so dobile tak nalog iz Rima, vprašanje pa je, če je Rim tako sklenil na svojo roko, ali če so ga na to prisilili drugi. Možni sta obe varianti.
Zaključek pa more biti le ta, da se je pojavil nov politični trenutek. V .Rimu ali kje drugje so morali morda ugotoviti, da so razne de-montsracije škodljive tistemu, ki jih prireja in da se današnja vprašanja več ne rešujejo s podvigi tipa D'Annunzio. Vprašanja je terba reševati trezno in objektivno. Ce je vzrok, da letos ni bilo v Trstu pobalinskih akcij v tem, da je italijanska vlada končno uvidela škodljivost takih akcij, potem je treba reči, da je to morda poizkus italijanske vlade, da se otrese agresivnih tendenc v zunanji politiki. Tak odnos more ščasoma tudi stvarno spremeniti ozračje, ki vlada danes med Italijo in Jugoslavijo.
Moskva si je s tem hotela okrepiti položaj pred Nemčijo, ker je Hitler takrat postajal vedno bolj gospodovalen. Pa tudi Rimu bi se splačala taka kombinacija, ker si je Mussolini želel postati močnejši od Hitlerja.
Zato je Mussolini sporočil Rossu v Moskvo: »Kar se tiče sovjetsko-italijanskih odnosov je mogoče iti precej daleč!« Svetoval mu je tudi, naj se natančno določijo osnovne smernice politične akcije obeh držav na podonavsko-balkanskem področju.
Po tretjem razgovoru Rossa z Molotovim, junija 1940. so že prišle na težnje obeh držav: Moskva je stremela za tem, da bi Italija priznala sovjetske interese na Čmem morju in Dardanelih. V povračilo pa bi morala Sovjetska zveza priznati Italiji njene interese na Sredozemlju, predvsem na Jadranu in Balkanu.
Novembra istega leta so v Rimu že programirali potovanje Ciana v Moskvo, da bi sklenil »konkreten sporazum« in sicer po vzoru nem-ško-sovjetskega o razdelitvi Poljske, Rimsko-kremeljski sporazum pa bi se nanašal na Jugoslavijo in vzhodni Jadran.
Mogoče bi do tega prišlo, če ne bi Hitler nastopil proti temu. Hitler je imel namreč takrat svoje račune okoli Dardanelov. S Sovjetsko zvezo pa je prišel do nesoglasja, ker ji ni hotel dovoliti vstopa v Romunijo in Bolgarijo.
Ribbentrop je IG. novmebra javil Cianu: »Dokler se ne rešijo vpraša-
V
Listi so javili, da je podal predsednik tržaške cone Palutan ostavko na svoj položaj, češ da funkcije predsednika cone v Trstu več ne more vršiti, ker je bil imenovan za prefekta v mestu Vicenza. Za človeka, ki je vsaj delno seznanjen z najnovejšim potekom političnih dogodkov v Trstu ni težko ugotoviti, da ni res, da je dal na svojo roko ostavko, temveč da so ga na to prisilili drugi.
Palutan je bil imenovan za predsednika cone v začetku 1946 leta, namesto Puecherja, ki so ga odstavili delno zaradi tega, ker ga demokr-
ščani niso smatrali za popolnoma zaupno osebo, delno pa zaradi starosti. Palutana so postavili za predsednika tržaške cone na predlog samega škofa Santina, ki je tedaj kakor danes vodil politiko tržaškega demokrščanstva, ramo ob rami z Zavezniško Vojaško upravo. Tedanji osnovni politični faktorji v Trstu, Rimu in v Zavezniški vojaški
Kakor vemo je skupina fašistov na dan 8. marca tega leta pripravila v Trstu demonstracijo za »italijan-stvo« mesta. Nekdo od njih je skušal med demonstracijo vreči na policiste ročno bombo, ker pa mu to verjetno iz nerodnosti ni uspelo, je padla bomba med same demonstrante ter jih 24 ranila. Policija je na mah aretirala večje število de-
nja, s katerimi se zdaj bavimo na Balkanu, je bolje pustiti odnose med Rimom in Moskvo pri miru.« Mussolini se je pokoril. Hitlerjevemu »vetu«.
Pozneje so nemško-sovjetski odnosi prešli v večjo krizo: Romunija in Madžarska sta pristopili k trojni zvezi Rim—Berlin—Tokio, Ko je Molotov šel takrat v Berlin, da bi dosegel priznanje ruskih zahtev nad Dardaneli, je ostal praznih rok.
Rusija je hotela to izkoristiti in prisiliti Italijo, da ji na lastno pest prizna »proste roke« v Dardanelih. Toda Hitler je opozoril Mussolini j a, »naj se ne zaletu je.« Tako se je Mussolini znova pokorno umaknil. Cianu je še nato pripovedoval, da je Hitler z njim postopal kot s' slugo.
Podatki iz Toscanove knjige nas ne čudijo, kar se tiče vloge Italije pri tem barantanju, ker je njena zgodovina že po tradioiji polna takih nakan, če pa se spomnimo na vse dogodke, ki smo jih na lastni koži občutili zaradi sovjetske politike zadnjih let, tedaj nas ne čudijo niti spletke, ki jih je takrat, snovala na račun malega naroda in po vrhu vseh slovanskih narodov. Stalinova Rusija je šla dlje od carske Rusije, ki je leta 1915 podpisala Londonski pakt, po katerem naj bi Dalmacija z ostalimi ozemlji ob Jadranu pripadla Italiji. Stalinov? Rusija je na plečih Jugoslovanov, kot malo poprej na plečih Poljakov, spletkarila za zadovoljitev svojih zavojevahiih teženj. Nič ji ni bilo prodati Jugoslovane ali pa tudi ves Balkan Mussolinijevi Italiji, da bi le dosegla proste roke na drugi strani.
upravi so iskali primemo osebo iz demokTščanskih vrst, ki naj bi navodila poslušno izvrševala. Oseba je morala biti kolikor toliko politično neoporečna, kakor koli pa nasprotna naprednim težnjam,
Tako so si izbrali Palutana, ki je bil navaden profesor v tržaških srednjih šolah in ki se v času borbe način pomagal v boju proti okupatorju. Pred postavitvijo so si izmislili, da je bil v nekem tržaškem ni zganil niti za ped, da bi na nek CLN, da bi tako opravičili Paluta-liovo postavitev. Razumljivo je, da ni imel ta človek nikoli moralnega
ù
razloga, da bi se zoperstavil raznim navodilom, ki jih je sprejemal od zgoraj in ga je treba zato postaviti v krog Tržačanov, ki so bili slepo o-rodje tržaško-rimskega klera in demokrščanstva ter po potrebi tudi Zavezniške vojaške uprave.
Oim so ga postavili za predsednika cone, je dobil Palutan dve osnovni nalogi: borba proti naprednemu
monstrantov najprej zaradi tega, ker demonstracija ni bila dovoljena, potem pa ker so na demonstraciji uporabili orožje.
Od vseh aretirancev, jih je ostalo v zaporu 11, proti katerim je bila v torek razprava. Na razpravi so izpovedali kaj zanimive stvari. Med najzanimivejše spada izjava fašista Tombe Alda iz Verone, ki je med drugim razkril, da je bila akcija temeljito pripravljena in da je šlo fašistom stvarno za to, da povzročijo v Trstu nerede. Tomba Aldo je poudaril, »da ga je veronski tajnik MSI v soboto telefonsko povabil na sedež. Tu mu je ukazal, naj se pripravi za odhod na neko zborovanje, ki bi moralo biti v Firencah; doma je materi, ki noče, da se on bavi s politiko, izjavil, da gre na izlet v Benetke, toda na postaji, kjer so se zbrali, je izvedel, da gredo v Trst. Tajnik MSI v Veroni, Meloni, je bil tudi z njimi. čim je prispela skupina v Trst, je dal Meloni navodila, da se mora skupina, (ki je štela 30 mož), razdeliti v skupinice po 4 ali 5 mož, da ne bi vzbudili pozornosti policije. Njihova naloga je bila demonstrirati po tržaških ulicah in s tem povzročiti nerede. Skupine se niso smele pozdravljati med seboj. Ves denar za pot je založila stranka«.
Sodišče je obsodilo vseh 11 fašistov na kazni, ki gredo od 6 do 9 mesecev zapora. Dobro je, da se spomnimo, da ni med obsojenci niti enega Tržačana in da jih je 9 iz Verone, dva pa sta iz Padove. To je kaj zgovoren dokaz brezbrižnosti tržaškega prebivalstva pred ireden-tističnimi akcijami.
Po izrečem obsodbi so pobaltni, ki so bili obsojeni, vstali in zakričali »Viva ritalia«, kakor jih to uči zgodovina italijanskega iredentizma. Pobalinom je odgovorilo z novim »Viva 1'Italia« nekaj fašLstov, ki so prisostvovali razpravi. Ta provoka-cija je spravila iz ravnotežja angleškega tožilca; dal je blokirati vsa viata in zadržati provokatorje. Sam pa je sodišču predlagal, naj se skliče nova razprava proti obsojencem in novim aretirancem in naj se jih obsodi tudi zaradi žaljenja sodišča.
gibanju in borba proti slovenskemu življu. V teh prizadevanjih se je Palutan posebno pokazal v času, ko je v Trstu poveljeval general Airev, ki ga je vsestransko izkoriščal in tudi podpiral. V tem času je Palutan izdal nad 30 ukazov, s katerimi je skušal čimbolj otežkočiti razvoj naprednega gibanja, ki mu je med drugim, odvzel skoraj vse lokale. V borbi proti Slovencem pa je dal Palutan poleg ostalega svoj podpis na zloglasno uredbo iz leta 1950, ki je proglašala, da je uradni jezik v an-gloameriški coni STO le italijanščina. Naj se temu doda, da ni hotel Palutan v šestih letih nikoli sprejeti delegacije naprednega gibanja ali Slovencev, ki so od njega zahtevale, naj napravi konec raznim diskriminacijam. Dal je zapreti 4 slovenske šole, več slovenskih vrtcev, 36 slovenskih učiteljev in profesorjev pa je odpustil. Njegovo ime je vezano z nedavnim protislovenskim ukrepom v občini Devin-Nabrežina; ko je dal sneti slovenske napise. Skratka, Palutan je bil v Trstu tipičen nosilec italijanskega iredentizma.
Toda kljub vsem tem zaslugam je padel zdaj Palutan v jamo, ki so mu jo skopali bivši prijatelji iz rimskega iredentističnega vodstva. Znano je, da je prispelo po koncu londonske konference v Trst 21 italijanskih funkcionarjev, ki so enostavno prevzeli v svoje roke vse posle, tudi tiste, ki so jih do tedaj vestno vršili tržaški iredentistični prvaki kakor Palutan. Za generalnega direktorja civilnih zadev je rimska vlada postavila tedaj Vitel-lija, v katerem je Palutan takoj irs upravičeno videl svojega nasprotni- ' ka. '
Palutan je lani, po postavitvi italijanskih funkcionarjev ugotovil, da mu bijejo zadnje ure. Prav gotovo je razumel, da med njim in Vitelli-jem je on tisti, ki bo moral oditi, ker rimska vlada ni mogla odpokli-cati človeka, ki ga je bila pravkar postavila na novo službeno mesto. Ne samo to. Vitelli je bil postavljen v Trstu, ker je italijanska vlada zavzela stališče, da je treba imenovati v Trstu zanesljive italijanske funkcionarje, ne pa Tržačanov, tudi če je bilo med temi več iredentističnih mojstrov.
Kljub temu je Palutan upal, da bo v Trstu ostal. To je upanje, ki ga je mogel gojiti le človek, katerega razsodnost stvarno ni na višini. Najprej se je skušal sprijateljiti z Vitellijem, ki pa ga je na mah. odstranil. Pozneje se je obrnil na vojaško upravo z upanjem, da mu bo pomagalo, oziraje se na vdanost, ki jo je on pokazal v prejšnjih letih. Toda ni uspel. Palutan je ostal do danes v Trstu le zaradi tega, ker so rimski funkcionarji ugotovili, da bi njegova nenadna premestitev morda škodovala. Zavezniški vojaški upravi Palutan ni bil več potreben in se zato tudi ni pobrigala zanj. Odgovor Wintertona Paluta-novi ostavki je le formalna fraza.
Palutan je torej mizerno končal. Poslali so ga v Vicenzo, kjer ima i-talijansko demokrščanstvo že tako močne položaje, da ne rabi posebno inteligentnega prefekta. Morda bo Palutan nekaj mesecev v Vicenzi, odtod ga bodo premestili verjetno kam drugam (recimo v južno Italijo), sčasoma pa se ga bodo iznebili. Pri tem se namreč pojavlja drugo vprašanje. Palutan je na žalost Tr-žačan in italijansko centralno vodstvo v Rimu Tržačanov ne mara, ker jih ima za nezanesljive Italijane. Premestitev Palutana je zato dokaz podcenjevanja Tržačanov in utrjevanja pozicij italijanskih funkcionarjev -v Trstu.
Slovenci v Trstu dobro vedo, da niso z odhodom Palutana ničesar izgubili. Palutan je skušal iztrebiti slovenski jezik in uničiti slovenske ustanove na Tržaškem. Palutan je zatiral slovensko šolstvo. Palutan je izdal tajne napotke, naj se ne sprejemajo na delo v javnih u-stanovah v Trstu slovenski nameščenci. Ravnal se je po načelih, ki jih je uveljavil fašizem in 'ci jih dandanes izvaja italijanski iredentizem. Naj to vedo prebivalci province Vicenze. kamor te dni Palutan odhaja. Naj vedo, da je pustil pri demokratičnem prebivalstvu Trsta in posebno pri Slovencih kaj žalosten spomin.
Ha plečih JugQsl©v€irB^w
Zakaj rimska volkulja ne more zapreti gobca.
Pravična koigdsa

Od Sečovelj do Sv, Nikolaja rasiejo novi investicijski objekti
LANSKI PLAN INVESTICIJ S REALIZIRALI V KOPRSKEM OKRAJU 93,6%
Za proslavo 10. obletnice osvoboditve -velike priprave v sežanskem okraju
Z odlokom o družbenem planu 7.a lansko leto so odobrili za temeljno investicijsko graditev v koprskem okraju nad 517 milijonov dinarjev. Zaradi novih potreb pa so to vsoto pozneje povečali na blizu 560 milijonov. Od tega so realizirali 559 in pol milijona dinarjev ali 93,6%, V industriji in rudarstva! so lani realizirali investicije 100%, v kmetijstvu 89%, v ribištvu 61%, v prometu 95'/o. v trgovini in turizmu 100%, v stanovanjsko komunalni dejavnosti 96%. t kulturno socialni dejavnosti 98,5% in v dejavnosti javnih organov 82,5%.
Navedeni procenti pokazujejo pred vsem finančno izpolnitev investicijskih sredstev. Dejanska izpolnitev pa je pri nekaterih gospodarskih pa-nogah (promet, stanovanjsko komunalna in kulturno socialna dejavnost ter dejavnost javnih organov) 100 odsotna. Plana investicij niso dejnn-sluo izpolnili samo v kmetijstvu, ri-harstvu in v industriji. Vzroki so predvsem objektivni (pozne odobritve investicijskega plana, zakasnitev iadelave načrtov, počasna dobava rasne opreme itd.) nekaj pa je tudi subjektivnih, ker so v nekaterih padjetjih med letom večkrat menjali program investicijskih del in se premalo trudili za izpolnitev plana.
Skupaj so investirali lani (po planu in izven plana) 510 milijonov dinarjev, to je za nad 259 milijonov nlli 66% več kot v letu 1951.
Letos se plan izkoriščanja investicijskih sredstev razmeroma dobro raavija. Od Sečovlj do Sv. Nikolaja rasTcjo novi objekti, popravljajo in ohnavljajo stare, grade ceste, urejujejo kanalizacijo, nasade itd. Med prvimi je začelo letos koristiti investicijska sredstva Mestno gostinsko podjetje v Portorožu, ki ureja vilo »Ooron pri Sv. Lovrencu. Tudi v rudniku črnega premoga v Sečovljah so že začeli z obnovitvenimi doli, v Ankaranu in Sečovljah pa dokončujejo stanovanjska naselja (kar niso lani realizirali).
Te dni so začeli tudi z regulacijo Dragonje, z gradnjo nasipa ob reki Rižarri, gostinsko podjetje v Piranu ureja notranje prostore v hotelih, hotel »Triglav« v Kopru pa vrt in plesišče. Tudi v Sv. Nikolaju so začeli urejati kopališče ter popravljati pomol za pristajanje ladij.
Da bi rešila vprašanje pijačo med
sezono, so odobrili mestnemu gospodarskemu podjetju v Izoli nabavo 20 tonskega kamiona s prikolico, s katerim bodo poleti dovažali pivo v sodih iz Ljubljane.
Kljub vsemu pa moramo ugotovili, da sc nekateri investitorji, ki so jim odobrili investicije z odlokom, premalo zanimajo, da bi čimprej dostavili okrajnemu gospodarskemu svetu investicijske elaborate ter tako dosegli odobritev programa in sredstev.
Izpolnjevanje družbene akumulacije in skladov v posameznih podjetjih koprskeoa okraja je zaenkrat zadovoljivo. V januarju in februarju letos so plačala podjetja 54 milijonov 269.000 din, kar predstavlja 16% celotncga družbenega prispevka za leto 1953. Ta vsota, ki jo je plačalo 41 podjetij, povsem odgovarja izpolnjevanja plana akumulacije.
Sklad za plače so izkoristila podjetja v januarju in februarju prav tako 16% od celotnega letnega plana. Ustvaritev narodnega dohodka je torej 28% (Od 740 milijonov so realizirali 211 milijonov). Ta vsota je zaenkrat previsoka, ker jc v nekaterih podjetij nesorazmerje med ustvarjanjem doli o d kov in letnim planom.
V	septembru bo poteklo 10 let, ko se je primorsko ljudstvo z orožjem v roki pod vodstvom Komunistične partije iin Osvobodilne fronte v celoti dvignilo v splošno vstajo ter izgnalo iz naše zemlje osovražene italijanske okupatorje. V onih dneh se je zrušila v prah italijanska imperialistična vojska, naše primorske brigade in partizanski odredi so pa razorožili samo na Primorskem več divizij italijanske vojske.
Italijanski vojaki so v onih dneh osramočeni bežali skozi naše kraje in prosili milosti naše ljudi, ¡prav one iljndi, katerim so skozi 25 let suženjstva prizadela toliko gorja,
V	onih dneh so prvič po dolgih stoletjih zaplapolale naše jugoslovanske zastave s peterokrako zvezdo po vseh naših vaseh in mestih. V Gorico so vkorakali naši hrabri partizani.
Veličasnost vstaje primorskega ljudstva je bila takrat izkazana na goriški fronti, ko so naše brigade več tednov kljubovale močnim nemškim motoriziranim enotam. Vse, kar je bilo živega je delalo za našo slavno NOB. S titovkami na glavi in s puško v roki je bilo videti vse prebivalstvo od pionirjev do 70 letnih starčkov. »Vsi v partizane, vse za. partizane«, to je bilo geslo, ki je
Klovi zakonski predpisi w Jugoslovanski
coni §10
Slovensko Istro bodo letos
v
prvič obiskali tudi Švedi in Londončani
Priprave za letošnjo turistično sezono v Slovenski Istri so se žo začele. V Portorožu bodo obnovili več hotelov, preuredili letni kino ter zamenjali cestno železnico s tremi modernimi avtobusi, ki bodo vzdrževali zvezo med Piranom in Sečov-Ij-aini. Za turiste bo na razpolago motorni čoln in turistični avtobus potovalnega urada »Adria«. V Kopra bodo obnovili tudi hotel »Alle barrdicTC«, s čimer se bo povečala turistična zmogljivost mesta za okrog 30 mest. Uprava hotela »Triglav« je nabavila tudi večji čoln za prevoz gostov v kopališče Sv. Nikolaj.
Pogodile med domačimi potovalnimi uradi in inozemskimi turističnimi agencijami so sklenili v glavnem že v zimskih mesecih in so skoraj že vsa mesta rezervirana. Za morebitna prosta mesta so se intere-sirale predvsem švicarske, angleške, nemške in avstrijske agencije, s ho-tsndskimi in norveškimi pa se pogajanja še niso zaključila.
Letos bodo prvič gostje slovenske obale Švedi in Londončani, ki bodo v skupinah po 30 do 50 oseb od aprila do septembra gostje hotela »Palacea v Portorožu. Uprava tega iiotela je doslej sklenila pogodbe za prihod okrog 1300 inozemskih turistov (520 Nemcev, 270 Avstrijcev, 250 Angležev in 150 Švedov). Podoben položaj je tudi v drugih hotelih v Portorožu ter v Kopru, Piranu, Sv. Nikolaju in v Savudriji, kjer se rntereairajo inozemei za letovanje na prostem.
Letošnjo turistično sezono bo začela skupina 300 avstrijskih tabornikov, ki pridejo prve dni aprila v Sv. Nikolaj ter skupina 30 Švedov, ki pridejo v Portorož 4. aprila. Ob velikonočnih dneh pričakujejo tudi več skupin izletnikov iz Nemčije.
Z Uradnim listom št. 2 Vojaške uprave JLA, ki je nedavno izšel, je bilo zopet razširjenih na naše področje več jugoslovanskih zakonov in drugih predpisov. Nekateri od teh so taki, da jo prav in koristno, če sc z njimi spozna vsaj v najširših obrisih čim širši krog prebivalstva tega področja.
Tako sta bila razširjena dva predpisa Gospodarskega sveta FLRJ, na podlagi katerih se znižujejo prodajne ccne določenim vrstam blaga, in sicer: ccne rjavega premoga in lignita, namenjenega za domačo uporabo, — za kar dobijo trgovska podjetja 50% od dosežene prodajne cene povrnjene kot subvencijo, zaradi česar lahko za toliko ceneje prodajajo to kurivo; poleg tega pa je bilo odrejeno, da zadružne zveze, kmečke delovne zadruge, kmetijske zadruge, zasebna kmetijska gospodarstva, ribiške zadruge in registrirani ribiči kupujejo industrijske produkte, ki jih potrebujejo za kmetijsko proizvodnjo oz. za ribištvo, po znižanih prodajnih cenah. To znižanje je različno za razne predmete in znaša povprečno okoli 50% od prodajnih cen. Ti predpisi pomenijo zopet znatno finančno pomoč, ki jo FLRJ nudi našemu področju.
Glede obračunavanja in predpisovanja davka na dohodek je s posebno odredbo Komandanta VUJLA določeno, da se bo ta davek tudi za leto 1952 predpisoval po istih predpisih in davčnih stopnjah kot za leto 1951. Za odmero davka od kmečkih gospodarstev pa sta bila pooblaščena okrajna ljudska odbora Koper in Buje, da sta predpisala davčno lestvico, ki jc še ugodnejša, kot je bila prejšnja.
Na naše področje je bil nadalje razširjen zakon, ki ureja overovitve (legalizacija) podpisov in prepisov dokumentov. Te posle bodo odslej razen okrajnih ljudskih sodišč opravljali tudi tisti občinski ljudski odbori, ki jih bo za to pooblastil okrajni ljudski odbor. Velja pa si
Celos smo izvozili iz koprskega okraja že nad 110 milijonov dinarjev raznega blaga
Tovarne .podjetja in ustanove koprskega okraja so v prvih dveh mesecih letos izvozile za okrog 110 milijonov deviznih dinarjev raznega blaga. Največ so izvozili proizvodov ribje industrije, svežih rib in vina. Glavna tržišča so bila Trst, Italija, švica, Avstrija in Nemčija.
V istem času smo uvozili za 89 milijonov deviznih dinarjev raznega blaga, predvsem prehranbenih predmetov, kemičnih proizvodov za industrijo, strojev, blaga za široko potrošnjo In umetnih gnojil. Uvažali smo iz Trsta, Avstrije, Nemčije, Italije in iz Francije.
zapomniti, da overovitve listin v zemljiškoknjižnih zadevah (kupne pogodbe in si.) vršijo tudi v bodoče samo okrajna ljudska sodišča. — Prav tako overajvljajo samo okrajna sodišča listine, ki so namenjene za uporabo v tujini. Ko jih sodišče overovi, jih mora poslati pravnemu odseku VUJLA, ki izvrši imenovano superlegalizacoijo, t. j. overi podpis uslužbenca, ki jc opravil overovitev, in razen tega overi pečat sodišča, pri katerem je bila opravljena overovitev.
S posebnimi odredbami je nadalje razširjenih več pomembnih predpisov s področja zdravstva, tako zakon o mamilih, splošni zakon o preprečevanju in zatiranju nalezljivih bolezni, predpisi o poslovanju z zdravili in strupi. Nadalje so bili razširjeni predpisi, ki določajo vse potrebne ukrepe za preprečitev požarov; s temi predpisi je določeno zlasti, kaj morajo ukreniti gospodarska in industrijska podjetja zaradi zavarovamja pred požari; sem spadajo tudi predpisi o izvrševanju dimnikarske službe.
Končno je omeniti, da jc bila razširjena uredba vlade FLRJ, ki ureja vprašanje javnih radijskih oddajnih postaj ter njihovo organizacijo in ima nekaj določil o radijskih oddajah samih. — Razširjeni so bili tudi predpisi o organizaciji protiletalske zaščitne službe, ki je seveda prostovoljno. Kljub sedanjemu mednarodnemu položaju našega področja in dejstvu, da je po mirovni pogodbi z Italijo STO demilitarizirano in nevtralizirano, je vendar zelo koristno, če se tudi naše prebivalstvo spozna z vsem potrebnim, kar je v zvezi z obrambo pred napadi iz zraka, čeprav za trdno upamo, da tega znanja ne bomo v
praksi nikdar uporabili!
»
Zadnja številka Uradnega lista Vojaške uprave JLA Jugoslovanske cone STO prinaša 13 uredb komandan-danta polkovnika Stamatoviča o razširitvi veljavnosti na Jugoslovansko cono nekaterih jugoslovanskih uredb in pravnih predpisov.
S področja pomorstva je, razširjena uredba in pravilniki vlade FLRJ o luških pristojbinah, o zdravniškem pregledu in cepljenju članov posadk ladij trgovinske mornarice, o oprostitvi plačila taks prošenj za izdajanje pomorskih knjižic in pravilnik o najmanjšem številu članov posadk na pomorskih ladjah.
S področja zdravstva se razširja na koprski okraj nekaj predpisov Ljud-eke republike Slovenije, med katerimi so: predpis o izdajanju zdravil in zdravilnih preparatov, o izdajanju zdravniških potrdil, uredba o strokovnem nadzorstvu aparatov in zavodov, ki se bavijo a proizvodnjo in prodajo zdravil in sanitetnega materiala.
Na bujski okraj je razširjena veljavnost uredbe NR Hrvatske o za-š&tti javnih poti.
pri naših ljudeh v ornih dneh vzbujalo nadčloveški pogum in moč, ki ni popustila skozi dve leti, ob vseh najhujših nemških ofenzivah, ob zverinskih ipokoiljih in požigih sirom cele Primorske. To geslo je vžagalo našim junaškim Primorcem poguma pri številnih akcijah in juriših na okupatorja, oh vseh zmagovitih pohodili brigad IX. Korpusa do osvoboditve, ko so naše junaške brigade NOV osvobodile Trst in Gorico.
V	onih dineh pred 10. leti je zgodovinski zlior poslancev v Kočevju, ko so bili prvič po dolgih stoletjih zastopani x>0'eg poslancev cele Slovenije tudi poslanci Slovenskega Primorja, takrat jc bil sprejet zgodovinski odlok o priključitvi Slovenskega Primorja k Sloveniji v skupni domovini Jugoslaviji.
Oh tej zgodovinski desetletnici bo Primorska proslavila one nepozabne dni dne 5. in 6. septembra z veliko proslavo v bližini Lijaka, prav tam, kjer smo prvič proslavili priključitev k Jugoslaviji.
Osrednji iniciativni odbor, ki so ga v ta namen že imenovali iz predstavnikov vseh okrajev Primorske, je dal pobudo za ustanovitev iniciativnih odborov za priprave proslav in organizacijo tekmovanja v vseh dejavnostih v počastitev te velike desetletnice.
V	Sežani so iniciativni odbor imenovali žc prejšnji teden na skupnem sestanku vseh okrajnih ustanov in važnejših gospodarskih ter političnih organizacij. Sprejeli so sklep, da s tekmovanjem pričnejo takoj v \seh dejavnostih, z aktivizacijo političnega dela, za čim večje uspehe na kulturnem, socialnem in gospodarskem polju tako, da ho možno v septembru že položiti obračun dela o nspehtlh in to proslavili s centralno proslavo v Lijaku.
Vsaka ustanova in organizacija ho sestavila svoj lastni program dela. Največji program, bo pri tem izdelala organizacija Zveze borcev, ki bo v okviru 10. obletnice organizirala po raznih vaseh okraja več proslav, partizanskih taborov z odkritjem spomenikov in spominskih plošč padlim v NOB. Zbrali bodo vse gradivo, za zgodovino NOB v okraju, rešili vso probleme vojnih sirot aa NOB, zbrali predloge za odlikovanje onih borcev in aktivistov, ki še niso bili odlikovani, pa so to zaslužila itd.
Gospodarske organizacije bodo tekmovale v dvigu proizvodnje, dvigu kvalitete, za znižanje proizvodnih stroškov in prodajnih cen.
Sprejeli so tudi sklep, da se taki iniciativni odbori .postavijo po vseh občinah in večjih vaseh, da bodo v
to tekmovanje vključeni in bodo sodelovali prav vsi prebivalci v okraju. Vse delo v zvezi s tekmovanjem in pripravami za proslavo bo vodila Socialistična zveza delovnih ljudi v okraju in po občinah.
Za uspešno organizacijo centralne proslave na Lijaku, kjer predvidevajo udeležbo 100 do 150 tisoč ljudi so bili v okrajnem iniciativnem odboru določeni odgovorni za jiromel, za propagando, za gostinstvo in preskrbo, za zbiranje zgodovine NOB, za kulturni program itd.
Pričakujemo, da bo osrednji iniciativni odbor za proslavo izdajal od časa do časa svoj bilten, kjer bodo poleg navodili za tekmovanje in proslavo vključeni tudi uspehi tekmovanja. Prebivalstvo okraja je z velikim vesoljem in odobravanjem sprejelo vest o tem tekmovanju in o proslavi te zgodovinske desetletnice.	J. I'".
Postojnske priprave za veliki ¡-raznik Primorske
V torek so v Postojni formirali okrajni štab, ki bo postojnski okraj vsestransko pripravil na jesensko proslavo desete obletnice splošne vstaje primorskega ljudstva, ustanovitev primorskih brigad in IX. Korpusa ter priključitev Primorske k Jugoslaviji.
Posamezni člani okrajnega štaba bodo imeli po sektorjih dela svoje posebne edinice — nekaj pomočnikov, izvedencev v svojem pos lu. Sodelovale bodo pri tem seveda vse množične organizacije. Ljudska pro-sveta bo organizirala pevske zbore in godbene sekcije za kolektivni obisk, razen tega pa bodo zaradi priprav ti zbori imeli prireditve v okolišu svojega delovanja ah tudi v okrajnem merilu. Zveza borcev bo pripravila zgodovinsko gradivo iz NOB v okraju, peropagandisti bodo pisali o prispevku, ki ga je Postojnska dala NOB. Zlasti velik delež imajo pri tem Pivsko in Podna-noško področje, Brkini itd. Za proslavo pa se temeljito pripravljajo tudi trgovska in gostinska podjetja zaradi sodelovanja pri organizacija preskrbe na tej velikanski manifestaciji, ki bo predvidoma zajela od 150—200 tisoč ljudi. Treba bo nekoliko dela in premagati mnogo težav.
Tudi v našem listu bomo postopoma objavljali prispevke o deležu primorskega ljudstva v naši veliki borbi za svobodo. Vabimo k sodelo. vanju o tej temi zlasti še opisovanja organizacijskih začetkov OF, vojaških akcij in podobno vse bivše borce in aktiviste, ki so sodelovali na Primorskem v NOB.
Toliko »slavna in opevana« nemška osvajalska vojska je morala kloniti pred zmagovito jugoslovansko osvol)o<lilno arma<lo. — jVa sliki: nemški ujetniki na Primorskem, ki so jih zajeli jugoslovanski partizani pri Trstu
Zvišanje s^sini enmhi en kruhu
Gospodarski svet okrajnega ljudskega odbora Koper je obvestil vso trgovsko mrežo o novih cenah moke in vseh mlevskih izdelkov, ki so stopile v veljavo 23. t. m. Cene e-notne pšenične moke, 80% pšenične moke, ržene moke, koruzne moke ter pšeničnega in koruznega zdroba so za 10 din višje od dosedanjih. Prav tako velja ta odločba za pekovske obrate, kjer se bo dvignila cena kruhu z 90% ali 80% moke ter mešane moke za 10 dinarjev.
Ta ukrep je posledica težav, ki se pojavljajo pri nabavi žita in moke ter pri dvigu nabavnih cen omenjenih artiklov,
v Jugoslovanski coni S T 0
Poleg navedenih je še s posebno uredbo odložen popis prebivalstva Jugoslovanske cone, ki je bil predviden za 31. marcc 1953. Popis je odložen, ker tehnične priprave niso bile izvršene pravočasno. Prav tako jc bila izdana uredba, s katero se odrej a spremendia frekvence v električni mreži Jugoslovanske cone od sedanjih 42 na 50 period.
Lsta številka Uradnega lista prinaša še nekaj uredb upravnika poštne službe o izdajanju poštnih znamk.
Obe zbornici sta imeli ta mesec letni obračun svojega dela. Dokaz, da so gostinski obrati našega delokroga pravilno razumeli pomen in potrebo po talci organizaciji, je število teh včlanjenih v gostinski zbornici. Od celokupnega števila 142 gostinskih obratov v našem okraju, jih je včlanjenih v zbornici 138 ali skoro £6l'o.
Gostinska zbornica okraja si je zadala še prav posebno nalogo vršiti inštruktažo svojega članstva po obratih. Prva redna skupščina je tudi ugotovila, da se je stanje gostinstva v okraju v primeri z letom 1951 izboljšalo zlasti v pogledu izboljšanja obratov, udobja v njih, postrežbe gostom itd., vendar pa se še vedno čuti pomanjkanje veščega gostinca, ki je edino pravo jamstvo, da bo dosegla turistična dejavnost v gostinstvu naših obratov enakovrednega činit-elja. V ta namen je zbornica organizirala praktični tečaj strežbe, poleg tega pa še pouk slovenščine in matematike. Vsakoletno večanje tujskega prometa v Postojni (v lanskem letu 18,000 inozem-cev in preko 100.000 domačih turistov) je narekovala zbornici, da organizira za osebje gostinskih obratov mesta Postojne in okoliških krajev tečaj nemškega jezika, ki ga vodi tajnik zbornice tov. Sever Janko. Tečaj se je pričel 25 okt. in se še sedaj vrši. Prav posebno pa posveča zbornica pozornost vzgoji kle-tarskega kadra in zato bo sedaj organizirala tečaj umnega kletarstva.
Pravtako so se delovni kolektivi in tudi posamezni gostinci okraja zavezali pisati čimveč v mesečnik »Gostinstvo«, ki je začel ta mesec izhajati. Obenem so na skupščini ugotovili, da se je v letošnjem letu povečala, gostinska mreža okraja s temile obrati: gostilne v Selcah, Slavini,' Planini, Malem Ubeljskem, Palčjem, Juršščah, Nadlesku, Gornjem jezeru, Kozarščku, Viševku in Novi vasi. Gostinska zbornica okraja pa je tudi uvidela važnost turizma v okraju in je podprla gradnje turističnih objektov v okraju z 1,322.000 din, kar je zelo hvalevredno.
Prav tako pa je imela ta mesec tudi trgovinska zbornica svojo prvo letno skupščino. Kljub temu, da je zbornica zaradi pomanjkanja prostorov šele začela z delom 1. nov. 1952, vendar pa je pokazala veliko živahnost, štela je ob ustanovitvi 24 članov, od tega največ kmetijskih zadrug. Do skupščine se je število povečalo na 34. Za vzgojo trgovskega kadra je osnovana v Brežicah Trgovska šola za Slovensko Primorje. Bremena za vzdrževanje šole pa vzamejo nase trgovske zbornice v približno taki višini; Postoj-. na 500.000 din, Gorica 800.000 din, Sežana 230.000, Tolmin 240.000, Koper pa 410.000 din. Bodoči odbor si je za leto 1953 zadal tele naloge: vzgojo kadrov s šolo, s tečaji, ekskurzijami, kontrolo in dvigniti u-voz ter izvoz za potrebe okraja. Nameravana in predlagana združitev obeh zbornic pa ni bila sprejeta zaradi odklonilnega stališča gostinske zbornice, ki smatra da so njene naloge trenutno še tako velike, da jih je treba reševati ločeno.
Mladina občine Koper okolica bo morala prelomiti z dosedanjem delom
V soboto so se zbrali zasto.pniki mladinskih aktivov občine Koper-okolica na svoji drugi konferenci. Razpravljali so o načinu in metodah dela z mladino. Predvsem bo treba v nadaljnjem delu razvijati v mladinskih aktivih kuLturno-prosvetno in fiztkultumo udejstvovamje po raznih društvih. V posameznih aktivih so s tem že začeli. Predvsem uspešno deluje strelska družina v Ankaranu, kakor tudi folklorna skupina v Škocjanu. v Bctrtokih pa prosvetno društvo »Marko«, ki je bilo svojčas zelo aktivno, toda zaradi .rajnih vzrokov je že nekaj časa mrtvo. Mladina jo sklenila, da bo v bodoče aktivneje sodelovala pri vsem tem in da bo tako naredila prelomnico v svojem dosedanjem in bodočem delu. ¡Na ta način bo lahko ugodno vplivala na mladino, ki hodi iz naše cone na delo v Trst. Glede na vse to
je konferenca sklenila, da bo v celoti izvajala program Socialistično zveze delovnega ljudstva.
G.B.
Zveze komunistov. Pogovor se je sukal predvsem o večjem stiku članov Zveze komunistov s prebivalstvom in o večji pomoči te organizacije Socialistični zvezi delovnega ljudstva.
BELI KRIŽ
60. obletnica ustanovitve konsumnega"društva Pobegi
V nedeljo smo se v velikem številu udeležili občnega zl>ora Konstun-negn društva Pobegi, da bi z našo udeležbo počastili tiste tovariše, ki so se pred 60 leti zbrali in ustanovili naše društvo.
Ustanovitelji tega društva so si na svojem prvem občnem zboru izvolili za predsednika tov. Pečariča Rudolfa, ki je društvu predsedoval 25 let. S trdo zavestjo starega Slovenca in s pomočjo vseh članov in nečlanov iz Pobegov je leta 1903 (ti-gjobudo, da so ai zgradili svojo li^ffrslavho.
Ta hiša ni bila zgrajena z namenom. da bi služila samo za gostilno, temveč da postane žarišče kulture na vasi. Kmalu za tem je bil ustanovljen pevski zbor, ki je pri raznih nastopih imel prav lepe uspehe. Ta pevski zbor si je kupil svojo slovensko zastavo, ki je nosila ime svojega pevskega društva »Ilirija«. Ta zastava je dala navdušenje mladim in starim, da so bili združeni kot monoliten blok.
Po končanem občnem zboru smo se zbrali vsi skupaj v prostorih za-dmižncga doma, da bi na dan 60. obletnice ustanovitve našega društva zapeli nekaj narodnih in borbenih pesmi.
Nato je tov. Pečarič Avgust predlagal, da bi zapeli pesem »Ilirija«, ki so jo nekoč prepevali naši pokojni bratje .in sestre. Vsi so odločno odgovorili, naj jo zapojejo. Nato so še tovariši Pečarič Avgust, Bertok losi]), Brajnik Nazarij, Bemtok Sal-vatoT iin Pobega Angel kot stari pev-
Na množičnem sestanku članov Socialistične zveze delovnega ljudstva so se prebivalci pogovorili o raznih gospodarskih in socialnih vprašanjih na vasi. živahna razprava se jo razvila predvsem glede podpor, ki jih dobivajo nekateri socialno slabo stoječi vaščani. Da bi odpravili zadevne nepravilnosti, so sklenili napraviti točen seznam vseh podpirancev in tistih, ki bi še prišli v poštev za podporo.
NOVA VAS
V Novi vasi je na nižji gimnaziji 11 članov, na osnovni šoli pa 66 članov Pomladka Rdečega križa. Vsi pomladkarji so plačali članarino že v začetku šolskega leta in vestno izpolnjujejo svoje naloge (skrb za o-sebno snago, ter red in snaga v šolskih prostorih). V tednu RK so izvedli pomladkarji proslavo s pestrim programom. Mnogo prostega časa posveča branju organizacijskega lista »Zdrav pomladek«.
Reorganizacijo vodstva PRK so pomladkarji z zadovoljstvom sprejeli. Odslej bodo dajali poročila krajevnemu odboru RK. Upamo, da bo ta novi način vodenja PRK u-spešen in da bo pripomogel k nadaljnjemu dvigu pomladkarjev na vzgojnem področju.	T. P.
FLUOROGRAFSKA AKCIJA JE ZAJELA 90 "/o PREBIVALSTVA OKRAJA
Konec preteklega tedna je bila zaključena v koprskem okraju fluo-rografska akcija, ki je zajela 90% prebivalstva. Pregledali so nad 26.000 ljudi v starosti nad 15 let.
Pogled na piransko pristanišče
ei zapeli. Nekateri tovariši so poslušali s solzami v očeh.
Preden so se člani razšli, je tovariš Bertok Pavel predlagal, da se podvzamejo vsi potrebni koraki, da se nam vrne naša društvena zastava, ki je nekje v Italiji.	P. A.
STRUNJAN
Na nedavnem občnem zboru kmetijske zadruge so ugotovili, da je znašal lani čisti dobiček okrog 320.000 din. Večji del tega denarja bodo porabili za nakup kamiona in za važnejša popravila raznih objektov. Na občnem zboru so sklenili, da bo zadruga nabavila kmetom umetna gnojila po znižanih cenah.
Precej so razpravljali tudi o odkupih povrtnine in vina. Ugotovili so, da je bilo v zvezi s tem več nepravilnosti, zlasti pri podjetju »Vino« v Kopru. Vsekakor bo treba letos delati bolj koordinirano. Primerna oblika sodelovanja bi bila ustanovitev posebnega sveta, v katerem bi bili predstavniki odkupnih podjetij in zadrug, S tem bi preprečili tudi razne špekulacije posameznikov, ki prihajajo odkupovat v Slovensko Istro in dosegli realne cene, ki ne bi bile v škodo niti odkupnim podjetjem niti kmetom-članom zadrug.
*
Nedavno je bil v Strunjanu odprt sestanek Zveze komunistov, ki se ga je udeležilo okrog 50 ljudi, od tega 30 članov SZDL. V diskusiji so enako živo sodelovali člani in nečlani
Stroški so znašali 3 milijone dinarjev.
Pri pregledih so odkrili 202 primera sprememb na pljučah. Prizadeti so bili takoj poslani v protitu-berkulozne dispanzerje. V kolikor bodo ugotovili, da gre za tuberkulozo, jih bodo takoj poslali na brezplačno zdravljenje.
za let.no skupščino okrajne obrtniške zbornice, ki bo prihodnji teden. Na skupščini bodo delegati vseh občin in republiške obrtniške zbornice razpravljali o preusmeritvi delovanja tukajšnje zbornice ter o raznih ukrepih za dvig obrtniškega delovanja v jugoslovanski coni STO,
NOVICE IZ PORTOROŽA
V	Portorožu se je nedavno začel tečaj slovenščine za uslužbence javnih ustanov in podjetij italijanske narodnosti. Odziv je zelo zadovoljiv. Prav bi bilo, da bi organizirali tudi tečaj italijanščine za tiste Slovence v javnih ustanovah in podjetjih,
ki tega-jezika ne obvladajo.
#
V	ponedeljek so prispeli v Portorož avstrijski filmski scenaristi, ki bodo skupaj s filmsko ekipo Triglav filma snemali v Portorožu in Sa-vudriji film o letovlščarskem živ-
ljenju na Jadranu. Celotna filmska ekipa z Dunaja, ki šteje 40 članov, bo prispela te dni. Zunanje posnetke bodo v jugoslovanski
coni snemali 10 dni.
*
V soboto sta se pri igranju aa-strupila triletni Ivan Stel in njegova petletna sestrica Ada. V kuhinji sta našla stekleničk» s preparatom proti noricam in zavžila več tablet, ki so podobne sladkorčkom. Mati je to opazila šele potem, ko sta oba otroka bruhala in ju je dve uri potem odpeljala v vojaško bolnico. Vojaškemu zdravniku je po 15 urnem prizadevanju uspelo rešiti Ivana, medtem ko je Ada v nedeljo zjutraj ob 9,25 podlegla zastrupitvi. Po mnenju zdravnika vsebuje zdravilo precejšnjo dozo stro-pina. Ada je zavžila 10 do 12 tablet, Ivan pa 4 do 5.
Omenjeni dogodek naj bo v opozorilo staršem, naj bodo previdni pri shranjevanju zdravil.
PEiSsta mladina M obiskala fta!@Sno
Pred dnevi je postojnska mladina sprejela prijateljsko pismo mladine iz Ptuja, v katerem izražajo iskrene in tople pozdrave vsej mladini postojnske občine. Mladina iz Ptuja tekmuje za počastitev rojstnega dne maršala Tita. V program tekmovanja pa so vnesli tudi obisk primorske mladine. Zato so sklenili, naj bi prvi obisk veljal mladini Postojna in v pismu naprošajo, naj bi jim mladina čimprej ugodno odgovorila. Določili so 26. april. Dopoldne bi si ogledali postojnsko jamo, Notrajijski muzej in druge zanimivosti, popoldne pa naj bi mladina iz Postojne pripravila program z zabavo. Ob tej priliki bi ptujska mladina poklonila spominsko darilo. Ob zaključku svojega .pisma še navajajo, tla želijo preživeti popoldne s postojnsko mladino v prijetnem prijateljskem razgovoru .
Mestni komite . mladine Postojna jc na svoji seji enolno sprejel sklep da bomo Ptujča.nc kar najlepše sprejeli, poleg tega pa se nameravamo tudi odzvati njihovemu vabilu, da sii ob prvi priliki ogledamo njihovo ožjo domovino - lepo Štajersko in znamenitosti Ptuja. Poslali smo že odgovor Ptujčanom, v katerem toplo pozdravljamo zamisel o navezavi stikov med primorsko in štajersko mladino, saj smo prepričani, da nas bodo taki obiski in razgovori obogatili ne samo s spoznanjem štajerske mladine, ampak tudi z novimi izkušnjami v delu naše organizacije.
Vogrič Marija
USTANOVITEV ODBOROV PROTILETALSKE ZAŠČITE
V vsej jugoslovanski coni STO so po vseh večjih gospodarskih podjetjih ustanovili odbore protiletalske zaščite na osnovi jugoslovanskega zakona, ki je bil razširjen na jugoslovansko cono z odredbo komandanta vojaške uprave. Najuspešneje deluje ta odbor v tovarni Arrigoni v Izoli, kjer se je že začel prvi tečaj za varnostno požarno službo. Ta teden se bo začel podobni tečaj tudi v Kopru,
Po vseh večjih centrih delujejo tudi tečaji prve pomoči, ki so jih organizirali odbori protiletalske zaščite skupaj z Rdečim križem. V načrtu pa je tudi organizacija tečajev protiletalske zaščite za tehnično, kemično in veterinarsko službo.
SESTANKI OBRTNIKOV KOPRSKEGA OKRAJA
Po vseh občinah koprskega okraja so te dni sestanki obrtnikov, na katerih razpravljajo o perečih vprašanjih obrtništva in volijo delegate
ge prostore. Mislim, da je ta trditev toliko bolj važna, ker živimo v času precejšnjih stanovanjskih kriz.
Tudi zid okrog te stavbe ni v ponos mizarskemu podjetju, še manj pa samemu kraju. Tu bo moral KLO izreči svoje mnenje. Na tem prostoru bi se dal urediti tudi lep avtobusni park, ki je za Divačo zelo potreben, saj je važno železniško in cestno križišče.	Kraševec
NOVICE IZ DIVAČE
Nedavno so v Divači izvolili iniciativni pripravljalni odbor za primorski festival, ki bo 5, in 6. septembra v Novi Gorici, t.er odbor za proslavo 1. maja. Sindikalna podružnica železničarjev je sklenila, da bo ob delavskem prazniku, organizirala izlet v Ljubljano in v nekatere druge kraje Slovenije.
Preteklo nedeljo je gostovala v Divači dramska družina ljubljanskih železničarjev, ki je uprizorila v dvorani zadružnega doma veseloigro »Utopljenca««, Gledalci so se dobro izvajani veseloigri od srca nasmejali. Vsekakor bi bilo dobro, da nas bi razne dramske skupine večkrat obiskale, saj imamo prostorno
dvorano in velik oder.
*
Pred kratkim smo odprli v našem kraju hotel, ki smo ga že dolgo pogrešali. Tu bi pripomnil, da so na prizidanem pritličju napravili plosko streho, ki so jo pokrili z asfaltno opeko. Ah ne bi bilo bolje, da bi si na tem prostoru omislili verando z mizami, kjer bi bilo prijetno zatočišče za goste v poletnih večerih?
Ko smo že pri »stavbnem problemu«, bi pripomnil še to, da ima okrajno mizarsko podjetje svoje skladišče v pritličnih prostorih vile »Lina«. Ti prostori bi bili vse bolj primerni za stanovanje, mizarsko podjetje pa bi si lahko omislilo dru-
POSTOJNSKI ZADRUŽNIKI ZA SKUPNE KORISTI
Občnega zbora kmetijske zadruge v Postojni se je udeležilo okrog 190 ljudi, od tega 148 članov-kmetoval-cev. Po poročilih upravnega in nadzornega odbora se je razvila živahna diskusija, v kateri so člani razpravljali o nadaljnjem napredku svoje zadruge in sklenili, da bodo povečali predvsem zadružno mehanizacijo. Prvotni sklep o razdelitvi dobička 250.000 din med člane zadruge so spremenili. Ta denar bodo namreč porabili za nabavo raznih sredstev proti mrčesu.
Ker pa so v zadrugi včlanjeni tudi delavci in uslužbenci, so sklenili, da se njih ne upošteva, ker niso soudeleženi pri ustvarjanju dobička. Glede članov, ki so se odselili, so sklenili, da v kolikor ne dvignejo v enem mesecu svojega deleža, bo ta pripadal zadrugi, sami pa bodo črtani iz seznama članstva.
Zbor je sprejel še več sklepov in nova pravila KZ. Med drugim so se sporazumeli, da morajo vsi člani do prvega junija poravnati in izravnati svoje deleže. Volitve upravnega in nadzornega odbora ter delegatov so bile tajne. Izvolili so 4 predsednike odsekov, 7 članov u-pravnega in tri člane nadzornega odbora ter dva delegata za skupščino OZZ.	A. C.
ZÍt®IF E€ S
Bilanca na občnem zboru KZ Cajnarje je pokazala, da je dosedanji upravni odbor uspešno upravljal zadrugo. Seveda je ta upravni odbor zakrivil razne gospodarske napake, na katerih naj se novi upravni odbor uči.
Dobička je bilo preko 300.000 dinarjev. Tega so razdelili na razne sklade. Preko 2.000.000 dinarjev pa so namenili za gradnjo zadružnega skladišča.
Doslej je KZ kazala veliko razumevanje do k.ulturuo-prosvetnega življenja ter podpirala, kolikor ji je bilo mogoče. Zato nam je loliko bolj nerazumljivo, kako jc ravno na zadnji seji določil« le 10.000 dinarjer za kulturni sklad. To je vsekakor premalo za kraj, kakor so Cajnarji. S tako vsoto se ne more nabaviti nič, potrebe pa so velike.
Upanje je, da bo novi upravni odbor uvidc.l to in popravil, kolikor bo pač v njegovi moči.
Ivan Vidic
Ko se pripravljamo na popis prebivalstva, ki bo v dneh o<l 1. do 3. nprila tega leta, se z radovednostjo sprašujemo, kakšne rezultate nam bo dal v primerjavi s podatki popisa prebivalstva iz leta 1918, čeprav ne tnoremo v vsem primerjati zadnjega popisa s p.redstoječun, ker bo ta vsebinsko bogatejši, strokovno in tehnično popolnejši.
Zanimivo je pogledati nekaj številk iz popisa prebivalstva 1. 1918. ki se nanašajo na sežanski okraj: Skupno število prebivalstva v okraju (po sedanjem obsegu): 33.217, od tega 16.1-19 moških in 17.098 žensk. Žensk je torej več, in sicer 5,9 °/o.
Medtem ko je povprečna gostota prebivalstva na 1 km2 v Sloveniji 70. odpade v sežanskem okraju na vsak kvadratni kilometer le 28 prebivalcev in smo po gostoti prebivalstva v Sloveniji na tretjem, predzadnjem mestu. Za nami so: na Pri -mor-kem okraj Postojna z gostoto 33 •in Tolmina z gostoto 31, v merilu Slovenijo pa okraj Kočevje z gostoto 26 prebivalcev na 1 km3.
Povprečno imamo v okraju 2.557 prebivalcev na občino, medtem ko je to povprečje za Slovenijo 3.179. Zanimivo ie pri tem, rla so naše občine po teritorialni razsežnosti povprečno največje v Sloveniji: povprečna površina v Sloveniji znaša 5.374, v našem okraju pa 6.7-12 ha.
Struktura prebivalstva okraja je po podatkih popisa iz leta 1918 bila naslednja :
kmetje in kmečki
delavci 22.744 ali 68.41 % delavci	5.708 ali 17.17%
obrtniki	785 ali 2.36 %
učencu v gosp. 412 ali 1.24% aktivni uslužb. 2.214 ali 6.66 % upokojenci 1.384 ali 4.16 % Skupaj: 33.247 ali 100.00 % Pregled naravnega gibanja prebivalstva pa nam da naslednjo sliko: V okraju se roda letno okrog 650 otrok, torej nekaj manj kol dva na dan, umre pa okrog 120 ljudi, torej nekaj več kot 1 na dan. Porok je povprečno 300 na leto, to je nekaj manj kot 1 na dan. Koeficient na-talitete je 20 živo rojenih na 1 -000 prebivalcev, koeficient mortalitetc pa 13 na 1.000 prebivalcev
Število rojstev je torej precej večje od števila smrti in je naravni prirastek 7.2 prom.il.
Glede starostnega sestava prebivalstva je zanimivo to, da je ob pop"isu leta 1918 bilo v starosti nad 80 let 165 moških in 199 žensk, kar potrjuje že znano ugotovitev, da je življenjska doba pri ženskah daljša kot pri moških, oziroma da je na splošno umrljivost pri moških večja kot pri ženskah. Zato imamo skoro po vseh državah več ženskega kot moškega prebivalstva, čeprav nam statistika pove, da je n,i vsakih 100 ženskih novorojenčkov povprečno 107 moških.
Po družinskem stanju je bilo od skupnega števila prebivalstva 1. 1918 v okraju samskih 52,5 %. poročenih 38.5 %, vdovelih 5,6 % in ločenih 0.1 %.
Posebno vprašanje za naš okraj je nepismenost, saj smo v tem pogledu v Sloveniji na zadnjem mestu. V okraju je od skupnega prebivalstva okro>r 6 % nepismenih. Pri moškem prebivalstvu jr ta procent 5.16 %, pri ženskah pa 6,35 %. Med ženskami je torej precej več nepismenih kakor med moškimi. Nepismenost ie največja pri prebivalstvu nad 55 let starosti, in sicer 16.10 %, medtem ko je v srednjih starostih manjša in je pri mladini od 10 do 24 let izpod I %.
Tudi pregled šolske izobrazbe prebivalstva v okraju ni preveč razveseljiv. saj je po podatkih popisa iz let a 1918 od skupneja števila prebivalstva : z osnovnošolsko iozhrazbo 73.8 %. brez šolske Izobrazbe 21,7 % ali v=ak peli prebivalce.
Medtem ko ima v Sloveniji nižjo srednješolsko izobrazbo vsak 13., jo ima pri nas vsak 33. prebivalec, popolno ireiln ješnl-iko izobrazbo ima v Slove™ ii vsak 35., v našem okra ju šnle v.-nk 100. prebivalec, visoko šolsko izobrazbo ima v Sloveniji vsak r>T-i na-- pa šele 500. prebivalec. Tako stanje je. posledica razna/ro-
dovalne lin do našega naroda sovražne politike bivših okupatorjev, ki so znali naše kraje izkoriščati ter ljudstvo i-z.žem a ti, niso pa znali ali niso hoteli skrbeti za njegovo šolsko izobrazbo, zn ureditev šolstva itd. Slovenska kultura ni bila v njihovem interesu in ne samo, da je niso podpirali. temveč so jo tudi na vsakem koraku barbarsko teptali.
Naša ljudska oblast je že od vsega začetka, že med NOB posvetila temu problemu posebno pozornost in se je tako stanje v povojnih letih v tem pogledu temeljito spremenilo. Vendar čakajo naše kultomopro=rvet-ne in šolske organe še velike naloge, da bomo mogli to rano preteklosti v našem okraju popolnoma izbrisati.
Kot vidimo, nam popis prebivalstva daje osnove za najrazličnejše primerjave in analize tako o nacionalni. naravni in sooialni, kot gospodarski in kulturni strukturi prebivalstva. Zlasti nam bo te možnosti nudil predstoječi popis, ki bo zbral številna vprašanja predvsem o gospodarskem in družbenem sestavu prebivalstva.
Zato smemo upravičeno trditi, da ne bo ta popis samo navadno ljudsko štetje, marveč mnogo več irn da bo njegov rezultat velike važnosti, tako za organe pri upravljanju naše socialistične države, kakor tudi neposredno za prebivalstvo samo.
Ciril K o bal
siromašne otroke in otroke padlih borcev in talcev.
Ob tej priložnosti bom povedala še nekaj besed kako smo lani preživeli letovanje v Banjolah ob Jadranskem morju. Na pot je odšlo iz Blok 10 neriutv in diijaV-ov, ki so se vsi veselili, zdravi in zagoreli vrnili domov. Vsi so se naučili plavati.
Med njimi je bil tudi dijak lil-gimnazije, ki še ni videl vlaka, kaj šele parnik ali morje. Zanj je bilo to veliko doživetje. Njegovi vzkliki, ko je. pr.vuč zagledal prod seboj zeleno gladino, so tudi nas prevzeli in z iskrečimi očmi smo se razgovarjali o morju i:u o ljudeh, ki živijo ob njem.	IZA
Invalidi tolminskega okraja bodo obiskali Dalmacijo
Okrajni odbor ZVVI bo organiziral konce maja ali prve dni junija zn svoje člane velik izlet ob jadranski obali od Reko -do Uileinja in nazaj. Izleta sc bo udeležilo 150 članov in bodo najeli posebno ladjo. Udeleženci bodo obiskali vse važnejše partizanske spomenike ob naši obali, zlasti pa si bodo ogledali otok Rab s pokopališčem in otok Vis. kjer je bil ob komu vojne Vrhovni štab s tovarišem Titom. R, B.
lotedršica
Dramska skupina KUD »Rado Pet-kovšek« že dolgo vadil Jurčie-Dela-kovega »Desetega brata«, s katerim bo nastopila v kulturnem domu dne 6. aprili a. Vsi člani igralske skupine so zelo navdušeni nad to igro in hodijo redno na vaje.
V sosedni vasi Zbirše pa so pred kratkim nastopili z igro »Moč uniforme« in gostovali tudi v Rovtali.
Zbiirše bodo v kratkem dobile električno luč iz Logatca.
Tollmm
Učenci in dijaki bloške plonote nameravajo tudi letos obiskati morje
Bloški učenci in dijaki že zdaj mislijo na letovanje in upajo, da bodo lahko spet obiskali naše morje. V ta namen že vse leto pridno varčujejo. Letos bomo gledali, da sc udeleže že letovanja predvsem 1e-lesno šibki in socialno nepreskrbljeni otroci ter seveda najboljši učenci. Pomagale bodo tuli množične organizacije s svojimi prispevki za
Nedavno so odšli dijaki četrtega letnika tolminskega učiteljišča po naših vaseh na enotedensko prakso. To ije bil prvi njihov prehod iz šole k izobraževalnemu delu na vasi. Lahko ugotovimo, da so nas povsod Je))o sprejeli. Videli smo, da imajo učitelji po vaseh veliko odgovornost in da morajo prebroditi mnogo težav. Največje težave so tam, kjer slabo delajo mladinske organizacije. Najbolj neobdelana sta £iz-kulturno področje in pevski zbori.
B. R.
Kakor je že bilo objavljeno po radiu in v obeh naših tednikih bo Istrska banka v Kopru odobravala kredite privatnemu sektorju za krije naslednjih poLreb:
L delavcem in nameščencem v potrošniške namene,
2. kmetom in obrtnikom za dopolnitev njihovih obratnih sredstev.
Gornje obvestilo pa je bilo marsikomu nejasno, saj je banka medtem prejela več prošenj za posojila, ki jih zaenkrat še ne odobrava. Zato želimo podati v tem članku nekoliko pojasnil, na osnovi katerih bo vsakomur jasno, če ima ali nima pogojev, da se mu kredit odobri.
Krediti delavcem in nameščencem v potrošniške namene se odobravajo pod običajnimi pogoji in služijo za nabavo industrijskgega blaga ali pa za kritje izrednih stroškov (poroka, smrt, rojstvo, daljša bolezen ali podobno). Prvi so virmanski, t. j. na nakazilo, drugi pa gotovinski. Glede višine kreditov velja načelo, da banka odobrava za nabavo industrijskega blaga največ din 100.000.—, za kritje izrednih stroškov pa največ din 30.000.—. Krediti so v vsakem primeru kratkoročni in se morajo vrniti z obrestmi vred v najdaljšem roku enega leta in pol. Kot kritje za posojeni denar služi banki bian-co menica ter menična izjava, ki morata biti podpisani po kreditojemalcu ter po dveh porokih (delavcih oz. nameščencih). To so glavne značilnosti potrošniških kreditov.
Posojila kmetom in obrtnikom se odobravajo za:
a)	nabavo surovin in pomožnega materiala.
b)	nabavo semen, umetnih gnojil, Iclav 'ne živine in podobno,
c)	nabavo manjše opreme s kratkim rokom amortizacije.
Tako kot potrošniki, so tudi krediti kratkoročni, to je odplačati se morajo v najdaljšem roku 1 leta in pol. Njihova višina je odvis-
na od vrste potrebe, vendar ne. more v nobenem primeru presegati 200.000 dinarjev in ne more biti manjša od 20.000 dinarjev. Za kritje služi bian-eo menica ter menična izjava', podpisana po proailciu ter po dveh garantih, ki morata biti garanta - posestnika. V določenih primerih je potrebna tudi zastava nepremičnim v korist banke, z vnjižbo pri sodišču in I loeo.
Tudi ta posojila se. izplačujejo p o nakazilu, v gotovini pa le tedaj, ko ni mogoče nabavili potrebnega blaga pri lastniku tekočega računa pri banki.
Naj navedemo še, da je pod obrtniško panogo zamišljena produktivna in uslužnostna obrt, izključeni pa «o na primer trgovoi in gostilničarji.
Obrestna mera se bo določala individualno, upoštevajoč vrsto, višino in dobo trajanja kredita.
Vsa podrobnejša pojasnila prejmejo reflektanti na sedežu Istrske banke v Kopru, odnosno kmetje in obrtniki iz lvujskega okraja na sedežu Narodne banke F.LRJ, podružnica v Bujah.
Po tej priliki priporočamo tudi vsem onim, ki imajo možnost, da vlagajo svojo gotovino na 'hranilno knjižico, da k temu pristopijo brez oklevanja. Istrska banka plačuje na tako vloženi kapital naj po voljne j še obresti in je obenem 100-odstotmi jainčitelj, da so ti prihranki v sigurnih Tokab.
VSg.tava
Nedavno je dramska skupina KIJ D »Drago Roje« uprizorila v dvorani zadružnega doma veseloigro v petih dejanjih »Revček Androjček«. To je že druga uspela uprizoritev agilne viinavske igralske družine.
Veseloigro »Revček Andrejček« so sprejeli gledalcu z velikim odobravanje,m in je treba mladim igralcem k uspehu iskreno čestitati. L. F.
ILI
6
ALI TO SLUŽI RAZVOJU RIBIŠTVA?
Podjetje za izvoz in uvoz rib ter ribiškega materiala »Riba« v Izoli je pred približno enim letom imelo tudi ribiško floto, kate.ro je z uspehom upravljalo in delno tudi samo izgradilo. Že takrat se nam je čudno zdelo, zakaj to floto premeščajo v podjetje »Istria pešca«? Popolnoma nerazumljivo je pa bilo, da so po likvidaciji »Istriia pešca« floto poverili tovarni ribjih konzerv »Ex Ampelea«, ki je proizvodno, ne pa ribiško ali trgovsko podjetje. To napako so sedaj popravili, ko so floto od tovarne »Ex Ampelea« ponovno vrnili podjetju »Riba«. Ko je podjetje uRiiba« prevzemalo floto in material. je ugotoviti o, da je velik del materiala v zelo slabem stanju in pretežno popolnoma zanemarjen. Znano je, da je »Istra pešca« po prevzemu flote od podjetja »Riba« takoj odposlala ladje v lov, ke.r so vse ladje bile v redu. Sedaj je pa ravno narobe. Potrebno bo mnogo časa in stroškov, tla se flota usposobi za normalen lov. Na primer od 32 od tovarne »Ex Ameipc.lca« izročenih eIektrogeneratorjev so 1 popolnoma neuporabni, na 22 pa morajo zamenjati razne dele in izvršiti splošna popravila.
Tovarna »Ex Ampelea« je vedela, da mora flota in ves material biti pripravljen za nastopajočo sezono ribolova, da je flota narodna imovina. pa vendar se danes ugotavlja znatna škoda. Kdo je kriv za tako malomaren odnos do narodne imovine ?
POSTOJNSKA LOVSKA DRUŽINA
Postojna jr r nedeljo imela red-lio priliko, videti lepo darilo, ki g« je uprava Brionov, letne residence predsednika FLRJ tovariša Tita, poklonila lovski družini Postojna. Poslala ji je namreč živienajst jelenov - - damjakov, ki jih naša lovišča do zdaj niso še poznala. Ta žival je le malo večja od srnjaka in precej manjša od kavkaškega jelena, ki ga ima postojnska družina zdaj v svojem lovišču. Vse lovce in tudi živaloslovce zdaj zanima predvsem to, če se ho ta vrsta sploh obdržala c lovišču in kako bo napredovala. kakšen bo njen odnos do ostalih gozdnih prebivalcev, posebno še, ker je lovišče bogato na srnah, ki jih veliki jelen ne trpi in ima svoj lastni življenjski prostor, kjer srn skoraj ni itd. itd.
Ni moj namen, zdaj opisovali to. hotel bi se le dotakniti majhnegu izgreda v zvezi z izpustitvijo teh jelenov t' lovišče, ker je značilen za razmere v lovskih družinah na splošno in posebej za postojnsko.
Po jelene je šel na Brione in jih spremljal do Postojne član upravnega odbora in gospodar r družini, tovariš Šegec Franc. Člani lovske družine so se že na vse zgodaj zbrali pri kamionu s prikolico, kjer so bili naloženi jeleni. Vsi so hoteli prisostvovati svečanemu dogodku — izpustitvi jelenov v novo bivališče. Bilo je dogovorjeno, da ji<''. bodo ob tej priliki tudi fotografirali, kar naj bi služilo zlasti kot gradivo za okrajno lovsko razstavo, ki bo v okviru »Postojnskega tedna« zadnje dni julija letos. Ni treba posebej poudarjati, kako so vsi lovci želeli tudi iz poklicnega zanimanja prisostvovati izpustitvi — nekateri, niti spati niso mogli.
Kar tovariša Šegeca še ni bilo na
mostu, ga je šol starešina družin■>, tovariš Anton Čehovin, iskat na tlom in ga jo tudi pripeljal. Tu pa je tovariš Šegec odločil, naj bo izpustitev oh 11. uri, oziroma odhod ob tej uri iz Postojne, ker naj bi počakali še tovariša, ki je posredoval, da je družina dobila jelene. I.ovci so na to seveda brez ugovora pristali, ker pa jo bilo še štiri ure časa do tedaj, so odšli v lovišče in napravili forsiran pogon na morebitnega volka. Točno ob 11. uri so bili zopet na mestu. Zamisliti• pa si zdaj njihovo jezo in razočaranje, ko so videli, tla je medlem Sogoc Frane samovoljno nabral nekaj ljudi, odpeljal jeleni' na mesto in izpustil. Starešina in še en član sla celo najela avto in divjala za njim — prišla pa sta ravno prav, da sta lahko še pomagala naložiti nazaj na kamion prazne kletke.
Lovska družina ni nobena vojaška edinica, če.prav člani nosijo orožje, tovariš Šegec pa noben komandant, da bi lahko z njo pometal, kot bi sani hotel. Če je to bilo doslej, bo moralo biti v bodočo prenehati. Ni si mogoče mislili bolj grobe, kršitve demokratičneca upravljanja in zlasti t o v a r i. š k i h o d n o s o v med lovci, kot je bilo to dejanje tovariša Sogeca. Zaman so toroj vse lepe besedo o tovarištvu v lovski organizaciji. o pomoči starejših, izkušenih lovcev mladim članom, lil tovariš Šegec je izkušen lovec! Prav zato mu ie družina poverila gospodarske posle, kar pa še ne pomeni, da sme zato z njo razpolagati po mili volji. Tu ne pomaga noben izgovor, iz dogodka pa bo morala tako družina, kakor tudi tov. Šegee, izvaja kon-sekvence, če naj se v resnici uredijo razmere v lovski družini Postojna.
KOBRA
MALOMARNO RAZPOLAGANJE Z INVESTICIJAMI GRE V ŠKODO LJUDSTVA
Tovarni »Ampelea« v Izvoli so odobrili 14 milijonov 800.000 dinarjev brezobrestnega investicijskega kredita za gradnjo in popolno opremo hladilne ladje za prevažanje rib. O tej ladji jc bilo na raznih sestankih mnogo govora, preden so se odločili. da je treba »Ampeleji« pomagati pri dvigu njene industrije. Toda to pomoč je vodstvo tovarne kaj slabo razumelo in se je vse zadeve lotilo skrajno malomarno.
Čeprav so odobrili »Ampeleji« investicijski kredit že lani v maju, še do danes ni vodstvo tovarne na jasnem. kakšni bodo stroški, hkrati pa ni sklenilo s piransko ladjedelnico, ki to ladjo gradi, nikakršne pogodbe glede roka in stroškov izdelave. Ladjedelnica nima na ta način nobenih obveznosti do investitorja in bo lahko tudi stroške predložila po svojih kalkulacijah.
Zaradi tega malomarnega odnosa tovarne »Ampeleje« do investicijskega kredita je Gospodarski svet koprskega okraja sklenil, da mora tovarna predložiti predračune s točnimi specifikacijami najkasneje v roku 15 dni, v nasprotnem primeru pa ji bodo sredstva blokirali. Primer »Ampeleje« dokazuje, da nekatera podjetja še vedno ne čutijo odgovornosti do sredstev, ki jim jih daje na razpolago ljudska oblast. Namesto da bi se borili za čim hitrejše in smotrnejše izkoriščanje investicijskih sredstev, pustijo, da leži ta denar mrtev in neizkoriščen, kar gre seveda samo na škodo ljudstva.
i : T«|S IHSln
- * .....
. • Vr/f"-
• »X «jvf r - F >iN	i „i
Predstara Molierove komedije »Namišljeni bedni!,« r Vipavi
Se so ponosna mračnoresna lica in šc jc žalost v srcu neizmerna, ko kraj Podgore, Pevme in kraj Mirna, sc v nočni luči zažari Gorica.
(Alojz Gradnik: Brda)
ki v težavah
ne klonejo ...
na, rojstni kraj pesnika Alojza Gradnika. Kako pomenljivo ime! Gradnik — graditi. Res gradijo Brici, četudi z velikimi težavami.
DEVETDESET KM VODOVODNEGA OMREŽJA . . .
Najvažnejše delo je gradnja vodovoda, ki gre dobro naprej. To bo velikansko olajšanje za vsa Brda. Ko sem se pri Dobrovem ustavil pri delavcih zaposlenih pri zasipanju globokega jarka, kamor so prej položili debele cevi, mi je od nekje kar sama prišla tale primerjava:
že pod nekdanjo Avstrijo in nato pod Italijo — ki se tako rada ponaša s svojim krščanstvom — so dobro vedeli, da Brda nimajo vode. Po vseh hribih štrlijo v nebo zvoniki cerkva. Pod oboki teh so vedno pridigali in še pridigajo o krščanskih čednostih, med katerimi je ena, ki pravi: ... napajati žejne ... Brici so seveda zaman čakali, da bi se ta lepa krepost uresničila in postala dejanje.
šele tista oblast, za katero je sleherna briška vas dala velike žrtve, je prijela za delo. Videla je, da Brda brez vode ne bodo mogla več naprej. V Soški dolini so v Plavah na kraju Prilesje zasledili, da izvira močan studenec dobre pime vode štiri metre pod gladino Soče. Ta studenec so ujeli in bo dajal vode za vsa Brda. Na kraju izvira bodo namestili posebne vodne črpalke in druge stroje, ki bodo — potiskali vodo po ceveh v višino pet kilo-
večkratna avtobusna zveza. Od tn je izhodiščna točka k Savici in na Triglav.
Nekoliko manjše, a zelo oddaljeno je Palic jeze,to. 6 km1, ki leži nekaj km zahodno od Subotiee blizu madžarske meje. Povezano je s mestom s cestno železnico, letovi-ščarji ga radi obiskujejo.
Naravno čudo so pač Piifcvička jezera, ki jih sestavlja 15 jezer, medsebojno povezanih s krasnimi slapovi. iz katerih teče reka Korana ob vznožju hrvatskega visokega Krasa.
Za temi imamo tudi mi naša Triglavska jezera, .pravilno »Zajezera«. Nimajo nikakega vidnega odtoka v jrloboki zarezani dolini pod Komno in nad slapom Savice. Imena jezerc «o: Pod Vršacem, 2202 m, Rjava mlaka,1993 m, Zeleno jezero, 1987 m Veliko jezero ali Ledvični, 1830 m. Na Močilu, 1682 m, Pod Trčareo, 1677 m im črno jezero nad Komarčo in Savico, 13-10 m. Prvo jezero je ležalo prej v Italiji, ostala so pa v mejah slovenskega .prirodnega parka. Med petim in šestim stoji planinska koča, postavljena leta 1913 in jo oskrbujejo iod konca junija do srede septembra. Najmanjše, toda najlepši slovenski biser je Blejsko jezero, 1,33 m2, globoko do- 30 m, mestoma ima tople vrelce z otokom na sreuini. do koder pelje 99 stop-ni ".-111) leta 1650. Okoli jezera leže vasi, ki v svoji celoti tvorijo letovišče »Bled«. Te vasi so: Grad, Zagorc-a, Želeče, Mlino, Rečica. Na severni strani stoji na strmo izpod-rezanem hribu Blejski grad, 614 m visoko nad morjem., nekdaj z jezerom last brik&cnških škofov. Okrog jezera je mnogo vil, hotelov, kii služijo v oddih našemu delovnemu ljud-tvu in letoviščarjem, kot tudi inozemskim gostom. Pozimi se vrše na jezeru drsalne in celo motorne tekme po ledu, poleti pa so na jezeru plavalne in veslaške tekme. Ko je bil leta. 1951 na Lescah letalski miting, so padalci padali v jezero. Tr.ko nudi ©led vedno mnogo Kali a ve.
To bi bil kratek opis jezer v naši širši domovini, ki nudijo ljubitelju narave pač svoje znamenitosti.
Pri Dobrovem zasipajo globok jarek, kamor so položili cevi za vodovod
ušesih zaupljive besede: »slavenski vojaki« kot so nas imenovali in njihova zaskrbljena vprašanja: »Ste paršli pr nogah?« (ali ste prišli peš?)«
Ustavil sem se na razgledni višini nad vasjo Kojsko. Kot resni stražarji so posejane vasi na višinah nizkih gričkov. Tam daleč skoro v ravnini tone v večerni mrak Meda-
metrov na Vrhovlje. Vse do tja so že skopani jarki in položene cevi. Na vrhu pa so zgradili dva velika rezervoarja z zmogljivostjo 8000 hI, Tu se glavna cev razcepi na dvoje: prva za južni, druga za zapad-mrežja bo okoli 90 kilometrov. Za vsa Brda bo zgrajenih še 21 manjših vodnih rezervoarjev. Več od teh je že zgrajenih, drugi pa so v delu.
je 38 delavcev v 14 dneh pripravilo 425 stotov sena. Čeprav jc zadruga to seno plačala z vinom in nekaj malega v denarju, se je vseeno splačalo, ker je delo opravila z lastnimi delavci.
Skupno so člani zadruge zaslužili lani 15,996.012 din ali na 10 urni delavnik povprečno 477 din. Delovni dan pa bi dobili še višji, če ne bi zadruga iz lastnih sredstev gradila nekatere potrebne prostore.
Na občnem zboru so dali priznanje tov. Štefanu Juretiču, ker je ob pomoči nekaterih članov izdelal za mizarsko delavnico stroj za o-blanje, dolbenje in vrtanje.
BOLEČA TOČKA . . .
Najbolj je Brice zadelo to, da so jim vzeli pot čez Oslavje v Gorico, ki je dolga le sedem kilometrov hi se morajo sedaj posluževati nad 25 kilometrov strme ceste čez Vrhovlje v Plave in šele od tam v Solkan. Prav na pragu Brd je Gorica — naravno gospodarsko središče Bricev — ki danes hira od dolgočasja in pomanjkanja prodajalcev in kupcev z dežele. Res se je »diplomatom« posrečilo, da so tu napravili tak »abortus politicus«, da se bo vsak človek moral nasmejati, ko bo v zgodovini bral o začrtanih mejah po naši slovenski zemlji...
Eno pa ni prav in bodo odgovorni za prevoz dolžni nekaj ukreniti. Samo dvakrat na dan vozi majhen avtobus iz Gorice v Brda in nazaj. To je za kraj, ki ima 8.000 prebivalcev vsekakor veliko premalo! Tudi se Brici pritožujejo, da je vožnja predraga.
Naj bi odgovorni pri prevoznem podjetju našli primerno in dobro rešitev. Za Brice, ki imajo v vsaki vasi na glavnem trgu zapisan in še danes viden — testament požrtvovalnosti in zavednosti med narodnoosvobodilno borbo — ni vseeno, da se jih pušča nekako ob strani. Če jih je udarila nam nasprotna politika z odvzemom gospodarskega izhodišča, je pač potrebno, da se jim na drugi strani olajša te teža-
I'	I .	■ ■ —	■ lil ■ —— MBBBgai
Navadno se zanimamo samo za naša jezera v Sloveniji, ki so lepi skriti biseri pod našimi visokimi gorami. Malokdaj pa omenjamo jezera v naši širši domovini. Mnoga izmed njih »o obljudena ter imajo lope vile in hotele, ki privabljajo vsako leto leto-viščarje na oddih. Druga so pa lopa že po svoj ili naravnih krasotah in so zaradi tega občudovanja vredna.
sko morje. Njegov južni dol spada v Grčijo. Blizu tam je tromeja med FLRJ, Grčijo in Albanijo.
Ohridsko jezero jc v kolu Jugoslavije, deloma v Albaniji, mini 277 km2, globoko je. 286 m ter ima bogat ribolov. Saj so poznani makedonski ribiči iz Ohrida. Jezero leži 687 m nad morjem. 'Njegov odtok je Črni Drini. Tam .-o poznani srb-
Slavno Blejsko je "*ro z otokom
Zopet imamo taka, ki branijo v sebi zgodovinske spomenike. No, pa si jih oglejmo po njihovi velikosti:
Največje je Skadrsko jezero, 12 m nad morjem, ki je merilo pred vojno 360 km2. Po vojni sta ga začeli Jugoslavija in Albanija sporazumno izsuševati na obeli straneh, da bi pridobili lepa polja in pa tudi iz zdravstvenih razlogov, ker je. bilo jezero podobno močvirju (blatu) in je bilo leglo malarije. Po kominiormu so Albanci prenehali z deli, na naši strani pa je izsušeno.
Drugo po velikosti je Prespansko, meri 288 km2 in leži med FLRJ in Grčijo. Jezero leži v višini 853 in nad morjem in se izliva podzemno skozi goro Galičico v Rodopih (2255 m visoko) v Ohridsko jezero in dalje po tirnem Drimu v Jadran-
ski pravoslavni samostani, ki hranijo v sebi mnogo zgodovine.
Dojransko jezero leži tudi v Makedoniji, deloma v Grčiji. Je precej manjše od prejšnjih ter meri le 42.2 km2. Globoko je samo 10 m in leži v višini 118 m.
Vransko jezero leži na našem Pri-morju. na otoku Črcsu, ter meri le 30 km2. Za tem pa je že. Bohinjsko p I Komarčo, 6,6 km2 površine, i20 jc čez 4 km na vzhodu p.i 'oboko do 45 m. Severni breg je ji in skalnat. Jezerska okolica je priljubljeno letovišče in tudi t<>čka zimskega športa. Leži 53fl m nad morjem. Je zelo romantično, ker nosi v sebi sliko naših planin in gozdov. Skoz: teče Sava Bohinjka. Tujci ga radi obiskujejo. Od postaje do hotela »Zlatorogrc je poleti
ŽIVLJENJE
o ^
Pred dnevi so Indijanci pleimena Sioux, ki prebivajo sedaj t Orego-mi, zahtevali od Smithsonian Institute v Washingtonu, da jim povrne lobanjo slavnega poglavarja plemena Sioux Sedečega Bizona. Ta institut hrani mnoge predmete iz zgodovine Združenih držav. Lobanjo hočejo zato, da Ix> duh velikega poglavarja šol lahko počivat na večna lovišča in da mu ne bo treba več bloditi brez miru okrog. Tako so napisali t svojem pismu direktorju instituta.
Direktor je odgovoril, da obžaluje, ker jim ne more vrniti lobanje. Lobanje. nima, je dejal, ker ta počiva po njegovem mnenju v Fort Yates v Severni Dakoti. Tam je leta 1890 ubil poglavarja, oddelek ameriške vojske ler so ga tam tudi pokopali.
Sedeči Bizon je bil poglavar najbolj bojevitega indijskega plemena ter je v svojem življenju pobil veli-
'OZADJE
BREZ ROMANTIKE
ko število »bledih lica. I je ta 1877 bo skušali severnoameriški Indijanci organizirati zadnji obupni odpor vseh plemen proti belcem, ki so takrat v velikih množicah prodirali na Zapad ter zasedali njihovo zemljo. Sedečeda Bizona so proglasili za vodjo vseh plemen. Vlada v Wia-shingtomi pa je napravila konec njegovemu junaškemu življenju, o katerem še sedaj veliko govore med indijanskimi plemeni po rezervatih.
Ko so je leta 1900 končala stoletna vojna med Indijanci in belci, so se spomnili zmagovalci, da bi bilo treba nekaj storiti, da bi podobno kot številne 'živali nekdanjega »Divjega zapade«, ohranili tudi Indijance pred izumretjem. Za živali so organizirali velikanski nacionalni park v Skalnem pogorju. Za številna indijanska plemena pa so organizirali rezervate ali rezerve, v katerih so najprej izumirali, deloma zaTadi žalosti nad izgubljeno svobodo, deloma pa zaradi alkohola, jetike in drugih bolezni, ki jim jili je prinesel dotik s civilizacijo. Šc pred 20 loti je kazalo, da bodo severnoameriški Indijanci izumrli. Leta 1920
V KENIJI
Kenija preživlja težke dneve. U-por tajne sekte Mau-Mau prihaja že v »vojno v goščavi«, kot jo imenujejo Angleži. Pred dnevi je obiskal Kenijo celo šef angleškega general-štaba general Harding. Bivši angleški komandant v Berlinu, general Hinde pa je imenovan za vodjo operacij proti Mau-Mau. Kot kaže, angleška vojaška ojačenja ne zadostujejo, ker so začeli te dni novačiti tamkašnje belce za službo v domačem »Kenijskem polku« ter v policijskih edinicah.
V Najrobi, ki je glavno mesto Kenije, so prišli advokati iz raznih strani, tako črnci kot. belci, ki bodo zagovarjali vodjo domačinov Jomo Kenyatt.a. Proces proti temu najod-ličnejšemu pripadniku plemena Kikuyu je bil že dvakrat preložen, najbrže zato ker državni pravnik ni uspel zbrati dovolj dokazov proti njemu. Kenyatta je obtožen, da je vodja tajne sekte Mau-Mau. Proces bo dokazal, aH je sploh kaj dokazov za to obtožbo,
Jomo Kenyatta je izobražen človek, ki uživa ogromen ugled med kenijskimi črnci, študiral je v Londonu na tamkajšnji gospodarski visoki šoli. Poročil se je z Angležinjo, s katero ima sina. Toda zapustil je Anglijo in družino in se vrnil v domovino, da bi pomagal svojemu ljudstvu. Ena največjih njegovih zaslug je, da je organiziral šole za svoj narod. Predno so ga aretirali, je poučeval na šoli za črnske učitelje. V zadnjem času je obiskovalo šole že 270.000 otrok iz plemena Ki-kuyu. Te šole so sedaj Evropejci proglasili za leglo sovraštva proti belcem ter so jih zaprli.
Tajna sekta »Mau-Mau« pa ostaja še vedno tako skrivnostna, da belci niso mogli še ničesar bistvenega izvedeti o njej. Vse kaže, da gre za dobro organizirani odpor proti belcem, ki po eni strani izkorišča nagnjenost tamkajšnjih črncev do mistike, po drugi strani pa ne zametava modernih sredstev. Smatrajo, da je center organizacijo Mau-Mau v mestih, kjer si v zadnjem času išče vedno večje število črncev svoj kruh. Iz mest prihajajo na deželo letaki, ki nosijo podpis organizacije Mau-Mau. Kot vidimo se ta poslužuje poleg starih čarovnij tudi modemih sredstev.
Pleme Kikuyu so belci izrinili z rodovitne zemlje v napol pustinj-ske predele, kjer sedaj bedno životari. Prav v tem je treba iskati gospodarsko socialnih korenin sekte Mau-Mau ter njenega sovraštva do belcev. Kenijski črnci imajo to nesrečo, da ima njihova dežela zdravo podnebje, ki je zelo primerno za belce. Glavno mesto Najrobi je 1.660 metrov nad morjem. Drugi predeli so še višje, kar pomeni, da v teh krajih ni nezdrave, vlažne vročine, ki povzroča, da je podnebje v drugih predelih Centralne Afrike za belce nevzdržno.
Icl zapuščat svoje rezervate, kar jim je bilo nekdaj zahranjeno. Toda dejansko niso enakopravni z belci. Marsikje jim ne dovoljujejo, da bi gledali filme, ki obravnavajo bojo med bolci in Indijanci v prejšnjih stoletjih. Tudi. drugače .gledajo belci nanje kot na »barvaste ljudi« in z istimi predsodki kot na čmre. Zanimivo je, da so se skoraj vsi Indijanci ki so se udeležili zadnje svetovno vojne kot ameriški vojaki, po vojni vrnili v svoje rezervate, kjer ee med svojim plemenom šc najbolje počutijo. V rezervatih živijo Indijanci precej bedno življenje. Nekatera plemena v Arizoni so bila potisnjena v gorate predele, kjer pade samo 30 milimetrov dežja na leto. Tam se borijo z neusmiljeno naravo za vsakdanji kruh. Najbolj napredni med indijanskimi plemeni so Pueh-lo Indijanci. To so tisti Indijanci, ki živijo iua jugo-zapadu Združenih držav v pucblih, to je v vaseh, v katerih so hiše naslonjene na skalnato steno in postavljene diruga vrh druge tako da so vrhnja nadstropja vedno bolj ozka. Ti Indijanci so se že stoletja pečali v glavnem s poljedelstvom, ter so zato laže preboleli poraz svojega plemena kot rodovi na severu, ki so živeli pretežno od lova.
LED, KI REŽE JEKLO. Dr. Bridg-man, profesor na .univerzi v Cam-bridgeu, je končal pred nedavnim svoje poskuse z ledom, ki ga dela pod velikim pritiskom 2100 atmosfer. S tem je dosegel, da so se molekule ledu popolnoma sploščile ter je postal led nenavadno trd in od-
LIAM O'FLAHERTY:
Praznik ameriških Indijancev: Prebivalci naselja Jemez izvajajo narodne plese v veliko veselje tisočev obiskov alcev, ki vsako leto obiskujejo med-plemenske svečanosti ameriških lndi jancev v Novi Meksiki. S temi. svečanostmi ohranjajo Indijanci svoje stare narodne običaje.
jih je bilo le še 244.000 Toda nove generacijo so prebolele žalost svojih prednikov ter so se prilagodile novemu življenju. V zadnjem času njihovo število več ne pada. Nekatera plemena, kot na primer pleme Navaho v Novi Mewiki. se je pomnožilo od 25.000 duš leta 1910 na sedanjih 40.000. Lani jih je med volilno kampanjo obiskal tudi sedanji predsednik Eisenliower. Priredili so mu svečan sprejem.
Indijanaci nmajo sedej že volilno pravico in seveda smejo že perecej
poren. Postal je tako kompakten, da je lahko z njim rezal jeklo, topi pa se tak led šele pri 'vročini nad 100 stopinj Celzija.
NENAVADNI VULKANSKI POJAV. 10.000 metrov visok steber dima je nenadoma butnil iz vulkana pri planini Katmaj na Aljaski. Erupcija je tako močna, da niti letala ne morejo v bližino in opazujejo vulkanski krater le iz 30 km oddaljenega kraja.
Mladi galeb je stal na grebenu strme obale. Njegova ! dva brata in sestra so vzleteli že včeraj. Bal se je leteti zt i njimi, kajti ko je stekel k robu grebena, se je nenadoma ! ustrašil velike globine. Pod njim se je razprostirala neiz-| merna prostranost morja. Zdelo se mu je, da ga krila ne ; bodo držala, zato je upognil glavo in se vrnil k majhni ! razpoki, kjer je prenočeval. Tudi takrat, ko so se njegova i brata in mala sestra, ki je imela krajše peroti od njegovih, : pognali od roba in zamahnili s krih je njemu zmanjkalo j poguma za ta vratolomni — vsaj tako se mu je zdelo — skok. Oče in mati sta krožila nad njim in ga z vriski vzpodbujala, karala in mu grozila, da bo moral sicer na tej steni poginiti od gladu. Kljub temu se ni mogel odločiti.
To je bilo pred enim dnevom. Odtlej ni bilo nikogar k njemu. Včeraj je ves dan gledal starše, kako lete z bratoma in sestro, jih uče letanja in jim kažeta, kako naj se spuste na valove in ulovijo ribo. Ko je stal tako na steni, je videl starejšega brata, ki je ujel prvo ribo in jo požrl! Medtem sta oče in mati krožila in ponosno vriskala. Vse jutro so letali nad morjem, se vsedli na nasprotno steno in se smejali njegovi stahopetnosti.
Sonce se je dvigalo in toplo sijalo na proti jugu obrnjeni greben, Čutil je neznosno lakoto, od sinoči ni še ničesar zaužil. Potem je na koncu grebena našel suh kos lokardinega repa. To je bilo vse. Kljuval je po grobo pletenem gnezdu, narejenem iz blata in slame, kjer se je z bratoma in sestro izlegel. Preiskal je vsak kotiček, še celo lupine od jajčeca je tri s kljunom in zdelo se mu je, kakor, da je samega sebe. Potem je s svojim telesom, sivim kakor kamen, skakljal sem in tja, od enega konca grebena do drugega in tuhtal, kako bi prišel do staršev, tako da mu ne bi bilo treba leteti. Toda na vsaki strani grebena je prišel do strme skale, pod katero je valovilo zelenkasto morje.
Počasi se je vrnil na rob grebena, stopil na eno nogo, drugo spodvil pod perot, zamižal na eno oko, nato še na drugo in se delal, kakor da spi. Toda onim tam to ni bilo prav nič mar! Videl je brata in sestro, kako so ležali na majhni planoti in dremali z glavami skritimi v perju. Oče je kazal svoj beli hrbet. Samo mati ga je gledala. Stala je na manjši vzpetinici nad planoto z izobčenimi, belimi prsmi in od časa do časa odtrgala kos ribe, ki je ležal pred njenimi nogami ter si nato ob steni podrgnila obe strani kljuna. Ko je zagledal hrano je zamahnil s perotjo. Oh, da bi zdaj tudi on kljuval hrano in si od časa do časa ob steni brusil kljtm! Zamolklo je zakričal. Tudi mati je kliknila in ga pogledala.
»Ga, ga, ga,« je prosil.
»Go-ul-ah«, je slišal drhteč odgovor, še naprej je kričal žalostno, nenadoma pa zelo veselo, kajti k njemu je letela mati s kosom ribe v kljunu. Od poželenja je ves za-drhtel in nemirno stopical po steni. Toda ko je bila mati pred njim, tik nad robom grebena, tako da se je je skoraj dotaknil s kljunom, se je ustavila z mlahavo spuščenimi nogami in nepremičnimi perotmi. Bil je presenečen in se je čudil, zakaj ne pride bližje in tedaj se je, ves blazen od lakote, pognal za ribo. Z glasnim krikom je strmoglavil v globino. Mati je vzletela kvišku in ko je padal mimo nje, je slišal šum njenih kril. Potem ga je prevzel grozen strah, kri mu je zaledenela, ničesar ni slišal. To je trajalo samo hip. Takoj nato je čutil, kako se mu krila širijo, o btelesu je čutil pihljanje vetra in nič več ni padal. Le^ bdel je v zraku in se krožeč spuščal, nič več se ni bal. Samo omamljen je še bil. Potem je zamahnil s perotmi in se vzpel kvišku. Zavriskal je od radosti in spet zamahnil.
PRIMORSKI LJUDSKI
Zadnjič smo paberkovali na dolenjem Krasu v Škirbini pod Tirsteljem» danes pa bomo malo pogledali čez »mejo« na Tržaško ozemlje. Od prof. lana Legiše smo dobili
• 130. NAPIS,
ki ga je lani našel in za tukajšnjo zbirko prepisal na pokopališču svoje rojstne vari M a v h i n j e :
CJ VETII, si kot izgled cerkvi in kmetvanju, CD dkar si v zavod E—1 vojih dolžnosti v djanju Czl oke rabit začel. w nkolko skor premladima
eitdar te je Bog vzel. (zu a rad on kir tid zuliga 1—' m o in ga ljubi. i—5 e čistega te svetli otme, '—' M duh v raj vabi,
anta spomin pa ne vzeme.
rojen n Šmarji vasi Jakulini A'. 1—29. Aprila 1(137, vmerl v Mauhnji N. 13. Julja 1860.
Nepozabni »pesnik« se ni zadovoljil z navadnim nagrobnim besedilom. V težnji po izvirnosti je. segel celo po akrostihu, ki pa sc bere nenavadno, odzdolaj navzgor: FILIP V.ERTOVC.
Kdo je bil ta 23 letni mladenič in kaj ga je pripeljalo v Mavhinje, ne vemo. Potrjeno pa jc, kar je domnevati dr. Le.gLša, da je bil sorodnik znanega noviskega dopisnika Matije Ver-tovca (1781- 1851), ki je v Šembidu pri Vipavi vneto pisal poljudoznan-stvene kmetijske razprave.. Šruarski študent L. Kante nam sporoma, da jc bil tudi Matija Vrtovee iz iste vasi ( = zaselka) Jakulini pri Šmarjah na Vipavskem in iz iste hiše št. 1, kjer pa danes Vrlovecv ni več; razkropili so se po svetu.
(Se. nadaljuje)
Vedno više se je dvigal, širil je prsi in se obračal po vetra.
»Ga, ga, ga, ga, ga« mimo njega je plahutala mati in močno šumela s perotmi. Odgovoril ji je s klikanjem. Tedaj zagleda nad seboj tudi očeta, nato še brata in sestro, vsi ga obletavajo, krožijo, se poganjajo, dvigajo in spet padajo.
Pozabil je na vse. Zdelo se mu je, da leti, odkar pomni, ker se tudi sam dviga, pada, kroži in navdušeno vriska.
Nenadoma se je znašel blizu morja, tik nad gladino. Pred seboj je videl neizmerno morje z majhnimi, zibajo-čimi se valčki, obrnil je kljun vstran • razigrano klikal. Starši, brata in sestre, ki so bili pre,- ijim, so se spustili na morje. Klicali so ga z vreščanje: stegnil je noge in se spustil v vodo. Noge so mu potonile. Zakričal je od stiahu in skušal vzleteti, udarjajoč s perotmi. Bil pa je utrujen in oslabel od lakote, da ni mogel vzleteti. Noge so mu potonile v vodo, toda ko se je je dotaknil še s trebuhom, ni več tonil. Plaval je. Brata in starši so mu klikali in mu v svojih kljunih ponujali ostanite morskega psa.
To je bil njegov prvi let.
Brda, naša Brda!
Ce imam rad vso Primorsko, imam mogoče še najrajši naša goriška Brda, to sondno zemljo, ki daje sladkega brica in vesele ljudi, ki živijo tod. Iz utesnjenih tolmin-sko-idrijskih dolin me je leta 1944 dolžnost prvič zanesla na ta nizko-gričasti del Primorske. Imel sem vtis, da je name od vseh strani hkratu zasijalo sonce in me zavilo v svojo svetlo-božajočo gorkoto. Takrat so bila vsa Brda živa slika raz-viharjene revolucije, revolucije ljudi, ki zahtevajo in se vsi borijo za svobodo, za boljše življenje. Žal, da je kameleonska politika zaveznikov po osvoboditvi vrgla na pot napredka velikansko oviro, ki je Brici nikakor ne morejo premostiti. Upajo, da bo čas nekdaj le spregovoril zanje .,,
Kaplja gorjupogrenkega pelina je kanila v razpoloženje Bricev, ko je mirovna konferenca odločila Gorico od Brd.
»Saj ni mogoče, da nas bodo zavezniki tako osleparili za veliko zaupanje, ki smo ga imeli vanje? Ali nam bodo zares zaloputnili na-6a gospodarska vrata prav pred nosom?«
Diplomati v Parizu so se mrzlo poigrali z 8000 ljudmi Goriških Erd:
Pot v Gorico in Gorico samo damo Italiji, vam pa pustimo drugo »samo« 19 km daljšo pot. čez Vrhovlje v Soško dolino in od tam v Solkan. Naši prijatelji Italijani so bolj občutljivi in mehkužni, zato naj bodo v mestu, vi ste bolj utrjeni in boste bolj utrjeni in boste že kako ...
Res prava svetopisemska salo-monska razsodba!
Danes je moja dolžnost povedati resnico tako, kot je:
Udarili ste naše poštene Brice tam, kjer je udarec najbolj zabolel. Osemtisoč slovenskih src je zakr-vavelo, osemtisoč slovenskih ljudi se je v skrbi zamislilo v bodočnost. Na osemtisoč čel se je zarezala še ena globoka brazda, na osemtisoč ust je legel molk in je za čas onemela veselo sproščena pesem o svobodi, ki je sicer bila vedno doma v Brdih...
LETA TEČEJO . . .
želja in skrb, kako živijo Brici, mi nista dali miru in sem odšel na obisk. Ko je avtobus brzel po Soški dolini, se mi je zdelo, da v brnenju motorja slišim vsa tista imena nekdanjih sodelavcev — aktivistov: Pe-pi, Jelko, Gravnar, Dike, Benečani: Toni, Kališ, Milan, Joško, Zdrav-ljič, tovarišice: Soča, Jola, Volga, Zdenka, Nadja, Vera, Dunja in druga, ki jih je čas izbrisal iz spomina, a so njegovi obrazi ostali jasni in čisti, še vidim prav tako, kot bi bilo včeraj tiste skromne in delavne Benečane, ki smo jih obiskovali in so nam vedno ponudili »burje« (kostanjev) in »batude« (kislega mleka), še vedno mi zvenijo v
Skupina zadružnikov KDZ — Ilum (Kojsko)
Do sedaj je omrežje zajelo vasi Kojsko, Šmartno, Kozano, Dobrovo in Medaño. Ce ne bodo -nastopile kake nepredvidene ovire, bodo te vasi dobile vodo za letošnji Prvi maj.
Potrebna denarna sredstva daje gospodarski svet okrajnega ljudskega odbora v Novi Gorici,
12 KDZ IN 12 TRAKTORJEV . . .
Zanimivo je vprašanje zadružništva v Brdih, kjer ob reorganizaciji ni bilo večjih sprememb. Tu so zadružniki sklenili (z nekaj posameznimi izjemami), da bodo šli po poti zadružništva in napredka. Nekdo, ki je tudi član zadruge, mi je dejal:
»V Brdih nismo taki, da bi se nekam zagnali in potem popustili. Brici hočemo skozi začetne težave naprej, ker bo — tega smo gotovi — potem laže in bolje.«
Da to niso prazne besede, govorijo številke o obnovi vinogradov:
V Neblem je KDZ uredila kompleks 12 hektarjev novega vinograda, KDZ v Dobrovem 8 ha, KDZ v Fojani 6 ha, KDZ v Medani 3 ha, KDZ na Humu 2 in pol ha, KDZ v Snežatnem pa 1 in pol ha. Manjše površine so pripravile tudi druge zadruge in privatniki. Podčrtati moram, da so bili pred NOB v Brdih le trije traktorji, danes jih je že 12.
Zanimalo me je, kako zadruge gospodarijo, zato sem se udeležil letnega občnega zbora Vinogradniške obdelovalne zadruge »Jože Srebr-nič« v Medani. V tej zadrugi je nad 80 družin in ima skupno 221,73 ha zemlje. Od te je 182 ha obdelovalne, 50 ha vinogradov, 109 ha travnikov in 5.62 ha sadovnjakov.
Lani so člani te zadruge pridelali 2625 hI vina (171 hI več kot leta 1951), na eno trto 1,13 litrov povprečno, češenj so pridelali 1428 stotov (332 stota več kot leta 1951) ali 21 kg na drevo, breskev 345 stotov (264 stotov več kot leta 1951) ali 9,37 kg na drevo, smokev 254 stotov (502 stota več kot 1951). Slabo so jim obrodile hruške in jabolka. Pokazalo se je, da se ne izplača gojiti ti dve sadni vrsti in jih bodo nedo-mestili z drugimi.
Goveje živine ima zadruga 75 glav, za katero pa ne pridela dovolj sena. V poročilu je bilo rečeno, da bo treba to število zmanjšati in polagati več skrbi na zeleno gnojenje in pripravo stelje, da bo več gnoja. Lani je zadruga pametno u-krenila, ker je organizirala košnjo sena na Planinah (na Ligu), kjer
ve. To je dolžnost in nujna obveznost tistih, ki so za to odgovorni, To mi je živo stopilo pred oči, ko sem na neki hiši na Humu videl zbledel napis: tukaj je slovenska zemlja!
To slovensko zemljo so Brici u-branili, da je ni požrla imperialistična požrešnost in še povojno zvijačno spletkarjenje naših »prijateljev« in sovražnikov. Vse to ja Bricem zarezalo na čela brazde skrbi in zresnilo njihov sicer veseli pogled. Imel sem vtis, da so jim obrazi močneje zaskrbljeni kot med borbo. Tu pa tam sem slišal posamezne besede o davkih, še iz borbe poznani tovariš, mi je na opombo o tem odgovoril:
»Ali si mene slišal, da bi o tem vprašanju dejal eno samo besedo?«
Za tako zaupanje, za tako vztrajnost., za tako delavnost zaslužijo — več pomoči!
DVE GIMNAZIJI IN KNJIGARNA, KJER JIH PREJ NI BILO
V Kojskem in na Dobrovem sem na dveh velikih poslopjih vi-
del napisa: Nižja gimnazija. Skozi vrata se je vsipala mladina kot čebele iz panjev, Tu, kjer je tujec hotel spremeniti lepo domačo govorico po svoje, da bi drugače zvenela, je danes živo zanimanje zato. da se popravi in izgladi, kar je bilo tujega zanesenega sem.
Na Dobrovem je že od januarja 1947 podružnica »Mladinske knjige«. Založena je z mladinskimi knjigami in šolskimi potrebščinami. Starši otrok se za knjige zelo zanimajo, le da so cene — previsoke in ne morejo do njih. Mesečno razproda ta knjigarna le do 50.000 din knjig, kar je vsekakor malo. še ena zaključna slika: Z razgledne točke v Medani sem zjutraj opazoval dolino pod vasjo. Sredi ravnine je visok stolp. Straža, meja...
Star mož mi je dejal: »še slepci bi bili bolje začrtali mejo!«
Odnekod je zavel topel pomladni vetrič in pobožal pravkar razcve-le marjetice in vijolice v še suhi travnati ruši.
Ogarev
Dva velika vodna rezervoarja z zmogljivostjo 8000 hI na Vrhovljah
>
i^ÉSii
SMS?;
Ned.vomno je film •— poleg knjigo in gledališča — najvažnejši 'kulturni fakto.r za vzgojo ljudstva. Zato mu je posvečena velika pozornost in »o filmski delavci od scenarista pa do igralca postavljeni pred veliko, težko iu odgovorno nalogo, saj je od njih odvisno, kako bo film vplival na gledalce, ali jih bo pustil bladne in bodo nanj kmalu pozabili, ali pa jih bo prevzel in se. bodo navzeli njegovih človočaiiiskih vrednot.
Pri nas je filmska umetnost nova. V stari Jugoslaviji je sploh ni bilo, ker ik a pit a Listom ni bilo do tega, da bi nudili ljudstvu domačo umetnost, da bi prikazovali domače življenje lin da bi ljudi vzgajali. Nabavljali so filme iz tujiinc in to takšne, iki so bili zanje, privlačni. V njih so igrale napol gole lepotice in s tem polnile žepe mogotcev.
Tako smo bili po vojni popolnoma brez filmske umetnosti. Toda kmalu se je z našo prizadevnostjo fiLmrka umetnost dvignila tudi pri nas. To prizadevanje je podpirala zlasti država. V vseh republikah so ustanovili filmska podjetja in še eno Evczno filmsko podjetje v Beogradu. V Sloveniji je takoj .začelo z delom filmsko podjetje »Triglav«. Toda delo je bilo težko. Manjkalo je tehnično vodstvo, strokovni kader iin igralci, ki jih je bilo treba vzeti iz gledališča. Med 'iuro v gle-
vali našo narodnoosvobodilno borbo, pač pa so .posegli v pravljični svet.
Tako smo dobili tretji film, ki jo bil namenjen predvsem mladini, »Kekca«. Scenarij je bil po istoimenski Vandotovi pravljici, režiral ga je nov režiser Gale, ki ni pokazal posebne nadarjenosti. Uspeh filma so rešili predvsem igralci, ki so bili res .posrečeno izbrani, zlasti otroci. »Kekcc« ni doživel velikega uspeha somo doma, ampak tudi v tujini, saj so mu na filmskem festivalu v Benetkah dodeliLi prvo nagrado. Letos ga bodo vrteli tudi v Angliji.
Po teh filmih se je naša filmska .proizvodnja nekoliko ustavila. Predviden je bil sicer film o Prešernu in »VisoSka 'kronika« po istoimenski Tavčarjevi povesti, vendar pa ni prišlo do realizacije teh načrtov, ker bi zahtevali preveliko tehnično dovršenost.
Letos ipa smo dobili kar dva nova filma: »Svet na Kajžarjn« in »Ja-Ta gospoda«, ki je šele prod nekaj dnevi doživel krstno predstavo v Ljubljani.
Scenarij za »Svet na Kajžajitj.u« je napisal Janez Potrč, ki ga že .pozina-mo kot pisatelja dram iz kmečkega življenja in kmečkih povesti. Tudi v tem scenariju je posegel v 'kmečko življenje. Ljudje iz ljutomerskih goric pometajo s starimi izkoriščevalci
Prizor
iz na
tjboljšega jugoslovanskega mladinskega /Uma »Kekec«. Film so odkupile razne države, med njimi tudi Italija.
dališču in v filmu pa je velika razlika. Kljub temu pa našim filmskim delavcem ni manjkalo poguma. Kmalu so nam dali — poleg neuspelih —- tudi nekaj dobrih kratkih kulturnih filmov in tednikov.
Leta 1941! pa smo že dobili prvi umetniški film »Na svoji zemlji.« Rojstvo tega prvorojenčka je važno Toda delo ,je bilo težko. Manjkalo je tehnično vodstvo, strokovni kader in igralci, ki jih je bilo treba vzeti iz gledališča. Med igro v gledališču in v filmu (pa je velika raz-iz dveh vrzokov: dokazal je, kaj so da doseči z vztrajnostjo in z dobro voljo, Ikliub tehničnim pomanjkljivostim, dal pa je filmskim delavcev pobudo za nadaljnje delo. Scenarij za ta film je napisal primorski pisatelj Ciril Kosmač, režiral pa ga je France Stiglič. Dogaja se na Tolminskem in prikazuje borbo našega ljudstva za svobodo. Film .prikazuje najtežje čase preteklosti, ko je šlo za biti ah ne biti. Scenarij je bil dober, razplet dejanja naraven, kar je omogočilo tudi režiserju .izvrstno režijo. Tako smo svojega filmskega prvorojenčka navdušeno aprejeli.
Toda to je bil le začetek. Treba jc biLo dalje. Vodstvo »Triglav« filma se je odločilo za nov film »Trsi«, za katerega je pripravil scenarij France Bevk. Režiral ga jo prav tako France Stiglič, kot prvega. »Trst« je naš .drugi umetniški film, ki je. prav tako priznanje za našo narodnoosvobodilno borbo. Z vso pravico smo pričakovali, da bo pokazal napredek od prvega, vendar nas jle .razočaral. Že scenarij Franceta Bevka nam ni nudil tega, kar bi lahko. Zaman ise trudimo, da bi v njem našli vodečo nit, na katero bi bil navezam razvoj dejanja. Razdrobljenost in ponekod celo razvlečenost, vse to ga stavi precej pod nivo Kosmačevega scenarija. Tudi režiser ni mogel rešiti situacije. In tako smo 'dobili .slab film. Po tem neuspehu se naši filmski delavci niso odločili več, da bi prikazo-

domačnosti, pridobil pa je nekak evropski značaj, čeprav na svojo škodo. Scenarist je povesti marsikaj dodal, veliko odvzel, tako da je na mnogih mestih prišlo do skonstruiranosti razvlečenosti in nezanimi-vosti. Toda priznati moramo, da je kljub nekaterim pomanjkljivostim »Jara gospoda« do zdaj naš najboljši film.. Film je Bojan 'Stupiea 'tudi režiral in jo pri tem uspel. Z nekaterimi okrajšavami (razvlečeni in nepripričljivi prizori) bo ta film lahko šel tudi v tujino. Med dobre strani »Jare. gospode» lahko štejemo tudi glasbo Bojana Adamiča, ki je znal z uporabo narodnih pesmi ustvariti prijetno spremljavo.
Kot vidimo je naša filmska umetnost mlada. ZaLo jo nujno, da doživlja težave in padce, vendarle pa je .prav zadnji film pokazal, da lahko pričakujemo še marsikaj. Nedvomno bo novi film dal filmskim delavcem poguma, da začnejo zopet z novim delom.	L. K.
Prizor iz filma »Jara gospoda«.: Stane Sever kot Pavle; in Vladimir Skrbinšek kot pl. Malin.

in gradijo svojo vlničairsko zadrugo. To je 'borba med starim, iki izumira in med novim, ki se šele poraja. To je bila težka naloga. Treba je bilo prikazati vso razgibanost vaškega življenja, obenem pa ne izgubiti vodilne niti vsega dogiaijanja. To pisatelju ni nspelo. Glavna oseba, revolucionar Vrečko, je tako medel, neizrazit in neodločen, da zapusti, v nas le bledo sonco. Bolj izrazita in odločna jc ponekod njegova že.na Jula, čeprav ni dosledna. Zgradba scenarija je preveč raztrgana na postranske zgradlie, ki pa niso dovolj pomembne, da bi pritegnile našo pozornost. To jc oviralo delo tudi režiserju Stigliču. To je bila njegova tretja .filmska režija, toda zaman smo pričakovali napredka. Prizorov ni znal povezati in ustvariti enotno dejanje, kar je nujno vodilo v razvlečenost in nezanimivost. Tako nas je tudi ta film pravzaprav razočaral, čeprav so nekateri igralci svojo vloge umetniško izdelali, n. pr. Skrbinšek, Potoiar.
Tembolj pa nas je zato razveselil naš .peti umetniški film »Ja.ra gospoda«, ki prikazuje rojstvo našega meščanstva. Scenarij je ipo znani Kemikovi istoimenski povesti, vendar ga je scenarist Bojan Stupiea precej predelal in vnesel mnoso novega, da težko govorimo o Kersnikovi »Jari gospodi«. Scenarij je drama o preprostem kmečkem dekletu, ki pride med to porajajočo se gospodo, se zaljubi in končno seveda propade, kajti ti ljudje so brezobzirni, g.re jim samo zato, da se uveljavijo v družbi. Tako je scenarij mnogo izgubil na Kersnikovi
NIIIIIIIIHIIIIIIHHIIIIIIinilllllllllllllllllllllHIllllllllllllllllllllllllinillll
Ali si že Član „Prešernove
družbe"?
Dml
r i
Ker sem si ogledala vse tri predstave. sem z zanimanjem prebrala kritike, tovariša Pela,na.
Najprej hočem še poudariti, da nisem nikakšon kritik - strokovnjak, temveč samo preprosta žena, ki rada obiskuje gledališke, predstave in uživa posebno v dobri igri igralcev.
Kar se tiče igralcev, se v celoti strinjam s tov. Pelanom.
»Ana GhristSe« je drama, ja.z pa sem človek, ki sc do skrajnosti poglobi v vloge igralcev. Pri tej drami ni prišlo do take poglobitve zaradi zelo nenaravnega igranja Ane, kar me je ves čas od začetka do konca .igre motilo in nisem zapustila dvorane z zadovoljstvom. Ne vem tudi, koliko so Irci vročekrvni, vem pa, da me je pojava Mata zelo razočarala. Ves čas je predstavljal navadnega pretepaču, čeprav jc bila njegova vloga na barki taka, da bi ga morali videti drugačnega, saj je obvlaidalo tedaj razburkano srce mladega pomorščaka nad vse močno čustvo ljubezni do Ane.
»Pohujšanje v dolini šenHorjanski« mi je bolj ugajalo. Glede Petra in Jacinte sem istega mnenja kakor tovariš Peilan. Priključujem se tisti poloviieti vodstva koprskega gledališča, ki pravi, da je »Pohujšanje v dolini šeivtiilorjanski» boljše od »Ane Ohiristie«. k
Tovariš Pelan je mnenja, da je Cankar za milado amatersko gledališče prezahtevno delo in da je celo še za mnoga poklicna gledališča trd oreh, kar tudi drži. Moje mnenje glede tega pa je naslednje:
Od amaterskega gledališča se nikakor ne more zahtevati jiopolnosti
GS 0 2
o ^
P.red kratkim je bila v Ljubljani •t kinu Union premiera novega slovenskega filma. Jara gospoda. O filmu bomo še pisali, ko bo na naših sporedih. Istočasno je tudi 'izšla knjiga o filnuu. V njej je objavljen scenarij, potek dela na tem dosedaj največjem našem filmu in še razne zanimivosti.
xxx
Igor Ozim, ki se mudi že od dc-eemhra v Angliji, jc z velikim uspehom koncertlral v več krajih. Nastopil je tudi v studij.u londonskega radia in moral na željo poslušalcev nastop ponoviti. Z neko angleško tvrdko gramofonskih plošč ima pogodbo za izvajanje del slovenskih in jugoslovanskih avtorjev. V aprilu bo nastopil v Rimu, 21. 'aprila pa bo nastopil z londonskim simfoničnim orkestrom,
xxx
Te dni je prišel v Jugoslavijo režiser filma »Sarajevski atentat«, .Roberts. Film bosta snemali podjetji »G. B.« in »BosnaiLlm«. Vloge Jugoslovanov iz sarajevskega atentata bodo igrali domači igralci, tujcev pa ■tuji. Potrebovali bodo med drugim 12.000 statistov.
xxx
Vladimir Dediijcr je prijel že 161 milijonov deviznih dinarjev kot honorar za svojo knjigo »Življenjepis maršala Tita:«. Izšla ho skoraj v vseh jezikih. Tudi nekatere filmske družbe se že zanimajo za snemanje filma po tej knjigi.
in le tudi nihče ne zahteva. Vendar se stremi za tem, da se v dogled-nem času z izkušnjami in vajo tej popolnosti približa. Mislim, da ni napačno pričeti včasih tudi s težavno nalogo ali s težkimi deli, ker se na ilia naČin mnogokrat hitreje pre-bredejo večje težave. Seveda je zelo važna kritika, ki mora biti utemeljena in vsega upoštevanja vredna. V vsem tov. Pelanovem poročilu nisem našla nezdrave ali neutemeljene kritike. Upoštevati se mora tudi to, da je vsak človek individuu.m zase in vsak bo gledail na eno določeno stvar vsaj nekoliko drugače kakor drugi. Temu ugaja bolj to, drugemu ono. Tukaj mislim na različne detajle. Kar pa je močno v o?i vpa-dajoče, to v.idli tudi večja množica ljudi enako.
Zaradi tega se močno čudim uža-licnosti, ki ie privedla v zadnjem članku »Vtisi s turneje Tolminskega gledališča« tovariša Klan jščlka do samohvale iin do neutemeljenega žailje-nja tovariša Polarna, ki je s svojim člankom hotel le vzpodbuditi Tolminsko gledališče k še boljšemu dedu.
Prav ima tov. Kla.njšček, ko piše, da ie naša dolžnost, da Cankarja študiramo iin približujemo ljudstvu. Ne zdi pa se mi primerno, ko piše, da '»¡c Cankar pisal za nas iu ne za Kitajce, ki ne bi razumeli na-šesa specifično slovenske sra klečeplazenja. ki ga Cankar biča«. Ves ta stavek bi moral tov. Klanjšcek postaviti v pretekli čas, to je eno. Kaže namreč tako, kakor da smo Slovenci klcčcplazneži, s čimer ie zagrešil veliko napako. Koga je lričal Cankar in č.iaavo klečeplazenje? Dobro nam jc bila predstavljena pisana družb v Dolini šentflorjanskii, torej bi se moral tov. Ivlainšček v tem stavku jasneje izraziti. CankaT tudi ni pisali samo za nas Slovence, temveč tudi za druge, saj so njegova dela prevedena tudi v drutre jezike. Ni res, da ie blilo klleeeplazenje tistega sloja ljudti. ki ga ni več med nami in se ne Ivo mogel nikoli več uveljaviti, samo pri nas, bilo ga jc polno tudi drugje iin še ga je.
Tudi konec članka tov. Klanjščka in primerjava o številu gledalcev ni na mestu.
Lepo je, da se lov. Klanjšcek tako zelo zavzema za Tolminsko gledališče. vendar je pri tem nekoliko stopil na napačno pot. Zdi se, da ne mara za kritiko, ki graja. Mi vsi pa vemo, da se brez take kritike ne more priti do zaželenih dobrih uspe-kov.	M, G.
xxx
Imel sem priliko videti samo predstavo Cankarjevega »Pohujšanja v dolini Šentf.lorjan.ski«, ki jo jc dajalo Tolminsko gledališče kot gost v Piranu. Nekaj pripomb, ki jih bom navedel v sledečem, se tiče samo omenjene 'Uprizoritve, to sc pravi, moje mnenje ho nekoliko odvisno od ¡konkretnih razmer, v katerih so morali Tolminei prikazati Cankarjevo farso. Mislim namreč na dejstvo — kakor je omenili že tov. V, Klan jšcek v Slovenskem Jadranu 20, marca t. 1. — da publika v piranskem Tartimiju ni bila tista, kateri je bilo namenjeno »Pohujšanje«. Tik pred predstavo Tolminecv je bila v gle-
dališču proslava žena, nakar je občinstvo ostalo kar v dvorana (in to so bili po 'večini Italijani) ter gledalo še slovensko predstavo. Ker je pa seveda niso razumeli, so dojemali pač nekatere efekte z očmi .in se jim smejali, ne da bi se zavedali, da tiči iza .zunanjo zgodbo kak globlji smiseil. Sicer pa jim to ni zameriti, saj komaj da se tega zavedajo vsi slovenski gledalaoi Cankarjevih komedij, kakor trudi nekateri režiserji »poklicnih gledališč«.
Mislim reči, da je do neke mere lahko vplivalo razpoloženje .dvorane na igralce in so ile-ti zato še bolj poudarili nekatere smešne strani v igri. Vendar se je to moglo zgoditi samo do neke mere.
Močno me je razočarala »kritika« Pohujšanja, kakor so ga pripravili Tolminei, v Ljudski pravici izpod peresa tov. Darinke Musenjeve. Kako je mogoče tako pozitivno in pohvalno pisati o takšni predstavi? Res ije, ida so se igralci potrudili — toda veliko vprašanje je, če je bil ta njihov trud žrtvovan v pravi smeri, kakor 'je hotel Cankar. Če je sam režiser razumel smisel Cankarjevega Pohujšanja in ga tako tudi realiziral na odru? Vsa uprizoritev kaže, da mi tako. Kaže, da je režiser 'popolnoma zgrešil osnovno misel Cankarjevega dela. Če je Ivan Cankar sam izrazil željo, naj igralci njegovega »Pohujšanja« vso besede in geste karikirajo, s tem še dale? ni rečeno, rla je hotel imeti na odru burko. Karikiranje na burka. Karikiranje ima globok smisel, ima svoj notranji pomen, je neke vrste simbolizem. Za karikira n imi besedami iin gestami se mora skrivati •— in to zelo očitno skrivati! — neka določena vsebina. In ta vsebina je dostikrat v podobnih gledaliških komadih kaj tragične narave. S pomočjo poudarjanja direktno nasprotnih potez skuša dramatik odkrivati neko bolečo rano sodobne diružbe. V tem je umetnost. In to je še prav posebno Cankarjeva umetnost, kadar hoče biti na zunaj kari.kiraina.
Na žalost režiser Tolminskega »Po-hujšenja« tega ni doumel. Na odru smo gledali burko, da, burko, ki se je že bližala cirkuški predstavi, posebno v zadnjem prizoru. Tu je režiserja pustilo na cedilu vsako razumevanje prave mere in okusa — dve stvari, ki sta v vseh umetnostih tako zelo velike važnosti.
Strinjam se s kritiko Tolminskega »Pohujšanja« v Primorskem dnevniku. Tolminei so si .izbrali najtežje in najbolj problematično Cankarjevo oder.-iko delo. Kako naj bi uspeli z njim? Mar s poenostavljanjem?
Resnica je, kar trdi tov. Klanjšcek na omenjenem mestu, češ da Cankar ni pisal svojih del za Kitajec, marveč za nas vse. To drži. Toda njegova dela ne bodo postala popularna na tak način, kakor so to poskusili Tolminei — z napačnim tolmačenjem .in krivimi prikazovanjem. Rnijši nič kakor ponarciairie iu po-ptttvenje globokih osnov Cankarjevem dela. Če niste zmožni, pustite. Bodite si v .«vesti svoi''1' močil in izbirajte drugod, ne pri Cankarju. On ni pisal svojih komedij in fars za takšno rabo.
n. n. —Po^orož.
u
I
d a
Za pritegnitev najnaprednejših kmetov, dobrih praktikov, k izboljševanju posameznih panog našega kmetijstva, so bili lansko leto usta-jaevljeni razni kmetijski pospeševalni odseki pri kmetijskih zadrugah splošnega tipa. Predstavniki teh odsekov bi morali reševati vse pereče strokovne in gospodarske probleme kmetijstva, ki sc običajno mnogoštevilno pojavljajo na teritoriju vsake zadruge, člani teh odsekov so :t>š& izvoljeni, toda pozneje so se retikokjc spet sestali.
Mnogokrat tičijo vzroki tega za-nemarjonja v napačnem tolmačenja vloge splošnih zadrug na vasi. "Voditelji nekaterih še vedno razvijajo in širijo izključno trgovsko plat, kar so avtokritično prikazali -na občnih zadružnih zborih, ki se te dni vršijo, pozabljajo pa, da je poglavitna naloga splošnih zadrug, dvig in pravilna usmeritev kmetijske proizvodnje.
O tem se je že mnogo pisalo in razpravljalo, toda kljub temu prave vloge in življenjske važnosti odsekov niso še razumeli v koprskem okraju. Morda eden od poglavitnih vzrokov slabega uspeha teh odsekov tiči v tem, da so bili organizirani od zgoraj navzdol, ne da bi se posamezni zadružniki globlje pozanimali ter aktivno sodelovali pri njihovem ustvarjanju.
Razumljivo je, da na Primorskem, kjer niso delovali pred vojno vsaj -podobni odseki, kot so na ostalem teritoriju naše republike, mislim predvsem na štajerska, zelo znana živinorejska in sadjarska društva, "ki so toliko pripomogla k dvigu •mlečnosti in ugledu štajerskega sadja po vsej Evropi, je teže zbuditi -zanimanje ter prikazati korist teh .odsekov našemu kmetu, ki je kot -suženj garal za obstoj.
Glede na talne in podnebne prilike je razumljivo, da so sadjarsko--vinogradniški odseki najvažnejši, -te si ogledamo, kaj smo dosegli do sedaj v teh odsekih, moramo žal ugotoviti, da zelo malo. Toda zanimanje za vinogradništvo in sadjarstvo pri posameznih kmetih je veliko. Oni se zavedajo, da so njihovi vinogradi, da ne govorimo o sadovnjakih, stari, nerentabilni in da se ne morejo primerjati z sodobnimi vinogradi in sadovnjaki, ki obstajajo v zapadnih konkurenčnih državah. Zato nismo kos tržni konkurenci, naj si bo na tržaškem ali dragem inozemskem trižišču. Stara pesem, da sta istrsko sadje in zelenjava najbolj cenjena jjri tržaških potrošnikih, ne drži več, saj so italijanski pridelki, ki poplavljajo že vedno več tržaško tržišče, mnogo lepši in bolj zgodnji. Zavedati se moramo, da zaostajamo vedno več na samo za tujimi temveč tudi za domačimi (od ostalih okrajev Slovenije )proizvodi.
Današnje stanje lahko izboljšamo predvsem z oživljanjem kmetijskih
odsekov pri splošnih zadrugah, ki naj s pomočjo znanstvenih odnos-no poizkusnih ustanov ter strokovnjakov pripomorejo h krepkejši in odločnejši racionalni obnovi vinogradništva in sadjarstva.
Pred nedavnim so se sešli predstavniki teh odsekov v Kopru na sedežu zadružne zveze. Na tem sestanku so si začrtali program dela, ki bo brez nadaljnjega, če ne bo o-stal samo na papirju, mnogo pripomogel k dvigu obeh panog. Najvaž-še točka programa dela govori o obnovi večjih kompleksov vinogradov in sadovnjakov, ki bodo nastali z združenjem manjših parcel različne lastnine, ne da bi motili posestne pravice. Določili so tudi sorte vinske trte, ki bi najbolj ustrezale potrebam tujih uvoznikov in ki i-stočasno odgovarjajo tukajšnjim naravnim pogojem. Delo teh odsekov se nadalje razširi pri organizaciji skupne obdelave, glavnih o-skrbovalnih del v novih racionalno posajenih vinogradih s posebno pozornostjo na uvajanja strojne ali vprežne obdelave tal in množičnega pravočasnega škropljenja, za znižanje proizvajalnih stroškov ter obvarovanje pridelkov. Množično delo bo zajamčilo ne samo korist posameznikov temveč tudi skupnosti.
Člani teh komisij bi morali biti strokovni vodilni kadri vsega vinogradništva in sadjarstva na območju svoje zadruge, zato bi se morali stalno teoretično in praktično izpopolnjevati. V ta namen so bili zamišljeni in deloma tudi ustanovljeni kmetijski izobraževalni tečaji, ki so jih pa zelo slabo obiskali prav člani kmetijskih odsekov. Nadalje se mora propagirati gojitev namiznega grozdja. Sorte namiznega grozdja, če so pravilno izbrane, bodo imele prednost pred vinskimi. Zavedati se moramo, da se nahajamo na najtoplejšem področju Slovenije, zato moramo predvsem vzeti v poštev zgodnje sorte. Da bi pravilno izbrali novejše sorte vinskega in namiznega grozdja, so poiz-kusne ustanove zadnja leta uredile male poizknsne vinograde, kjer gojijo najrazličnejše sorte. Ravno tako smo začeli množično selekcijo vinskih sort grozdja, ki je že prvo leto zajela kar 120 tisoč komadov tri. Kmetijski zadružni odseki so se zelo malo zanimali za to važno delo. Prihodnje leto bodo kmetijski odseki morali čim več sodelovati z ustanovo, ki vodi selekcijo, saj gre ta v korist posameznim zadrugar-jem ali privatnikom.
Prav tako važna naloga sadjar-sko-vinogradniškega odseka bi morala biti v tem času organizacija čiščenja sadnega drevja in zimskega škropljenja. Skrajni čas je, da pričnemo množično s tem važnim opravilom, ter da rešimo to, kar se še da rešiti, v naših že opustoše-nih nasadih. To je delo, ki so si ga začrtali zastopniki teh odsekov
na navedenem sestanku. Predvsem pa bodo morali razen z dobro besedo, z dobrim vzgledom potegniti za seboj vse ostale kmetovalce.
Na zaključku lahko omenimo, da še ena, ki jo lahko smatramo za najvažnejšo, natega stoji pred našimi odseki, in sicer zbuditi pri kmečki mladini zanimanje do kmetijstva. žal da, delamo po naši krivdi, se je v zadnjih letih odtujila kmečka mladina zemlji, ki je hranila njene očete. Moramo prikazati mladini, da je zemlja bogastvo in ne suženjtsvo, zaklad, brez katerega nobena država naj si bo še tako bogata v industriji ali rudarstvu, ne more živeti.
Vztrajno delo zadružne?:» vodstva, predavanja strokovnjakov, ekskurzije, seminarij, razstave ter pravilno nagrajevanje bodo zbudili zanimanje ter oživeli kmetijske odseke. Važno je, da se o teh vprašanjih pogovore zadružniki sami, da iz njih izhaja problematika, ki jo bodo sami morali reSiti v sodelovanju s strokovnjaki.	Dr. O. M.
Kdor je imel priliko potovali po južni Italiji, Franciji in tudi že po naši Dalmaciji, je lahko opazil, da sc v Sredozemlju nikjer ne tvori spr-slcnina ali humus. Na Krasu sicer ni sredozemskega podnebja, vendar se pozna njegov vpliv, ker tudi tukaj redkokje nastaja Iz izumrlih rastlin ,in živali humus. To pa zato, ker je življenje drobnoživk (mikroorganizmov) v tleh, predvsem bakterij zaradi toplega podnebja bujno razvito. Bakterije razkrajajo vse organske ostanke do popolne mineralizacije. (V srednji Evropi in više gori proti severu poteka vse to poifasd in postopoma.) Zaradi pomanjkanja humusa manjkajo v tleh tudi humuzne kisline. Izluževanje je zato slabot-nejše kot v srednjeevropskem območju rjavili zermelj. V istem smislu deluje tudi močno izparevanje talne vode, ki se vsako leto periodično ponavlja (poletne suše).
Na Krasu ločimo lahko zato dva režima glede gibanja vode v tleh. V deževni dol» iqpira padavinska voda lahko topljive snovi in jih odnaša v globlje plasti. Teže topljivih in
Ali res luna vpliva na les, meso in krmo?
Naš dopisnik iz Tolmina nam je poslal zanimiv dopis, ki ga v celoti objavljamo.
O vplivu lune na les, meso in krmo razmišlja ma;rsikateri kmet. Koliko je na tem resnice, pa je seveda dirugo vprašanje.
Ponekod pravijo, da je v mlaju pokošena detelja neprimerno slabša za krmljenje od 'tiste, ki jo pokose v drugih luninih fazah. Pravijo, da taka detelja počrni in da ima poseben duh, ki živini »smrdi«.
'Na Bovškem je skoraj pravilo, da nihče ne kolje iprašiča ob mlaju. Pravijo, da se mesa živine, ki jo za-koljejo v mlaju, preje primejo črvi in da dobi tudi duh po mrhovini. Čeprav smatrajo nekateri to mnenje
za vražo, jih drugi odločno pobijajo z lastnimi izkušnjami.
Tudi glede lesa menijo nekateri, da ga ni dobro sekati v mlaju. Iz drv sc namreč cedi voda in se tudi .po več mesecih nočejo posušiti.
Mnenja o vplivih lune niso razširjena 3amo pri nas, ampak tudi drugod po svetu. Nedavno mi je pripovedoval neki kmet, ki je vrtmaril v Franciji, da tam niso nikoli cepili, obrezovali in presajali v mlaju.
Vsa ¡ta mnenja si lahko delno razlagamo z vremenskimi spremembami, ki nastopajo v posameznih luninih fazah. Vsekakor bi bili zelo zadovoljni, če bi nam o teli stvareh kaj povedali naši kmetijski strokovnjaki.	B, R.
Puški zadružniki sadijo krompir
koloidnih talnih sestavin (seksookil-di) pa ne more odnesti zaradi pomanjkanja humuznih kislin, IzLuže-vanje je zato srednje močno. Iz tega sledi, da jerovice ne moremo prištevati med slabe zemlje, kakor bo tudi še iz nadaljnjega razvidno.
Poleti, ko je malo padavin in je izhlapevanje na površju tal zaradi vročega suhega podnebja izredno močno, zgubijo zgornje talne plasti mnogo vode in jo sesajo iz niže le-? čih plasti. Posebno močne so se-sijoče sile v drobno gnrdioasti zem-Tii. kjer se vodno niti zaradi ozkih špranj (kapilar) težko pretrgajo. S to vodo se vračajo v gornje plasti deloma tudi one snovi, ki jih je deževje izilužilo.
Kraško zemljo barvajo seksooksi-di rdeče. Temnejših humuznih snovi navando ni, zato ne dobi jeroviea r lave barve, kot zemlj e v vlažnem, hladnejšem podnebju. Na srusčnatih tleh, v katerih ni drobnih kapilar ali cevčic in kjer je poleg tega v vrhnji plašiti nekoliko več silicija (kremena), je izpiranje in izluževanje močnejše. Na takih mestih je navadno tudi bakteriailno življenje sla-botnejše, zato se začne kopičiti humus, kar izluževanje in zakisoivanje še pospeši. Na taka tla se naselijo: jesenska resa (Calluna vulgaris), vijugasta masnica (Deschampsia flexu-osa). srčna moč (Potentilla tormecn-tilila). pitan kostanj (Castanea vešča) in še nekatere druge značilne aoidifilne rastline (ki ljubijo kislo zemljo), ki kažejo na to, da je lahko topljivi apnenec izpran.
Josip Ukmar
Posebnosti šmarnice
Šmarni«a (Convailaria maialis) je zelo zanimiva rastlina. Raste pO mičevju, po svetlih aozdtovih. Spada v družino lilij. Priljubljena je zaradi lepega, nežnega cveta in prijetnega vonja. Do sedaj se še ni našla možnost oliTaniti, odnosno ekstraliirati njeno dišavno snov, kot delajo to že stoletja z vonjem vrtnic. Šmarnioa ne da svojega vonja nikomur — ta umrje s cvetom. Vse dišave, ki spominjajo na šmarnieo dale posebna vrsta tropičnega lesa.
Iz korenike poženeta spomladi po dva v koničasto cevko zvita lista, ki so razvijeta v precej veliki podol-sa*ti ploskvi. Cvete pa le ona rastlinica. ki je stara 3 leta. Pa še neko drugo posebnost ima ta ljubka cvetlica. Kimastl beli cvetovi, ki so vsi obrnjeni proti sončni strani, se razvijejo v plodove, to so svetilordeee jagode. Da plod kali. je pa .treba čakati _nic^ manj kot 11 let, torej se sejanje šmarnic nikakor ne splača. Vrtnarji si pomagajo drugače. Seme spravijo ob temperaturi " 0° C stopinj v nekako umetno »zimsko snan je«, nakar ga deneio v tople prede, kfftr hitro skali in tudi po-žene ovc t. Na ta način vrtnarji lahko nudijo skozi vse leto cvetoče šmarnice.
(3)
Pri pregledu se je izkazalo, da je to bila krogla, napravljena iz zelo trdega stekla in napolnjena s tako lahko snovjo, da se je nihala, če ste jo vrgli v zrak, kot otroški balonček sem in tja. Bila je skoraj prozorna in v njeni notranjosti .smo lahko videli nekaj, kar je bilo podobno zavitku papirja. Material je pa bil tako trden da smo le z največjo težavo uspeli razbiti kroglo, da bi prišli do vsebine. S kladivom nismo ničesar opravili, šele ko jo je glavni strojnik vtaknil pod zamašnjak stroja, nam je uspelo, da smo jo štrli. 2al mi je, da moram povedati, da se je pri tem razpršila v iskreči se prah, tako da nismo našli večjega koščka za natančnejši pregled. Papirnati zavitek smo pa vendar dobili in pri pregledu ugotovili, da mora biti zelo važen. Zato smo ga spravili, z namenom, da ga izročimo britanskemu konzulu, ko bomo prišli v Rio de la Plata. Od malih nog, to je petintrideset let, sem že na morju, toda to je najbolj skrivnostna zadeva, ki sem jo doživel. In tako pravijo tudi vsi mornarji na ladji. Kaj pa vse to pomeni, o tem naj si belijo glave pametnejši ljudje od mene.«
Toliko o nastanku povesti Cyrusa J. Headleya, ki jo prinašamo točno tako, kot je napisana:
Komu pravzaprav pišem? Menim, da bi lahko rekel: vesoljnemu svetu. Ker pa je to precej netočen naslov, se bom obrnil do svojega prijatelja Sir James Talbota, profesorja ox-
iordske univerze, in to zaradi tega, ker je bilo že moje zadnje pismo njemu namenjeno, to pa naj smatra kot nadaljevanje. Z vso verjetnostjo lahko pričakujem, da se bo ta krog-gla, čeprav bi ugledala luč sveta in je ne bi mimogrede požrl kakšen morski pes, valjala vsepovsod po valovih in da ne bo vzbudila pozornosti mimoplovečega mornarja. Vendar je vredno poskusiti in Maracot se že pripravlja, da bo poslal drugo, tako da se nama obema morda le posreči, da oznanimo svetu ta čudoviti dogodek. Ali pa bo svet nama verjel, je druga zadeva. Toda če bodo ljudje videli to kroglo s steklastim ovojem in opazili v njej levigen plin, bodo prav gotovo sami uvideli, da je na stvari nekaj nevsakdanjega. Vi, Talbot, pa na vsak način ne boste odvrgli tega pisma, ne da bi ga prej prebrali.
če želi kdo vedeti, kako se je stvar začela in kaj smo nameravali, bo to našel v pismu, ki sem vam ga pisal 1. oktobra preteklega leta, zadnjo noč pred našim odhodom iz iPorta de la Luz. če bi bil takrat vedel, kaj nas čaka, bi jo bil popihal še isto noč s čolnom na kopno. In vendar, tudi Ce bi bil vse jasno videl, bi vseeno ostal pri doktorju in šel do konca z njim. če vse dobro premislim, sem prepričan, da bi tako napravil.
Nadaljeval bom s pripovedovanjem dogodkov, ki so nastopih tistega dne, ko smo zapustili Kanarske otoke.
V trenutku, ko smo imeli za seboj pristanišče, je stari Maracot naenkrat ves oživel. Končno je napočil čas za akcijo in vsa zadržana energija moža je kar vzplamtela. Polastil se ¡je ladje ln vsega, kar je bilo na njej ter je vse podvrgel svoji ■volji. Suhoparni, vreščavi in raztreseni učenjak je naenkrat nekam izginil in namesto njega je bil tu človeški električni stroj, nabit z življenjsko silo in tresoč se od mogočnih notranjih hotenj. Njegove oči so žarele kot ogenj za očali. Zdelo se nam je, da je ob istem času povsod prisoten. Izračunaval je razdalje na svoji karti, primerjal merjenja s kapitanom, gnal je Scanlana na vse strani, nalagal mu je sto različnih poslov, toda vse njegovo početje je bilo polno metode In jasne smotrnosti. Pokazal je presenetljivo znanje v elektriki in mehaniki ter je prebil dobršen del svojega časa pri potapljaški na-

noases5vSa!e ^^ P°d njegovim nadzorstvom tedaj skrb-
!IeadIey> t0 J'e res čedna stvarca,« mi je leicei rsitt bcantan drugega dne zjutraj .« Pridite si jo poeld-
mthanVr ^^ je Že f3nt °d fare in od sile sPreten
Imel sem nadvse neprijeten občutek, da ogledujem svojo lastno rakev, obenem sem pa moral priznati, da je bila drobnica se kar primerna. Dno je bilo že pritrjeno na štiri jekle-klene stene m v sredino vsake so tudi že privili okenca. Na vrhu so bila zaklopna vratca za vhod, druga so pa bila vdelana v dno. Jeklena kabina je bila privezana na tanek toda zelo trden jeklen kabel, navit na kotvo in odvijal ter navijal ga je močan stroj, ki nam je tudi služil za dviganje globinskih mrež. Kabel je bil skoraj pol milje dolg, prav tako gumijasta cev za dovajanje zraka, telefonska žica in žica, ki naj nam bi dovajala elektriko iz ladijskih baterij, čeprav smo imeli v kabini še posebno električno napravo.
Tega dne zvečer smo ustavili ladijske stroje. Barometer je kazal na slabo vreme in črn gost oblak, ki se je dvigal na obzorju, nam ni napovedoval ničesar dobrega. Edina ladja, ki smo jo opazili, je bila neka ladja z norveško zastavo. Imela je vsa jadra spuščena, kot da bi pričakovala nevihto. Vendar je trenutno vse kazalo dobro in »Stratford« se je zibal rahlo na temnomodrem oceanu, pokritem tu in tam z belo peno, ki jo je na valovih dvigal pasatni veter. BIH Sc-anlan je stopil v moj laboratorij. Se nikoli nisem videl tega dobrodušnega Človeka tako razburjenega,
»Gospod Headley, pridite pogledat,« je dejal, »spustih so tisto stvar v votlino v dnu ladje. Pa ne, da bi se v njej naš gospodar spustil dol?«
»Seveda, Bili. In jaz z njim.«
»No, da, vem, da nista vidva pri čisti pameti, če kaj takega nameravata. Vendar se mi zdi, da bi bil velika mevža, če bi vaju pustil iti sama.«
»Ne, Bili, to pa ni vaš posel.«
»Nak, jaz pa mislim, da je. Naj me vrag vzame, če vaju pustim. Moje podjetje me je poslalo sem, da skrbim za tistole
LENTOV LENC:
Nekoč je živel starček, ki je iz lesa izdeloval vsakovrstne lepe predmete. V svoji majhni, sončni delavnici je starček od jutra do mraka rezljal lesene račke ali divje gosi, različne igračke, žlice, škatle za cigarete in še mnogo drugih lepili predmetov. Odkar je starček pomnil zase, je rad rezljal. Celo svoje življenje je presedel v svoji delavnici z nožem v eni in s kosom lesa v drugi roki in rezljal, rezljal. Ko je kak predmet dokončal, ga je prelepo živopisno obarval, nato pa ga obesil v izložbeno okno. Ljudje so radi zahajali v njegovo delavnico. Privlačevali so jih izuelki doorodusne-ga starčka, ki so bili plod njegove bogate domišljije. Prihajali so k njemu ne samo iz domačega kiaja, pač pa tudi iz oddaljenih, pa tudi iz drugih dežel se je tu in tam oglasil kdo. Vsi so ga ljubili, kajti starček je bil dober, posten in moder.
Vendar, nečesa pa nihče ni vedel, ne razumel. Nad vhodom v njegovo delavnico je bil pribit nenavaden napis, katerega si nihče ni znal raz-tolmačiui. Uiasil pa se je takole: NIKOLI NISEM DELAL IN NIKOLI NE BOM!
»Kako je to mogoče?« so se vpraševali vsi ljudje, ki so ga poznali. Saj vendar stari Ivan ciela od ranega jutra do poznega večera, pa vseeno trdi, da nikoli ni delal m nikoli ne bo. »Prav zares nenavad-
no,« so govorili, »saj dela odkar ga poznamo in delal bo še mnogo let. Kaj vendar hoče povedati s tem nenavadnim napisom?«
Nekega dne je neki kupec sklenil, da ga povpraša o napisu. »Ta napis pomeni to, kar pove,« odgovori starček, »nikoli nisem delal in nikoli ne bom.«
»Toaa, dragi moj,« mu presenečen odvrne kupec, »vi vendar delate od jutra do večera, iz dneva v dan rezljate. Kako morete trditi, da nikoli niste aeiali in niKon ne boste?«
»Ce vi saim tega ne morete razumeti, vam tuai jaz ne morem raz-tolmaciu besed,« odgovori starček.
Kaaarnoa je starega kcio povprašal, mu je starceK veano isto ougo-
voril. Ves ta čas pa je pridno rezbaril in delal, delal, brez prestan-ka, vedno srečen, vedno zadovoljen, vedno z nasmehom na obrazu in s pesmijo na ustih.
Toda ljudje? Ti pa so še nadalje razbijali svoje glave z vprašanjem, kaj je vendar hotel starček povedati s svojim napisom?
V starčkovo delavnico pa niso prihajali samo odrasli ljudje, temveč tudi otroci. Bili so vseh vrst: majhni, veliki, leni in pridni. Ko so leni otroci prvič obstali pred njegovimi vrati 111 prebrali čuden napis so dejali, da je ta starček prav tak lenuh kakor so sanu. Toda ko so vstopili v delavnico so videli, kako pricino dela stari mojster hi so se zacudui, rekoč: »Mojster, pa vi delate, vi niste tak kot im. Torej le ni res tisto z napisa nad vašo delavnico!« Starček je nagubal svoje čelo, ker pa je bit doDro-dusen, je samo dejal: »Odidite, leni otroci! Vi tega napisa, ki je popolnoma v skiauu z mojim aelom, niKakor ne morete dojeti! In prav zaraoi tega ostajam pn svoji trditvi: iS ikon nisem aeiai in nikoli ne bom!« .Leni otroci pa so bili preveč leni, da m se potrudili in sKusali razumeti načelo starega mojstra.
Vsi otroci pa niso leni. iSekoc je starega mojstra ooiskaio nekaj zeio prionin otroK. xuui oni so preoran napis naa njegovimi vrati precien so vstopili v njegovo delavnico, tetarces jin je lepo sprejel m se začel pogovarjati z njuni, otroci pa so ga mea tem pozorno opazovali, kaKo aeia. xo, Kar so viaeu, jun je buo zeio vsec. ti otroci so prisil se en Krat m se m se so prinajah. Kmaiu se je v njin pojavna zelja, da di tuai sami iuiiko lzueiovan tako lepe stvari KaKor stari mojster. Starček, viuec njinovo vnemo, jun je poKazai, kaKo se temu lanKo 1-giaje pnucijo. m kar so lzueian, je bilo veano lepše in prijetnejše za oko.
Na ta način so ti otroci, ki so rezuarm z veiikim veseljem m radostjo, aojen SKrivnosuio vseumo napisa naa mojstrovo aeiavntCo. lw-jeii in razumen so, aa ueio, ki ga ciovek opravlja z veseljem, uouio voljo m lauootjo ni ueio, pac pa veselje in rauubt. iver pa so otroci tudi sanu Din marljivi ni ueiavm, jun deio ni d 110 ouvec, Kaj seie zoprno m mučno, pac pa igranje in zaoa-va.
Torej, kdor dela z veseljem in zaaosuenjem, ta ne aeia m iukou ne do aeiai, pac pa se do ie zauuval ui razveurni
REŠITVE UGANK IZ PlituA.ujiNjii bi ¿.VILKE
LESNIKI: 1-8) goba uiušmoa, 129) pajeJt, lan J kosa, Ulj cuui.
ČAROBNI LIK: 1) drug, 2) Rado, 3) udar, 4) gora.
Mihec se igra
£
c/X)
BESEDE POMENIJO NAVPIČNO IN VODORAVNO:
1. ptič
2.	žuželka
3.	ribiška potrebščin»
1.	Prevozno sredstvo
2.	organ vida
3.	z njim grizemo.
Lešniki
138)	Leseni dvorci, dišeči zastorci, koščeni predalčki,
v njih sladki malčki.
139)	Bela golobica — črn vran krog zemlje se lovita noč in dan.
140)	Svetlinova hči na mizi stoji,
na stene nas riše, zaspi, vse izbriše.
Prosim lepo, naj pazi se vsak, Mihce sred sobe naredil je vlak! Stoli vagoni so — on lokomotiva, zdaj puha in piha ter stole poriva.
i
Ce si ogledati hočete svet, hitro prtljago si spravite v red. S seboj pa vzemite najboljše
bonbone, in hitro vstopite v tople vagone.
Se prej pa od starega Brunda —
medveda vozni si listek kupite, seveda, če ne se zgodi, da vas drugim 7,a
vzor,
postavi na cesto sam Muc —
kontrolor.
Ce vse dokumente imate zdaj v
redu,
naravnost odpeljemo se proti Bledu in z Bleda naprej — joj, to bo
veselo,
peljali se bomo v Deveto deželo!
Prosim lepo, naj pazi se vsak, že za odhod je prometnik dal znak! Mihec zapuha in že se peljamo. Kdo ve, če pridemo v belo
Ljubljano?
Med temi številnimi pisemci sem danes nekaj poiskal in med prvimi mi je prišlo pod roke tisto, ki ga je pisala mala Valči Belčič iz Planine pri Rakeku! Valči, prav rad bi si tudi jaz ogledal vaše rožice! Rad ti verjamem, da je pri vas le-poi 1 No, kako pa je bilo z botro Srečo? Se ti je prijazno nasmehnila, ali pa je šla oholo mimo tebe? No, le piši mi, da bom vedel! Lepo pozdravljena, Valči pa tudi ostale planinske pionirke in pionirje lepo pozdravi v imenu strica Mihe I
Petrlčeva Majda iz Begunj nad Cerknico pa je takole pisala:
Dragi stric Miha!
Danes sem se tudi jaz odločila, da Ti napišem nekaj vrstic. Veš, kadnr dobimo »Slovenski Jadran«, najprvo pogledam Tvoj kotiček. Da sedaj sem se zelo bala požrešnega koša. Sedaj sem se pa kar ojnna-čila. Ve5, v našem razredu naročamo tudi »Pionirski list« in »Pionirja«. Imamo tudi šolsko knjižnic». Večkrat si izpo*nri!ni ksko lepo knjigo. Prejmi tople pozdrave od vseh begunjskih pionirjev 1
Ljuba Majda, za tople pozdrave, ki si mi jih poslala v imenu vseh begunjskih pionirjev, najprlsrčnej-ša hvala! Moraš jih pozdraviti v mojem Imenu — tn — naj se kaj oglasijo! Ljuba Majda, stric Miha Je zelo vesel, ker si se ojunačila in mu pisala! Le tako naprej!
Korajža veljal Lepo pozdavljena in imej še naprej tako rada knjige, ki so vsakemu pionirju najboljše prijateljice in učiteljice I
I» Svete Trojice pri Rakeku pa se mi je oglasil naš novi znanec Mramor Marjan, učenec V. razreda I Dragi Marjan, prejel sem tvojo križanko in prav lepa je I V kratkem — zatrdno ti obljubljam, jo objavim v našem kotičku! TI pa s« mi le še kaj oglasi! Pa bratca Janeza lepo pozdravi!
Friigel Martin iz Trbovelj pa mi je napisal takole pismo:
Dragi stric Miha!
Sklenil sem, da tudi jaz kaj pišem Tebi. če bo kaj narobe, mi moraš oprostiti. Saj veš, moja glavica še ni tako nbrihtnaa, ko pa hodim komaj v drugi razred osnovne šole. Prosim Te, stric Miha, oglasi se kaj! Tako rad bi čHal Tvoj odgovor! Prav lepo Ta pozdravljam jaz in vsi naši pionirji l Na svidenje!
Ljubi Martin, prav zares je bil stric Miha vesel -¡vozdravov trboveljskih pionirjev! Če me bo kdaj zanesla pot v črne rcivirje, bom prav gotovo prišel obiskat vse moje ljube trboveljske maneel Ti pa Ge mi le še kaj oglasi- Stric Miha bo vedno z velikim veseljem prebral Troja pisma! Se posebno lepo pa mi po-
zdravi Koritnikovo ILelenko, ki m; poslala ljubeznivo pisemce! Saj je poznaš, kajne?
Vse uganke iz predzadnje številke so popolnoma pravilno rešili nanled-nji mali ugankarji: Ur sir Zora iz Idnskcga, Perhaj Mirni iz Stopnjaka, Magdalena Bombač -iz Cajnarjev, d nica Savli iz Idrskega in J mir an Rebec iz Pivke. V» ostali isali ugankarji pa so se zmotili pri 130. Lešniku! Kljub temu pa sem tudi njihove rešitve smatral za pravilne, ker so res po svoje pravilne! To to bili naslednji: Kravanjo Majda iz Valdoltre, Dušan Klemen iz Gorenjema, Ke,bee Branko iz Cerkn-ice, Bauman Sera/in iz Studenega, Čer-nigoj Ivan iz Rauberkomandc, hirco Feliks iz B nkevja, Paver Vesna iz Cerknice, Belčič Valč in Andreja iz Pl anane, Rupmk Berto iz Straiee-Prxlhoj Sonja iz SLudenega, Vilhar Marko iz Pivke, Krašover Franr, Korošec Anica, Kraševec Mari iz Y?L razreda in Kraševec Mari iz IV. raz' reda, Kraševec Silvo, Štrukelj Francr Krašovec Ani in Mišic Mari, vsi iz Ulake pri Sv. Trojici, Dobrin Rafael, Korošec Miro, Korošec Ivan. Do-brin Vojko, Dobrin Jelka in Malicie Jelka, vsi iz Jeršanovega; K na p Janez, Otoničar Francka, Knap J»zer Preveč Ivanka, Otoničar Joža, Met-hkovec Franc in Knap Marija, vsi ¿2 Podslivnjce, Ponikvar Marija Skrlj Roman iz Slemena, Uiti Mori in Kraje Marija iz Andreje.jo.ga. ,4n-zelc Alojz, Štrukelj Milka in Rot Slai a iz Zalesa, šivre Marija, Vri mor Marjan, Korošce Jože. Vlado Žnidaršič in Jože Žnidaršič, vsi iz Mramorovega, Preveč Ivan, Smel Francka, Turšič Francka in Nartxt Franc iz Mahnetov, M odie Dragica in Kovačič Jože iz Rožanč, Mramor Lojze, Pikone Fulvija, Kraševec Mirko in Kovačič Zvone iz Sv. Trojice,-Maček Franc iz Bočkovega, Bečaj Iva iz ftijkovega, Korošec Iva izT Ograde, Intthar Marija iz Zsvrha-Otoničar Milka iz Hribarjevega, Tir-kleva Florjan, Kenič Joško. Ogrizek Janko, Bergoč Anton, 1 pavee F lov jana, šenkine Anton, Sever Cvetka-Ogrizek Frane m PovciČ Lučano, vaš iz Grehka ter Corkič Francka iz Ra-kirlika. Samo Lešnike pa so má padali: Derenčin Aldo iz Simhela. Skvarča Franka iz Kačje vasi, Sre-botajok Rudolf iz Smiliela, K lan tur I-ojze iz Lipe!j pri Planini in Klan--šek Bruna iz Smdhela. Z veliko mudo pa sta mi poslali reištve ugank iz 10. številke Fuks Milena xz Na' brežine in Belčič Valči iz Planin«» Izžrebani so biili naslednji ugankarji Bauman Sera fin iz Stude.nesa, Bobri n Vojko iz Jeršanovega in Seeer Cvetka iz Orebka. No, mali ugankarji, topo t ste se dobro odrezali! Gltij-te, da bo prihodnjič prav tako!
pripravo lil ce ua aia priprava lia uiio, potem je piav gotovo, da bom tuui jaz sel za njo. ivjer je tista jemena sKaua, tam je tuui moje mesto, pa naj douo okou mene noici uu pa lie.«
Ker m ifiieiu iiouenega smisia, ua di se cioveK z njun pr-tekal, se je taKo naa luajuen Kiuo samomorilcev povecai za enega mana ui nama iu pieostuao urugega, Kot ua caKava na povelje.
Vso noč smo imen polne roko dela z zadnjimi pripravami in drugo jutro, po zgounjem zajtrKU, smo mi v nouanjast ladje, nareu za liaao pustolovščino. jeKieno Kaomo so iu pol spustili v dvojno ano ni un smo urug za urugi.111 ziezu noter skozi vratca, ki so jin za nami zapm m priuvrsuni z vijtua. Kapitan novvie je s pogreonisKim ouiazoin vsakemu ou nas še stisnu r0K0, Ko smo stopali mirno njega. Jf oieui i>o nus spustili se neKoiiKo nize, topot v vouo, ua oi preizKUsin, ce je nasa naprava voaouizna. ne-ta je preizKUsnjo uuoro piestaia, vsa vezisca so ona cocao zatesnjena ni liiKjer m voua podala. Nato so oapru se spouiijo zamopmeo m visen smo v uceauu pou laujo.
.bua je prav priKupna sobica in občudoval sem spretnost in naci-uiosi, tihega, ki je vse ze vnapiej taKO iepo uicud. EleKtncna iuc m ae guieia, toua na pol tiopaKO sulice je jasno Sijalo skozi svcl-iu^tuciio vouo, skozi vsuko oKenco. i^en-aucie riDice so svigaie sem in tja, Kot sieorne lise, na zelenem ozadju. Znotraj je ona Kiup okou sooice, na steiu so viseli giooi-nomer, topiuiuer in ooi.au nistruuienti. jfou Klopjo je duh vrsta jUKienti, Ki so pieasi.avijaie našo zalogo stisnjenega ziaKa, če bi se cevi za ziuk Kaj poKvarne. ie cui/i so one liuu nasmu glavami in poieg njin je on teieionski aparat. LanKo smo slišali žalostni giaa KapiLana, ki je piniajai ou zunaj.
»Ali ste se ¿aiea ouiocUii« je vpiaseval.
»inic iiuaega nam m,« je ougovarjal nestrpno doktor. »SpuscaU nas boste poua.ii m boaie veano neKogu pustni pri teieionu. davijai vam uom, Kako in kaj. Ko priuemo do dna, ostanite tam, Kjer ste, uoKler ne prejmete mojin navouil. Ne bi bho dooro, ce bi preveč napenjah žico, toua počasno premikanje nesaj voziov na uro bo že zdržala. Sedaj pa — začnite s spuščanjem 1«
Zadnje besede je izustil s krikom blazneža. Ta trenutek je bil vrhunec v njegovem življenju, uresničenje vseh njegovih skritih sanj. Mene je pa za trenutek prešinila misel, da smo v resnici prepuščeni na milost m nemilost na videz pametnemu zanesenjaku. Bili Scanlan je bil istega mišljenja, kajti pogledal me je, se nekako kislo zarežal in se potipal po čelu. Toda po tem divjem izbruhu je naš voditelj takoj postal spet prejšnji trezni in vase zaprti človek. In v resnici, če je človek samo pogledal okoli sebe ter videl red in smotrnost, ki sta bila očitna v vsaki malenkosti, je bil takoj pomirjen in prepričan o sili njegovega razuma.
Toda vsa naša pozornost se je tedaj usmerila k novim doživetjem, ki nam jih je prinašal vsak trenutek. Kabina se je počasi spuščala v globino oceana. Svetlozelena voda se je prelivala v temnoolivno. Nato je spet prešla v čudovito modro barvo, v razkošno temno modrino, ki se je postopoma zgošča-la v mračnoškrlatno barvo. Globlje in globlje smo tonih — trideset metrov, sedemdeset metrov, sto. Zračne zaklopke so delovale brezhibno. Dihali smo tako lahko in prirodno, ko da smo bili na palubi ladje. Počasi se je kazalec globinomera pomikal na številnici. Sto trideset, sto sedemdeset, dve sto.
»Kako je z vami?« je zahreščal glas poln tesnobe nad nami.
»Vse v najlepšem redu«, je zavpil Maracot nazaj.
Toda svetloba je začela ugašati. Ostal je samo še nejasen, siv somrak, ki se je naglo spreminjal v popolno temo.
»Ustavite I« je zakričal naš vodja.
Premikanje je prenehalo in obviseli smo dve sto trideset-metrov pod površino oceana. Nekdo je obmtl pretlkalo in v istem trenutku nas je zalila čudovita zlata svetloba, ki je žarela iz vsakega našega okenca in ki je metala dolge trepetajoče pramene v neskočne vode okoli nas. S tesno prltisnjenimi obrazi na debelo steklo, vsak na svojem okencu, smo gledali v prizor, ki ga človeško oko nI še nikdar videlo.
Doslej smo poznali te morske sloje samo po nekaterih ribah, ki so bile prepočasne, da bi so izognile našemu težkesnu
vlaku ali pa preneumne, da bi zbežale pred sakom. Sedaj smo pa zrli v čudoviti vodni svet, kakršen je v resnici. Čudno se nam Je zdelo, da je ocean mnogo bolj gosto obljuden, kot pa. zemlja. Broadway ob sobotah zvečer ali pa glavna ulica Londona ob delavniku popoldne ne poznata živahnejšega vrvenja, kot smo ga gledali pred seboj na teh širnih morskih planjavah. Zapustili smo tiste površinske sloje, kjer so ribe brezbarvne ali pa so na gornji strani modre, na spodnji pa sr«-brne. Tukaj smo imeli pred očmi bitja vseh mogočih barvni« odtenkov in oblik, Id nam jih lahko nudi samo oceansko življenje. Nežni leptokeiall ali mlade jegulje so kot sijajnoare-brne lise bliskovito švigale skozi pramen luči. Leni gruj kač* ste oblike, globokomorski piškur sta se sukaje zvijala mimo nas, ali pa so črni krkoni, ki so jih bile same bodljike to usta, prav bedasto zijali v naše radovedne obraze. Včasih J« priplavala mimo zavaljena sipa in je buljila v nas s svojians človeško čemernimi očmi, včasih pa nam je kakšna kristalu* čista oblilea oceanskega življenja pričarala pred oči cvetlična, nežno lepoto. Neka velika vretenica ali lokarda je neutrudne butala na naše okno, dokler ni temna senca tri metre dolgega psa priplavala mimo in ni lokarda izginila v njegovih zev»-jočih čeljustih.
Dr. Maracot je sedel ves zavzet, s svojo beležnico na kolenih, čečkal je vanjo svoje opazke in je stalno mrmral zaet: nekakšne znanstvene razlage. »Kaj je to! Kaj je tol« bi ga slišal. »Da, da, to je chimera mirabilis, kot jo opisuje Mihael Sars. Jejhata, to je pa luskavi krkon in, če se ne motim, neka nova vrsta. Gospod Headley, poglejte si no tega dolgorepea, ta pa ima čisto drugačno barvo od onega, ki smo ga ujeli v našo mrežo.« Samo enkrat ga je pa kar vrglo nazaj. Bilo jr takrat, ko je od zgoraj z veliko brzino šinila mimo njegovega okenca dolga in podolgovata stvar, ki Je vlekla za seboj trepetajoči rep, ki mu ni bilo ne konca ne kraja. Priznam, da je to bilo zame, kot sa doktorja, uganka, ki jo Je rešil Bili Scanlan.
»Vse se ml dozdeva, da je John Sweeney, ta tepec, vrge) svojo svinčeno sondo poleg nas. Menda se je hotel pošalit? in nam pomagati, da se ne bi počutili preveč osamljeni.«
Sbb j© ~a»agS,
99

^mki
ii.
Sili
U ¡ !■ 1
H-itr
)WA> '
./'•;•■ »>XMif-
Nikoli ni toliko nežnih in strastnih, izgovorjenih ali napisanih izlivov srca, kot spomladi ; nikoli pa tudi ni toliko fjamomorov, duševnih motenj in prepirov, Kot sili vsa narava z nezadrž-Ijivo silo k novi rasti, postanejo tudi ljudje v svojih čustvih in odnosih bolj burni. Pri naglih skokih iz zime v pomlad, kakršni so v našem podnebju, nam pretijo majhne, pa tudi velike nevarnosti. Zato naj nas vodi zla-to pravilo: Bodimo zmerni in ne pretiravajmo v ničemer. Nam samim se bo povrnilo, če se bomo potrudili biti strpni in razumevajoči napram drugim, s sodelavci v službi in v družinskem krogu, prav posebno pa v šoli in doma z dorašča-jočimi otroci. V mladini prekipevajo posebno spomladi nasprotujoča si čustva. Mladi ljudje postanejo aH raztreseni in zamišljeni ali kljubovalni in zaprti vase ter polni romantičnih in velikih načrtov. Vsi skupaj pa radi pretiravajo.
Ob pretiravanja trčimo ob najbolj vsakdanjih stvareh. Pravilo starih zdravnikov, ki so živeli povezani z naravo, se je glasilo: spomladi ne odloži prezgodaj zimske obleke, jeseni pa jo pozno obleci, čim posije prvo spomladansko sonce, bi hoteli mladi ljudje odvreči težko zimsko obleko. Kako naj dopovemo šolarju, posebno pa dijaku, <ia je plašč še potreben? Večina sošolcev ga ne nosi več, prava sramota je torej biti še vedno oblečen. Saj smo še odrasli neučakani in ne mislimo vedno na zdravje — če ga i-mamo — pa bi zahtevali razumevanje od mladine, ki nima izkušenj! Isto velja za posedanje in le-žanje na zemlji, saj se je tako prijetno zlekniti in predati sončnim žarkom. Ljudska modrost pozna za to dve pravili: »Ne sedaj na zemljo v mesecih, ki imajo v imenu črko »r« in »Marčno sonce je strupeno«, Razumljivo je, da si želimo sonca po pustih in vlažnih zimskih dneh.
ODPRIMO SONCU NA STEŽAJ VSA OKNA,
izpostavimo mu zimsko obleko, posteljnino,, žimnice. Dobre gospodinje se ob prvih sončnih dnevih lotijo z vnemo velikega čiščenja. Vendar naj tudi one ne pretiravajo. Stare dobre navade, da naj bo za »Vu-zem« vse počiščeno, se le držimo —•
pa če si določimo rok kadarkoli že — le smotrno si razdelimo svoje delo, kajti preutrujenost škodi zdravju in dobri volji. Preutrujena gospodinja bo le težko strpna in potrpežljiva ob spomladanskem razpoloženju svojih otrok in tudi moža.
KAMOR PRIDE SONCE NE PRIDE ZDRAVNIK, pravijo, pa vendar tudi s soncem ne smemo pretiravati. Ne pustimo o-trok, da bi se igrali razoglavi predolgo na spomladanskem soncu. Prva vidna posledica bo preutrujenost in glavobol. Posredne posledice pa so lahko še vse resnejše. Spomnimo se ljudske govorice, ki pozna pomlad kot kritičen čas za bolnike in za stare ljudi. V izrekih: »Pomlad ga je vzela« ali »Ne bo preživel pomladi« povezujejo ljudje pomlad, zdravje in smrt.
Narodna pesem pravi: »Prišla bo pomlad, učakal bi jo rad, da bi zdrav vesel...« Za to gre. Trudimo se ostati zdravi, da bi se mogli veseliti pomladi in življenja sploh. Vpliv matere, žene in gospodinje navaja družinske člane k rednemu življenju in utrjuje zdravje,
UOSFODINJE PKIPKAVLJAJO POTREBNO ZDRAVO HRANO, kajti nikoli nima organizem tako izrazitih potreb po določeni hrani, kot spomladi. Čez zimo zaprta žival plane na prvo zeleno bilko, ki jo zagleda in tako tudi otrok instinktivno išče, kar rabi. Dve ali tri letni pomočnik rad zmakne materi pri čiščenju zelenjave kaj presnega in nese v usta zato, ker mu primanjkuje vitamina C, ki ga je mnogo v sveži zelenjavi. V zgodnji pomladi naj ne bo obeda brez presne zelenjave. Biti mora res sveža, zato ne sme ležati dolgo na zraku ali se namakati v vodi. Njena vitaminska vrednost se delj časa obdrži, če jo zavijemo v časopisni papir in spravimo v temnem in hladnem prostoru. Če ne gre drugače, naj gospodinja zniža v proračunu postavko za meso ail pa naj pošlje otroke na-
Kratke otroške nogavice, ki jih lahko spletete sami iz ostanka bele ali barvaste pavole.
ZbF\ñVNISKI KOTIČEK
OTROŠKE BOLEZNI IN POMLAD
Vreme in podnebje vplivata na vse živo. Vremenske izpremembe se izražajo na razpoloženju in na delovni sposobnosti zdravega, umerjenega in utrjenega človeka. Se bolj očiten je učinek sprememb v ozračju ob bolniških posteljah.
Zakaj umirajo kronični bolniki, ki so sc upirali smrti dolge tedne, nenadoma v istem času? Spremembe v temperaturi, vlagi, zračnem pritisku in v vseh bolj ali manj znanih lastnostih ozračja, sredi katerega živimi), izovejo tisto neprijetno hladno sapo, ki upihne slabotno brleče plamenčkc življenja, kljub negi in kljub zdravljenju — kakor to opažajo zdravniki na večjih oddelkih — v c-ni noči aiH v nekaj zaporednih dneh. Nevarni so nenadni, ostri prehodi. Boleče jih občutijo rev-matičarji in' srčni bolniki, tisti, ki jih muči glavobol, davno zarasel prelom, slabo aaceljena rana, zninanja aii notranja, in vsii živčno občutljivi, prepirljivi in dovzetni ljudje.
Angleški avtomobilisti gojijo kanarčke, ki pojejo samo v prijetnih lenih dneh. Ivad::ir kanarčki
ne pojejo, vozijo previdni angleški avtomobilisti še bolj previdno. Izkušnja je namreč pokazala, da so prometne nesreče v tem času pogostejše. V nekaterih državah obveščajo metereološke postaje razen pilotov in kmetovalcev tudi že zdravnike in bolnike in jim napovedujejo nevarne dni.
Prehodni spomladanski čas vpliva na trate in na gozdove, na mlado in staro, na ozračje v domači hiši in na ozračje v svetovni politiki. V našem podnebju kličejo starši zdravnika k bolnim otrokom najbolj pogosto od februarja do ■aprila. Spomladi je sezona prehladov. od influene do pljučnic, ter čas akutnih ■— itisov in razcvetov doslej potuhnjenih bolezenskih procesov. Svojevrstna in burna otroška bolezen tetnmij.a, (ital. »špažmii«, nemški »Fras«), ki je posledica dolgotrajne nepraviLne pTchrane, je vezana očitno na pomlad.
Ob različnih nadlogah naših otrok ni mogoče napisali splošno veljavnega recepta. Eno pa drži: ljubeče, dobre matere so prvi in glavni varuh otroškega zdravja od spomladi do spomladi in iz roda v rod.	Dr. B.5.
birat mladi regrat, rman in druga spomladanska užitna zelišča. Tudi trda peresna zelenjava kot je ohrovt, špinača, regrat, je drobno naseklja-na v obliki solate mnogo okusnej-fa. Če otroci nimajo radi zelenjave, zato ker je niso vajeni, jim podtaknemo drobno nasekljano špinačo (ki ima poleg vitamina C tudi dosti železa) v piré, riž ali juho, tako da je niti ne opazijo. Edino neuiežano sadje zgodnje pomladi —
LIMONE IN POMARANČE — vsebujejo velike količine vitamina
C.	Želeli bi si takih cen, da bi ga mogli uživati vsi kot reden dodatek hrani in ne le za posebne prilike.
Poleg vitamina C so se izčrpale preko zime v telesu zaloge vitamina D, ki se nabira v organizmu tudi pod vplivom sončnih žarkov na kožo. Prav spomladi bomo prišli do njega najlaže, ne da bi bilo treba segati po zdravilih. Poznate krepki kmečki pregovor o sveti Neži? Nikoli ni na razpolago toliko jajc kot spomladi. V rumenjaku je narava nakopičila vse, kar potrebuje mlado življenje za rast in tudi sorazmerno velike količine vitamina
D.
SUROV RUMENJAK, zmešan s sladkorjem, zamešan v juho, v pire ali v mlečni zdrob je za rahitične otroke odlično zdravilo,
Dobro oboroženi v vsakdanjem boju proti boleznini — spočiti in dobro hranjeni — se sovražnika rajši izogiDajmtf. Ne silimo brez potre"be k bolnikom, predvsem pa . envajmo otroke pred njim.
SKORAJ VSE BOLEZNI, so do neke mere kužne, pa naj gre za navaden »prehlad« za »bronhite — polmonite« ali za obvezne ošpice.
Bolezen, ki jo preboli odrasli brez škode, lahko postane otroku usodna. Največkrat ne mislimo na to pri tistih starih tuberkuloznih bolnikih, Id se svoje bolezni sploh ne zavedajo ali pa je nočejo imenovati s pravim imenom. Imeli so le katar na pljučih ali kvečjemu vnetje rebrne mrene. Posebno na deželi vidimo pogosto nonota ali pranono-ta, ki je še kar dobro prezimil, zdaj ga je zvabilo spomladansko sonce na prosto, kjer pestuje pred hišo najmlajšega. Čeprav pritiska spomladansko delo od vseh strani, naj ne prepušča mlada mati svojih malih otrok v takšno nevarno varstvo, Mlada mati in gospodinja naj se zaveda, da podpira tri vogale pri hiši. Sreča je, če stojijo na trdnem temelju, ki mu pravimo zdravje.
M. S.
Takrat nekaj xa naše mlade defelice. Prvi model je s triietrtinskimi kimono rokavi in s pestrobarvno vezanko. Krilo je dvodelno, ravno ukrojeno, zadaj razširjeno z nasproti, položeno gubo in ima velike žepe. Druga dekliška obleka je z dolgimi rokavi, notranjimi žepi in krilom, ki ima spredaj) vloženo votlo gubo. hi zadnja mladostna obleka je z enostavnim životkom in krilom, ki ""d spredaj po dve gubi na vsaki tirani, zadaj pa nasproti položeno gubo v sredini.
Tudi likali ne zna vsaka
Pred likanjem se morate vedno prepričati, ali je likalnik pravilno vroč, kajti nekatere tkanine prenesejo le srednjo vročino.
Bombažne tkanine In platno lahko likamo vlažno in s precej vročim likal trikom. Prav itako likamo volneno blago, in sicer súho in obrnjeno narobe ali pa po pravi strani z vlažno krpo, da s tem zlasti pri gubah odstranite vlago. Ako se pokažejo po končanem likanju oblisi pri šivih in
Časopisni papir nam prav dobro »luža pri pomivanju. Sajaste lonce odrgni najprej s kepo papirja, nato ga šele pomij. Tako se ti blato ne zaje v razpok ime roke in tudi .pomije so čiste ter jil lahko uporabiš za živali. Kmečka lončena posoda rada diši po živilih, katera so se kuhala v njej. Ako jo zaiotraj odrgneš s časopisom, se duh izgubi.
0 ZAPOSLITVI ŽENA V AMERIKI
Po podatkih ameriškega ministrstva za delo je zaposlena v Ameriki vsaka tretja žena. Zanimiva je trditev ameriških pristojnih organov, da ni ta zaposlenost posledica vojnih potreb niti ne pomanjkanja delovne sile. Vse večji uspeh ameriške žene v javnem življenju jc rezultat nenehnega splošnega napredka in posebej napredka žena samih.
Statistika o poklicih ameriške žene pa kaže, da so zaposlene na vseh delovnih področjih. Več kot 50 odstotkov bančnih nameščencev so žene in več kot 6000 žen so v bankah visoko kvalificirani nameščenci. Žene v Ameriki pa zavzemajo tudi odgovorne, visoke in važne položaje. Na čelu treh železniških družb so žene. Zone so tudi člani velikih industrijskih podjetij. Najvišje položaje imajo celo v zunanji politiki. Prav talko so postale žene važni eiuitelji v delavskih organizacijah, ki Jih vodijo z zavidanja vrednim uspehom.
Zadnja leta se je zelo dvignil odstotek zaposlenih poročenih žen, in sicer je 55 odstotkov vseh žen v službi poročenih, kar je 19 odstotkov več kot v letu 1910. Od skupnega števila zaposlenih žen jih je 32 odstotkov starih nad 45 let.
Pri vsem tem pa je zanimiv i, tla so ameriške žene. pmi istem delu .-U.kie nilaeane od moških. Šol« v naj.sUiih zveznih državah in na Alja-
sko so bil? sprejeti novi zakoni, ki izenačujejo qxlače žen s plačami moških,
ANGLEŠKE ŽENE BODO PRIŠLE TUDI V SPODNJI DOM — BORBA ZA IZENAČENJE PLAČE IN DE-LOVNEGA ČASA
Preteklo je žc 34 let, odkar so žene Anglije dobile volilno pravico in prišle v Spodnji dom britanskega parlamenta. Borba za te ¡pravice je. bila težka in dolga, vodile so jo znane sufražetke, velikokrat so žene demonstrirale, sc borile s policijo po ulicah, zapirali so jih, stavkale so z
1 ako to hi podobno.
Zdaj pa so parlamentu predložili nov predlog, to je, da bd imele žene pristop tudi v Zgornja dom, tako imenovano »Hišo lordov«. V tiisku so sc s tem v zvezi pojavili najrazličnejši glasovi, toda zdi sc, da odpor ne bo posebno močan in da bo predlog prodrl.
Res pa je, da pravica vstopa v Gornji dom nima za britanske žene kake večje važnosti, temveč je bolj načelna borba. Veliko večje važno-fitii je za žene vprašanje, ki so ga sprožili pred nedavnim: fiziSno in intelektualno zaposlene žene v Angliji prejemajo le štiri petine plače moškega. Zato so ž«uc zdaj postavile zahtevo: ali izenačiti plače, ali pa odločiti, da so dolžne žene t:udi delati h- štiri petine delovnega časa moža, to je, da imajo poleg nedelje še en prost dan v tednu.
drugod, je' treba na .tisto mesto še enkrat položiti vlažno krpo in držati nad blagom vroč likainik, ne d!a bi se ga dotikal. Svetleča z olikana mesta pni tem izginejo. Dobro je, da blago po vsem tem še pTevidno skr-tačite.
Prava svila in umetne tkanine ne [Vrenesejo velike vročine, zato pazite na ilikalnik, da bo vedno le srednje vroč. Če je svila oprano.., je najbolje, da jo likamo takrat, ko še ni čisto suha.
iiantung in vse tkanine iz surove svile likamo suhe.
Blago krep se pri pranju zelo skrči, zato ga moramo .še vlažnega raztegniti. Najbolje je dati blago kaj v čiščenje, ker se bomo prehudo jezile. cc obleka ne bo več taka, kakor je bila prej.
ŽoTŽet ali šlfon bomo likale na fro-tirki ali na kaki drugi zelo mehki podlagi.
Žamet likamo »v zraku«, da ga ne potlačimo. Črtast žamet pa likamo narobe in ga pozneje še skrtačimo. Žamet pritrdimo na robu likalne deske in premikamo nad njim likalnak sem in tja, toda tako, da se pri tem žameta ne dotikamo. Dele žameta, ki so obtisnjeni, odstranimo s paro, oko držimo obleko nad vrelo vodo. Bolj ¡trdovratne dele previdno skrtačimo.
Kadar perete nagubana krila, vam svetujemo, da gube označite s svetlim sukancem. To sicer dolgočasno in odvisno delo vam pri likanju prihrani mnogo truda. Gube položite po označenih črtah in jih tu in tam pripnetc z buciko, da se ne premaknejo. Na krilo položite vlažno krpo in z vročim likalnikom zlikajte. Ko odstranite bucike, krilo še enkrat zlikajte z vlažno krpo, da izginejo sledovi bucik, na koncu pa ga še polikojtc s suho krpo.
Kadar hočete likati moževe hlače (seveda spet z vlažno krpo), morate paziti, da likate po robovih, ki jih je napravil krojač. Hlače namreč niso preprost in raven kos, marveč se kljub prednjim gubam, ki so videti ravne, v profilu prilegajo obliki nog. Robove zaobrnite malo nazaj in jih nikdar ne likajte naravnost in paralelno z likalno desko. Za suknjič je bolje, da ga daste v likanje krojaču, ki ima za to primerno desko in blazine.
Njlona in pcmlona ne smemo likali ! Pni pranju se. te tkanine ne zmečkajo in ne izgube svoje oblike.
Cc ste obleko po nesa-eči malo osmiodili, izperite zažgana mesta takoj s čisto vodo. V najhuših primerih si boste pomagale s kisom ali s čebulnim sokom.
Kadar postane likailnik hrapav, ga zgladile s finim papirjem ali pa s koščkom sveče.
L
RAPIO: OGLASI • omftVt
Nogometno prvenstvo koprske podzveze
Mesna kimfenrenta za še „Piran"
prvo mesto sta samo in „Aurora"
V	petem kolu drugega dela nogometnega prvenstva koprske, podzveze je moštvo Pirana proti pričakovanju zmagalo v Unvagu nad tamkajšnjim Odredom z visokim rezultatom 1-0. S tem porazom je Odred izgubil vse praktične 'izglede, da poseže v borbo za prvo mesto. V naslednjih kolih pa ialiko pričakujemo ostro borbo mod Piranom in Auroro, med katerima je ena točka razllike. 01x- moštvi sta v odlični formi in je zmagovalca težko predvideti.
Vse druge tekme .so se končale hrez presenečenj. Aurora je v Dekanih premagala zasluženo »Jadran« z rezultatom 5-2, Izola pa v Rrtonigjli tamkajšnje moštvo s tesnim rezultatom 3-2. Zmaga koprskega Proleter-ja nad Bujami (6-2) je nekoliko previsoko izražena, ker so bili gostje v- polju večidel igre enakopraven nasprotnik. Soline so premagale na domačem igrišču moštvo Umaga z rezultatom 5-2.
\ nedeljo so na sporedu naslednja srečanja: v Dekanih Jadran—Brton.i-pla, v Sv. Jerneju Soline—Aurora, v Umagu Umag—'Momjan, v Kopru Proletor—Odred in v Piranu Piran—■ Izola. Vse tekme se začno oh 15. uri.
TELOVADCI KOPRSKEGA OKRAJA SE PRIPRAVLJAJO ZA PRVOMAJSKE NASTOPE
V	nedeljo je bil v Kopru zbor načelnikov, načelnic in vaditeljev telovadnih društev Partizan koprskega okraja, ki se ga je udeležilo 25 predstavnikov petih društev. Na zboru so predelali zletne vaje in sestavili program za prihodnje delo. Tako ho med drugim 1 .aprila velika telovadna akademija v Piranu, na kateri bodo nastopili telovadci piranskega in koprskega Partizana.
Pogovorili so se tudi o pripravah aa prvomajske nastope in za Titov» štafeto.
TUDI BLOŠKI PIONIRJI SE UVELJAVLJAJO V SMUČANJU
Čeprav je Bloška planota zibelka slovenskega smučarstva, kjer so že v Valvazorjevih časih uporabljali smuči, je bloška mladina šele letos v večjem številu začela drseti po prelepih domačih smučiščih. Glavni vzrok je bil v pomanjkanju čevljev in drugih smučarskih potrebščin, obenem pa tudi ni bilo društva, ki bi mlade smučarje pripravilo do organiziranega tekmovanja.
Z ustanovitvijo Partizana pa je bloška mladina letos prvič1 po osvoboditvi dobila možnost, da tekmuje z drugimi primorskimi društvi. Domače telovadno društvo je namreč organiziralo okrajne smučarske tekme za pionirje in pionirke, mladince in mladinke ter člane in članice. V borbi s Postojno, Rakekom, Starim trgom, Pivko in Prcstrankom so fc Bločani kar dobro držali in odnesli vrč prvih nagrad.
Tekme je gledalo veliko število ljudi, kaT dokazuje, da je na Blokah veliko zanimanje za zimske športe. Domačemu Partizanu in tekmovalcem iskreno čestitamo in upamo, da bodo z isto intenzivnostjo nadaljevali delo tudi pri razširjanju poletnih športov.	-jol
ANGLIJA SVETOVNI PRVAK V NAMIZNEM TENISU
Pretekli teden se je začelo v Bukarešti svetovno prvenstvo v namiznem tenisu, na katerem sodeluje tudi jugoslovanska reprezentanca v postavi Vilim Harangozo, Dolin ar. Ga-brič in Vogrine. Naši igralci vse do zadnjega trenutka niso vedeli, če bodo lahko nastopili, kajti romun-fke oblasti so neprestano zavlačevale izdajo potnega dovoljenja. Po dolgem potovanju čez Madžarsko so miši igralci vendarle prispeli z zakasnitvijo v Bukarešto in še isti večer odigrali tekmi z Avstrijo in CSR. Prvo tekmo so odločili v svojo korist, drugo pa so gladko izgubili. Na rezultat je nedvomno vplivalo dejstvo, da so bili naši tekmovalci utru-
jeni in zaradi negotovosti okrog potovanja tudi precej nervozni.
Jugoslavija je izgubila tudi odločilno srečanje z Anglijo s 5:0, vsu ostala srečanja pa je odločila v svojo korist. Zmagovalec ekipnega pr-venstva je Anglija, ki je v finalu premagala Madžarsko. Jugoslavija je v svoji grupi zasedla tretje mesto.
Naši športni krogi pričakujejo, da
se bodo jugoslovanski tekmovalci bolje odrezali v igri posameznikov in paro-v. Glavni favorit za naslov svetovnega prvaka pa je vsekakor Anglež Bergman, ki je v odlični formi in je doslej vse svoje nasprotnike brez težav premagal.
MZKULTURNA AKTIVNOST V CERKNEM
Toplo pomladansko, sonce je precej razgibalo cerkniško mladino, ki so pridno pripravlja za mladinski festival v Tolminu. V okviru teh priprav so bila preteklo nedeljo tudi tekmovanja v odbojki, košarki, namiznem tenisu in šahu mc-d mladino
Najvažnejši sporedi od 28. marca do 3 aprila 1953
iSOBOTA, 28. III.: 14.30 Jezikovni pogovori Jožeta Pahorja; 17.30 Po domače — venčck slov. narodnih; 17.40 Motivi našega juga; 18.30 Morje široka cesta; 18.-15 Odlomki iz Police.ve opere. »Deseti brat« izvajajo solisti in orkester ljubljanske opere. — NEDELJA, 29. IU.: 8-30 Za naše kmetovalce; 9.00 Mladinska oddaja: KEKEC, pravljica slov. gora ter pogovor s pionirji; 13.45 Glasba po željah; 15.00 Z mikrofonom med našim ljudstvom: Pred poletnim ribolovom; 15-20 »V nedeljo zjutraj vstala bom... šopek slov. narodnih; 16.30 Slušna igra: Kersnik-Jurčič: »Berite Novice«; 18.30 Popularne skladbe slovenskih avtorjev pojo moški zbori. — PONEDELJEK,
30. III.: 11.00 Koncert orkestra JLA iz Portoroža p. v. J. Jan kovica; 11.30 Žena in dom: 14.30 Iz športnega sveta; 18.15 Malo naprej, malo nazaj: vesela ponedeljkova pisanica. — TOREK, 31. HI. 14.30 Strani naše zgodovine: 17.10 Jugoslovanske narodne pesmi in plesi; 18.4-5 Afriške in ju-dovske narodne pesmi; 18.30 Jezikovni pogovori J. Pahorja; 20.00 P. I. Čajkovski «Pikova dama«, opera v 3 dejanjih; 22.40 Intimna plesna glasba. — SREDA, 1. IV.: 11-38 Šolska ura: Borci proti smrti; 14-30 Kulturni razgledi; 17.30 Igra zabavni orkester Radia Zagreb s svojimi solisti; 18.15 Prvo aprilski portreti — anekdote velikih mojstrov: 20.30 Koncert zbora centralnega doma JLA iz Beograda p. v. Slobodana Krstiča; 21.00 Radijski roman: Nexo: »Sirota Stina«; 21.30 Z Dunaja po svetu.
Tiskarna in knjigoveznica
4fei
—PliBMr
KOPER
Nabrežje JLA št. 24 - telefon 190
tiska: vse vrste, obrazcev, etikete, brošure. knjige in časopise — veže: knjige, zvezke in podobno v usnje in platno — izdeluje: škatle po želji, notese, bloke in ostale knjigoveške izdelke.
Najboljši primorski šaliisti
Rudarske šole iz Idrije in mladino Elektrogospodarske šole iz Cerknega. Tekmovanja so odlično organizirali in so pritegnila tudi .precejšnje število gledalcev.
NOVI VOZsMl RED ADRIJE
Avtopodjetje A DRI A Koper obvešča vse potnike, da se s 1. aprilom 1953 spremenijo vozni redi na naslednjih avtobusnih progah :
Postaja	prejšnji odhod	novi odhod
odhod iz	ura	ura
Buzeta za Koper	530	4 JO
Sv. Antona za Koper	620 7.20	520 620
Nove vasi za Koper	5.50	4.50
Valdoltre za Koper	7.10	' 630
Marezig za Koper	6.10	5.10
Kopra za Valdoltro	7.00	6.00
Vsi ostali vozni redi so neizpremenjejii.
DIREKCIJA
Ta teden sem šel na teren s težko glavo. Kamorkoli sem se prikazal, sem le sitnosti stresal, in tudi moji najboljši znanci me niso pozdravili. Pa so prijatelji takoj ugotovili: »Vane je bolan, nekaj hudega se je moralo pripetiti.« »Seveda se je — sem dejal — in tudi vam bi se, če bi bolje poslušali koprski radio.« Oni večer, ko sem se odpravljal na pot in mi je Juea metala klobase in kruh v »boršo«, sem zaslišal iz aparata divje lajanje. »Vane, poslušaj no.« je pripomnila Juea, »psa so spustili v tisto luknjo, ki se ji pravi ,št.u-diijo',« »Tiho bodi, Juea, ker se ae spoznaš na umetnost,« sem jo zavrnil, glava pa me je le začela boleti. No, potem sva poslušala še poročila o proslavah sedemdesetletnice smrti Kanila »Maja« in odločne besede, da Jugoslavija ne ho pristopila k »Atletskemu paktu«. Juea je vsa navdušena ugotovila, da politika le ni tako »konplicirana« zadeva, kot je v začetku mislila, jaz pa sebi jo namesto odgovora poccdil iz hiše. kot bi gorelo za menoj.
Ustavil sem se šele v Dekanih, kamor rac je tamkajšnji predsednik ZB povabil na nujni sestanek. To je bila velika reč, vam pravim, kajti prišli so celo člani Zveze komunistov in sam »podeštat«. Z združenimi močmi smo proglasili praznik Sv. Jožefa in sklenili, da ta dan vsa predavanja odpadejo. Vsi smo se tega držali, le mladina je. šla po svoji poti in sc ni bala smrtnega greha. Organizirala je predavanje o strel-stvu, jaz pa sem se hitro odpravil naprej, kajti ogorčeni Sv. Jožef bi mi lahko š<- « palico pomagal najti pot iz vasi.
V Ofpu so ljudje pravkar prihajali od maše in mi postregli s čudno novico. Tamkajšnji duhovnik je namreč bral neko čudno papeževo spomenico, v kateri je rečeno, da bodo odslej lahko verniki uživali
hrano in pijačo tudi pred obhajilom. Revolucionarnost svetega očeta me je gnani a do solz. Bržkone se bo število njegovih ovčic povečalo iz vrst tistih, ki se ob nobeni priložnosti ne branijo brane in pijače, papež pa se bo toliko zamotil z njimi, da bo še na politiko pozabil.
V T i 11 j a n u sicer niso prebrali revolucionarne papeževe spomenice, zato pa imajo revolucionarnega m ožil ar j.a, ki je podal ostavko na svoj položaj in prestopil v pevski zboT. Veliki armadi mežnarjev Slovenske Istre je tinjanski eks mežnar jasno povedali, da so na svetu razen zvo-nenja tudi druga pametna opravila.
Čeprav se na muzikalični sektor prav malo spoznam, me je vendar ganila prošnja neke učenke glasbenega tečaja v Bertiokih, naj jo naučim pesem »I papaveri«. Res čudovito, kako si ta himna koprskih plesnih »umetnikov« utira pot med naše ljudstvo. Deklico sem prijazno poučil — ker je učitelji najbrž niso da bi bilo mnogo bolj pametno najprej sc naučiti nekaj lepili slovenskih in jI:-'' i-i ki h narodnih pesmi. če pa bo kaj časa ostalo, pa tudi razne »papavere«.
Na občnem zboru kmetijske zadrugo v Sečovljah so mi zadružniki prav prijazno dejali «se aeomodi« in začeli sejati. Napenjal sem ušesa ves čas, kolikor sem le mogel, pa vendar nisem.ujel niti ene slovenske besede. Ko sem jili na to Opozoril, so ml dejali, da je sicer med njimi res nad 40 odstotkov Slovencev, da pa še nobeden med njimi ni bil na tečaju za narodno zavednost. Hočeš, nočeš, strni jim moral dati prav.
Na povraitku v Koper sme se ustavil še v Izoli. Posebno jvozornost je vzbudila drevesnica kmetijske za-dange, kjer so že pred časom posadili sadne sadike, pa še redno nič ne gleda iz zemlje. Ljudem bo tre-
ba pomagati — sem si mislil in začel z »žlofadurjem« zalivati izsušeno njivo, ki jo po nemarnem imenujejo drevesnico. Pozneje so ini pravili, da je iz nekega vogala škilil name agfronom zadruge in ves ponosen pripomnil: »Sedaj pa je Vane storil tisto, kair sem jaz že dolgo časa mislil.«
Dolgo potovanje me je utrudilo in krepko sem si že želel sedeti za domačo mizo in poslušati mile glasove Juec in koprskega radia. Toda tik pred domačo hišo me je ustavil moj znanec iz Sv. Petra in ml dejal: »Povsod sc potepaš, starana, lc k nam gori te ni nič. Radi bi ti pokazali našo zadrugo, kjer plešejo miši baletne točke in uživajo črvi največjo demokracijo na svetu. Pa tudi naši fantje te pogrešajo. Preteklo nedeljo so se stepli za 50 dinarjev in malo je manjkalo, da ni tekla kri.« Vrlemu znancu sem takoj obljubil intervencijo pri okrajni trgovinski inšpekciji, glede fantov pa sem nm dejal, naj jih priporoči kakšni hranilnici za reklamo, ker znajo tako »živo« cenili tudi najmanjše vsote denarja.
V trenutku, ko sem hotel stopiti skozi domača vrata, sem zagledal na bližnjem zidu nabit papir, ki sem ga kol človek, si se zanima za politiko, moral prebrati. Na papirju je pisalo: »Odlok o odlaganju smeti«. Na koncu odloka pa sem zagledal podpis koprskega- župana v oklepaju. Takoj sem ugotovil, da nisem jaz nič manj znana oseba v teh krajih kot koprski župan in da imam tudi jaz pravico podpisovati se v oklepaju. Ker ni bila proti temu niti Juea niti uredništvo »Slovenskega Jada ana«. vas danes pozdravljam z (Vaš Vane)
DRAŽBENI OKLIC
Dne 13. aprila 1953 ob 9. uri se bo vršila na okrajnem ljudskem sodišču v Piranu soba štev. 1 javna dražba avtomolxila Fiat 508 »Topoiino« evidenčna štev. STT 2016.
Cenihia vrednost znaša Din 220.00®
Avto je na ogled v garaži v Piranu, Matteottijeva ulica vsak dan od 14. do 15. ure.
Okrajno ljudsko sodišče Piran, dne. 23. marca 1953.
OBVESTILO
Okrajna ljudska odbora Koper in Buje sta po odredbi komandanta Vojaške uprave JLA dolžna poskrbeti za objavo italijanskega prevoda jugoslovanskih predpisov, ki so razširjeni na Jugoslovansko cono STO. V zvezi s tem obveščamo podjetja, ustanove in ostale zainteresirane, da je izšel prvi snopič, ki vsebuje prevode 6 važnih uredb s področja gospodarstva.
Prevodi so na prodaj v vseli poslovalnicah podjetja »Ll-PA« v okrajih KopeT in Buje.
JERMAN BRUNO od Petra, rojen 17. 2. 1933 v Baredih pri Izoli, sta. nujoč istotam štev. 2-1-1, je izgubil osebno izkaznico št. 27157/17145, izdano od Ljudskega odbora občine Izola—okolica, in jo razglaša za neveljavno.
_ BONJN MARIJA roj. Furlanič dne 5. 9. 1909 na Manžanu št. 24. stanu-joča istotam, je izgubila svojo osebno izkaznico, izdano od občinskega ljudskega odbora Koper—okolica, in jo razglaša za neveljavno.
FIČUR LINO od Franca. rojen 19. 7. 1933 v Nožed.u pri Izoli, stanujoč istotam št. 4, je izgubil osebno izkaznico .izdano od ljuilskega odbora občine Izola—okolica, in jo razglaša za neveljavno.
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milko Štolfa — Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru. . Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorijeva ulica 26, tel. 170, poštni predal 2 — Številka tekočega računa pri Narodni banki r Kopru 657-T-162 Letna naročnina 500 din. polletna 250 in četrtletna 130 din.