sovretova pot 54 2250 ptuj 99-125 Danijel Janžekovič MASLOWA HIERARHIJA POTREB MED PLAČANCI: ZAKAJ VOJAKI ODHAJAJO MED PLAČANCE? 100 izvirni znanstveni članek u dk 159.923.3:355.097(497.4):355.318.2 ::POVZETEK V zadnjih letih je opazen povišan trend zapuščanja Slovenske vojske in prehod med plačance. V raziskavi je intervjuvanih pet bivših vojakov, ki so kot plačanci delovali na kriznih žariščih po svetu. Problem motivacije je predstavljen s kombinacijo potisnih in vlečnih dejavnikov. Prispevek kot glavni psihološki teoretični opornik uporabi Maslowo hierarhijo potreb. Vzroki za odhod vojakov med plačance niso samo finančne narave, kot je velikokrat poenostavljeno predstavljeno, ampak so bolj izrazite potrebe po samoaktualizaciji. Avtor ponudi nekaj potencialnih rešitev, ki bi lahko pripomogli k izboljšanju statusa vojakov. Ključne besede: vojska, plačanci, Maslowa hierarhija potreb, motivacija, potrebe, vrednote ABSTRACT MASLOW’S HIERARCHY OF NEEDS AND MERCENARIES: WHY DO SOLDIERS BECOME MERCENARIES? Maslow’s hierarchy of needs and mercenaries: why do soldiers become mercenaries? In recent years, there has been a clear trend of soldiers leaving the Slovenian army to join the mercenaries. Five interviews are conducted with former soldiers who worked as mer- cenaries in crisis areas around the world. The problem of motivation is presented by ex- ploring push and pull factors. Maslow’s hierarchy of needs is used as the main psycholog- ical theoretical anchor. The reasons for soldiers joining the mercenaries are not just of fi- nancial nature, as is often simplifiedly shown, but the need for self-actualization is at the forefront. In discussion, author proposes some solutions that could help the status of Slo- venian army. Keywords: army, mercenaries, Maslow’s hierarchy of needs, motivation, needs, values Anthropos 1-2 (253-254) 2019, str. 99 -125 danijel janžekovič 101 ::UVOD 1 »Najemniška in pomožna vojska sta nekoristni in nevarni; kdor ima državo osnova- no na najemniški vojski, ne bo nikoli trden in varen. Najemniške čete so namreč med sabo nesložne, stremuške, brez discipline in nezveste; med prijatelji se šopirijo, pred so- vražniki stisnejo rep med noge; Boga se ne boje, ljudem niso mož beseda...« (Machiavel- li, 2006: 58) Machiavelli (1469–1527) je v Vladarju (Il principe) posvetil plačancem ali naje- mniški vojski posebno poglavje. Machiavelli ni zaupal plačancem in je raje imel »za- interesirane« in motivirane vojaške enote državljanov ali milice (Machiavelli, 2006; Creveld, 2000: 68; T oso, 2011). Lokalna milica, ki jo je zbral za obrambo Firenc, se je sprva izkazala pri obrambi Pise, nato so to milico porazili prav plačanci pod Me- dičejci (Mannion, 2003: 173; Lord, 2003). Tako je Machiavelli na lastni koži obču- til, da so stvari bolj zapletene, kot jih je prikazoval. Še vedno pa prevladuje negativ- no mnenje do plačancev (Parrott, 2012: 1-23), čeprav je v zadnjem času (ponovno) viden trend povečanega odhoda pripadnikov iz redne sestave v zasebna vojaška in varnostna podjetja (McFate, 2017; Lanning, 2005; Chesterman, Lehnhardt, 2007). Članek temelji na Maslowi teoriji motivacije in hierarhiji potreb. Ameriški psi- holog Abraham Maslow je prepoznal pet potreb (kasneje je lestvico »nadgradil« na sedem oziroma osem potreb) in jih hierarhično razdelil: 1. fiziološke (hrana, voda, kisik); 2. varnost (fizična, socialna, finančna); 3. ljubezen in pripadanje (zaupanje, zakon, otroci); 4. ugled in spoštovanje (pozornost, slava, pomembnost); 5. samoak- tualizacija ali samouresničitev (kognitivne in estetske potrebe, potreba po uresniči- tvi potencialov, transcendenca). Praviloma je treba zadovoljiti potrebe na nižji rav- ni, preden se lahko uresniči potrebe na višji ravni (Maslow, 1943; Maslow, 1954). Tako morajo vojaki (in plačanci) uresničiti fiziološke potrebe in potrebe po varno- sti, ljubezni in ugledu, preden bi lahko zadovoljili potrebo po samoaktualizaciji. Glavni namen članka je odgovoriti na vprašanje, kaj so primarni motivi vojakov pri menjavi »gospodarja« oziroma delovnega okolja. Po pregledu osnovnih pojmov o plačancih in motivaciji predstavim raziskavo in pet intervjujev. Zastavil sem tri hi- poteze, ki sem jih preverjal z deskriptivno analizo odgovorov plačancev. Hipoteza 1 se glasi: vojaki imajo ob odhodu med plačance zadovoljene nižje (fiziološke) potre- be po Maslowu, medtem ko so višje potrebe (spoštovanje, ugled in samoaktualiza- cija) neuresničene. Hipoteza 2 se glasi: večina vojakov se je odločila za prehod med plačance iz finančnih razlogov oziroma zaradi (finančne) varnosti po Maslowu. Hi- poteza 3 se glasi: vojaki, ki razmišljajo o prehodu med plačance, vidijo še veliko mo- žnosti za izboljšanje organizacije in odnosov. 1 Prispevek je strnjena in poglobljena verzija diplomskega dela, ki sem ga decembra 2018 zagovarjal na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici pod mentorjem izr. prof. dr. Andrejem Rasporjem. Za vse nasvete in namige se mu prijazno zahvaljujem. maslowa hierarhija potreb med plačanci: zakaj vojaki odhajajo med plačance? 102 ::OBOROŽENE SILE IN MOTIVACIJA Stoletja so vojaški misleci premišljevali o dejavnikih motivacije vojakov. Leta 401 pr. Kr. je grški zgodovinar Ksenofont namigoval na »silo duše«, da bi Grke spodbu- dil k boju proti Perzijcem. Približno v istem času na Kitajskem je Sun Tzu poudaril pomen »moralnega zakona« v Umetnosti vojne (Sun Tzu, 2018). V 19. stoletju je Carl von Clausewitz trdil, da zmage v vojni ne more pojasniti brez upoštevanja mo- tivacije (Clausewitz, 2004; Heuser, 2017). Kljub velikim napredkom v vojaški teh- nologiji je vojak še vedno temeljni in najmočnejši člen v vsaki vojski. Motivacija je torej ključna za uspešno vodenje vojakov. Pri vsakem vojaku je razvidna raznovrstnost vojaških, družbenih in individualnih vrednot, ki vplivajo na motivacijo. Ti lahko vključujejo občutek dolžnosti, odgo- vornost, duh žrtvovanja, željo po slavi, duh pustolovščine, vodstvo, ekipni duh (esprit de corps), treniranje, samozavest, disciplino, logistično učinkovitost, prizna- nja, nagrade, itd. Nekateri motivacijski dejavniki so bolj pomembni od drugih, zato jih je treba identificirati. Sredi 19. stoletja je francoski vojaški teoretik Ardant du Picq poudaril samozavest kot enega izmed ključnih elementov učinkovite vojske. Poveljniki morajo verjeti v svoje čete in obratno. Vojaki morajo zaupati v sovojake, orožje in učinkovitost enote (Rodrigues-Goulart, 2006). Slika 1: Ključni vidiki motivacije za vojake (po Rodrigues-Goulart, 2006: 94). Anthropos 1-2 (253-254) 2019, str. 99 -125 danijel janžekovič 103 ::PLAČANCI Definicija plačanca je navedena v 47. členu dodatnega protokola k Ženevski konvenciji iz leta 1977. Plačanec je »vsakdo: a) ki je bil posebej rekrutiran, lokalno ali v tujini, da bi se boril v oboroženem spopadu; b) ki dejansko neposredno sode- luje v sovražnostih; c) ki je motiviran, da sodeluje v sovražnostih, v glavnem zaradi želje po osebni koristi, in ki mu je od strani v spopadu ali v njenem imenu dejan- sko obljubljeno znatno večje materialno plačilo od tistega, ki je obljubljeno ali pla- čano borcem podobnega ranga ali funkcije v oboroženih silah omenjene strani; d) ki ni državljan strani v spopadu in tudi nima stalnega prebivališča na ozemlju, ki ga nadzoruje stran v spopadu; e) ki ni pripadnik oboroženih sil strani v spopadu; in f) ki ga ni poslala po uradni dolžnosti kot pripadnika svojih sil država stranka v spo- padu.« Plačanci nimajo pravice biti borci ali vojni ujetniki (Dodatni protokol, 1977, 47. člen). Podobno veččlensko definicijo plačancev ima tudi Konvencija ZN proti rekruti- ranju, uporabi, financiranju in usposabljanju plačancev iz leta 2001 (United Nati- ons Mercenary Convention, 2001). T udi pri tej definiciji morajo biti pogoji kumu- lativno izpolnjeni; plačanec je tisti, ki izpolni vse pogoje. T o konvencijo je doslej ra- tificiralo 35 držav, med njimi je več držav NATO (Nemčija, Italija, Belgija) in Varšavskega pakta (Ukrajina, Poljska, Romunija). Kljub temu pa Konvencije niso ratificirale države z največjimi vojskami. Predvsem izstopa nepristop petih držav stalnih članic Varnostnega sveta ZN: ZDA, Rusija, ZK, Kitajska in Francija. T raja- lo je dvanajst let, da je omenjeno konvencijo podpisalo 22 držav, kar je bil pogoj za njeno uveljavitev. Kljub temu ostaja bolj zapisana želja kot realnost. Vsi plačanci ne pristanejo na bojnih poljih na Bližnjem Vzhodu ali v Afriki. Takš na je namreč le stereotipna podoba plačanca danes. Plačanci pogosto skrbijo tudi za varovanje naftnih ploščadi, logistiko, inštruiranje domačega kadra (Cvetek, 2010; Beyani, Lilly, 2001; Singer, 2004: 91-93). Načeloma plačanci ne bi smeli de- lovati v bojnih operacijah, a to države preprosto zaobidejo. T reba je razlikovati med tistimi, ki delujejo v bolj mirnih okoljih, in tistimi, ki delujejo v vojnih okoljih (Mancini, 2010). Enačenje zasebnih podjetij s plačanci je poenostavljeno in napačno, kar je razvi- dno iz pogojev b in d 47. člena Dodatnega protokola. Proti pogoju d govori dejstvo, da veliko zasebnih podjetij pripada vojskujoči se državi (npr. ameriška vojska naje- ma ameriška zasebna podjetja). Proti pogoju b govori dejstvo, da gre večinoma za opravljanje »obstranskih« dejavnosti, kot je varovanje ljudi in stavb ter urjenje, zato praviloma niso rekrutirani za bojevanje. Gre za vojaški outsourcing, ki je bil v daljnji preteklosti precej uveljavljena praksa, a je z nastankom nacionalnih vojska v 19. sto- letju za »trenutek« potihnil vse do zadnjih 20 let (Parrott, 2012). Do razcveta zasebnih vojaških in varnostnih podjetij (ZVVP) je prišlo z vojnama v Afganistanu in Iraku (Private Military Companies, 2006). Najemanje zasebnih podjetij na kriznih žariščih se je izkazalo za dvorezni meč. Zasebna podjetja so raz- maslowa hierarhija potreb med plačanci: zakaj vojaki odhajajo med plačance? 104 bremenila oborožene sile držav, a so v nekaterih primerih kršila načela humanitar- nega prava: sporna pridržanja in zasliševanje osumljencev, streljanja na civiliste (Glanz, Rubin, 2007). Glavno vprašanje je, kdaj in do katere mere nosi država od- govornost za dejanja zasebnega podjetja, ki ga je sama najela za opravljanje storitev, ki sodijo v njeno jurisdikcijo (Sancin, 2009). Delovanje zasebnih podjetij je precej ohlapno mednarodnopravno urejeno. Švica in Mednarodni odbor Rdečega križa sta zato začeli iniciativo za sprejetje pravil delo- vanja ZVVP . Rezultat teh posvetovanj in sestankov je Montreuški dokument iz leta 2008, ki je prvi dokument na mednarodni ravni za primere delovanja ZVVP v obo- roženih spopadih. Dokument v 9. členu določa, da so zasebna vojaška in varnostna podjetja zasebne poslovne entitete, ki ponujajo vojaške in varnostne storitve: oboro- ženo delovanje in zaščita oseb ter objektov, pridržanje zapornikov in svetovanje, uspo- sabljanje lokalnih varnostnih sil in osebja. Cilj dokumenta je usmerjati države pri ure- janju nacionalne zakonodaje, nima pa zavezujoče narave, zaradi česar je njegovo upo- števanje vprašljivo (Montreaux Declaration, 2008; prim. tudi ICRC, 2013). Leta 2010 je ponovno na pobudo Švice veliko predstavnikov zasebnih podjetij, dr- žav in nevladnih organizacij pripravilo Mednarodni kodeks delovanja zasebnih varno- stnih podjetij (ICoCA 2010). Zasebna varnostna podjetja so dokumentu izkazala ve- liko podporo – do septembra 2013 ga je podpisalo že več kot 700 podjetij. Če je Mon- treuški dokument namenjen državam, je Kodeks namenjen zasebnim podjetjem. Gre za neke vrste pravila delovanja za zasebne pripadnike oboroženih sil ali plačance (San- cin 2009, 322-341). Tako kot Montreuški dokument tudi Kodeks ni pravno zavezu- joč mednarodni akt, temveč le skupek pravil, načel in dobre prakse, ki sloni na med- narodnem humanitarnem pravu (Fritz, 2011; Furlan, 2012). Kljub temu vedno več naročnikov zahteva, da so zasebna podjetja podpisniki omenjenega Kodeksa. Države in organizacije vse pogosteje najemajo ZVVP. Med najpomembnejše vzroke sodi konec hladne vojne v začetku devetdesetih let 20. stoletja, ko so velike države zmanjšale obseg vojsk (po nekaterih ocenah globalno za 6 milijonov). Z zmanjševanjem števila vojakov v stalnih silah po koncu hladne vojne je prišlo do presežka visoko izurjenih vojakov. T o je pripomoglo k razvijajočemu trgu ZVVP , ki so imela veliko razpoložljivega vojaškega kadra. Hkrati se je leta 2001 začela vojna proti terorizmu (Holmqvist, 2005: 2). Svetovni trg zasebnih vojaških organizacij obvladujejo Američani z organizacijami, kot sta Academi (bivši Blackwater), AE- GIS in Titan Corporation (Singer, 2004). ::MOTIVACIJA Raziskovanje motivacije je iskanje odgovorov na zapletena vprašanja o človeški naravi (Hersey, Blanchard, 1982: 14; Raspor, 2010, 31). Pri motivaciji naj bi šlo za energijo, ki nas žene in spodbuja v aktivnost (De Alberdi, 1990: 28). Ljudje delajo iz različnih razlogov: zaradi dohodka, porabe časa, želje po osebni rasti, dokazova- nja (Hodgetts, 1991: 129; Kreitner, 1992: 385). Nekateri celo trdijo, da je v upora- Anthropos 1-2 (253-254) 2019, str. 99 -125 danijel janžekovič 105 bi več kot 140 različnih definicij motivacije (George, Jones, 2008: 181). Proces mo- tivacije je cikličen in je sestavljen iz potrebe, iz katere nastane želja po dosegu cilja, aktivnosti za dosego cilja in cilja (Raspor, 2010: 34; Lipovec, 1987: 109). Slika 2: Motivacijski proces (po Armstrong, 2003: 217). Motivacija je tisto, kar »prisili« osebo, da deluje za dosego cilja. Edward J. Mur- ray v svoji kratki knjigi Motivacija in emocija trdi, da ima motivacija dve nujni se- stavini: impulz in motiv. Impulzi spodbujajo osebo k delovanju, motivi pa generi- rajo vedenje pri doseganju cilja (Murray, 1964); to se pravi: gre za push-pull dejav- nike. Motivacija tako nujno vsebuje potrebo po nečem. Čeprav se posamezniki vedno ne zavedajo impulzov, ki jih spodbujajo, se zavedajo ciljev ali potreb, ki jih želijo zadovoljiti. Potreba je neuravnoteženo stanje, ki se pojavi ob nezadovoljenosti oziroma ne- ravnovesju organizma (žeja, lakota, prizadetost). Loči se med fiziološkimi, psiholo- škimi in socialnimi potrebami. Potrebe so lahko povsem materialnega značaja, pri socialnih in psiholoških potrebah pa gre bolj za informacijsko neravnovesje. Potre- be terjajo uravnovešenje oziroma homeostazo (Reeve, 2005). Motivacija ima po- temtakem lahko notranje ali zunanje impulze. Notranji vzroki so lahko fiziološki procesi, potrebe, nagoni, cilji in vrednote, zunanji cilji pa dražljaji, pobude, pritiski, kulturno in socialno okolje. Motivacije ni mogoče meriti neposredno, temveč prek samoocen oseb in vedenjskih vzorcev (Petri, Govern, 2004). Psihologija motivacij pozna veliko teorij, ki jih različni avtorji različno kategori- zirajo, kot so Murrayeva teorija, Herzbergova dvofaktorska teorija, Leavittova teo- rija, Froomova teorija, teorija ekonomske motivacije, Adamsova teorija enakosti, Skinnerjeva teorija okrepitve, teorija socialnega učenja, teorija postavljanja ciljev (prim. Ford, 1992; Lamovec, 1986; Gogala, 2004; Miner, 1994, je zbral in analizi- ral 32 različnih teorij). maslowa hierarhija potreb med plačanci: zakaj vojaki odhajajo med plačance? 106 Psihologija motivacije še ni podala celovite slike človeka ali postavila splošno te- orijo motivacije. Vsaka od teorij predstavlja svojo zaključeno enoto s specifičnimi predpostavkami, metodologijo in terminologijo, zato jih je težko med seboj primer- jati. Sposojanje pojmov med raznimi avtorji je nedopustno, saj imajo na videz isti pojmi pri različnih pristopih drugačen pomen (Raspor, 2010: 37). T reba se je zave- dati, da ne obstaja ena »najboljša« teorija, ampak je treba vsako gledati iz svojega zornega kota (George, Jones, 2008: 186). Glavni vprašanji pri preučevanju motivacije sta zakaj in čemu. Če nas zanimajo vzroki: zakaj se ljudje vedejo tako, kot se vedejo? Če nas zanimajo cilji: čemu se lju- dje vedejo tako, kot se vedejo? V psihologiji motivacije so pomembni koncepti, kot so: dednost, učenje, socialna interakcija, kognitivni procesi, homeostaza (optimalni nivo), motivacija rasti (človek je motiviran k doseganju svojih najvišjih potencia- lov). Prav v slednjo sodi tudi teorija Abrahama Maslowa (Petri, 1986; Lamovec, 1986; Kobal Grum, Musek, 2009). ::MASLOWA TEORIJA MOTIVACIJE IN HIERARHIJA POTREB Abraham Maslow (1908–1970) je bil eden najvplivnejših raziskovalcev človeko- ve motivacije. Njegov članek A Theory of Human Motivation, ki ga je leta 1943 ob- javil v prestižni reviji Psychological Review, je bil programski, čeprav se je zavedal, da je teorija nekoliko simplistična (Maslow 1943). V tem članku je definiral pet osnov- nih človeških potreb, ki jih je nato nadgradil in podrobneje opisal v knjigi z naslo- vom Motivation and Personality (Maslow, 1954; Maslow, 1970). Kot humanistični psiholog je menil, da ima vsak posameznik močno željo, da bi izpolnil stopnjo svo- je samoaktualizacije (Maslow, 1950). Maslow je predstavil nekaj temeljnih predpostavk, ki jih mora upoštevati vsaka teorija človeške motivacije. Običajno ima dejanje več kot eno motivacijo. Človeške potrebe razvrsti v hierarhijo prepotentnosti (pre-potency). Pojav ene potrebe običaj- no temelji na zadovoljitvi druge, bolj prepotentne potrebe. Nobena potreba ni izo- lirana: vsak nagon je povezan s stanjem zadovoljitve ali nezadovoljitve drugih nago- nov. Človeški možgani so kompleksni sistem s paralelnimi procesi, zato se lahko več različnih potreb pojavlja hkrati. Tako je Maslow sklenil, da bi se različne stopnje motivacije lahko pojavile sočasno (Maslow, 1943: 370-371). V svojih delih je Maslow opisal hierarhijo petih potreb: fiziološke, varnost, pri- padnost in ljubezen, ugled in spoštovanje, samoaktualizacija. Cilj Maslowe teorije je doseči peto stopnjo: samoaktualizacija ali samouresničenje. Maslow je opisal te potrebe kot »razvrščene v hierarhijo prepotentnosti.« Z drugimi besedami, prve sto- pnje potreb (fiziološke) so najbolj pomembne in bodo »monopolizirale zavest,« do- kler se jih ne zadovolji. Ko se enkrat zadovolji eno stopnjo potreb, se um premakne na naslednjo stopnjo potreb, in tako naprej, dokler se ne doseže samoaktualizacije (Maslow, 1954). Anthropos 1-2 (253-254) 2019, str. 99 -125 danijel janžekovič 107 Slika 3: Maslowa hierarhija potreb (Bučar, 2011: 12). Fiziološke potrebe (physiological needs) so začetna točka hierarhije. Torej da člo- veški sistem deluje homeostatično oziroma optimalno, mora zadostiti fizičnim po- trebam. Fiziološke potrebe so v primerjavi z ostalimi nenavadne, ker so izolirane in se jih da somatsko lokalizirati. Tako so relativno neodvisne druga od druge ali od drugih motivacij. Kljub temu fiziološke potrebe niso popolnoma izolirane (lačnega človeka lahko »nasiti« cigareta ali varen dom). Nedvomno so fiziološke potrebe »najbolj prepotentne.« Oseba, ki ji manjka hrane, varnosti, ljubezni in ugleda, bi najverjetneje najbolj želela hrane (Maslow, 1943: 372-374). Ko so fiziološke potrebe relativno dobro zadovoljene, se pojavijo potrebe po var- nosti (safety needs). Vse, kar je zapisal o fizioloških potrebah, se da preslikati na te potrebe. Maslow izpostavi otroke, saj je pri njih ta potreba najbolj očitna. Pri otro- cih se namreč vidi odziv na določene situacije hitreje in močneje; npr. bolezni, ki so grožnja zdravju, in se otroci počutijo ne-varne. Otrok potrebuje rutino in ritem, da se počuti varnega, zato si želi predvidljivega in urejenega sveta. Osrednja vloga star- šev in družine je jasna (Maslow, 1943: 376-378). Če so fiziološke in varnostne potrebe relativno dobro zadovoljene, se pojavijo po- trebe po ljubezni in naklonjenosti ali pripadnosti (love needs). Človek si želi pristnih odnosov z ljudmi. Potrudil se bo doseči naklonjeno mesto v skupnosti in pozabi, da ko je bil lačen, je odklanjal ljubezen. Potrebno se je zavedati, da ljubezenske potre- be vključujejo oboje: dajanje in prejemanje ljubezni. T e potrebe se manifestirajo kot prijateljstva, intimnost in družine. V naši družbi je pomanjkanje teh potreb najpo- gosteje vzrok neprilagoditev in v nekaterih ekstremnih primerih psihopatologije (Maslow, 1943: 380-381). maslowa hierarhija potreb med plačanci: zakaj vojaki odhajajo med plačance? 108 Vsi ljudje (z nekaj patološkimi izjemami) imajo tudi potrebo po ugledu in spo- štovanju (esteem needs). Zadovoljitev potrebe po samospoštovanju vodi do občutkov samozavesti, moči in vrednosti v svetu. Pomanjkanje teh potreb ustvarja občutke inferiornosti, šibkosti in nemoči. Maslow je opazil dve verziji potrebe po ugledu: »nižjo« verzijo in »višjo« verzijo. »Nižja« verzija je potreba za spoštovanje drugih in spoštovanje do drugih. To lahko vključuje potrebo po statusu, prepoznavi, slavi, prestižu in pozornosti. »Višja« verzija pa se manifestira kot potreba po samospošto- vanju (Maslow, 1943: 381-382). Četudi so vse dosedanje potrebe zadovoljene, se človek še vedno počuti nezado- voljen in nemiren, razen če posameznik dela to, za kar je ustvarjen. Pevec mora peti, voznik voziti, pisatelj mora pisati, če naj bodo končno srečni. Ta potreba je samo- aktualizacija (need for self-actualization). Zdi se, da je samoaktualizacijo najprej poj- moval ožje in bolj specifično kot npr. Goldstein (1939), ki je v njej videl splošno te- žnjo po razvitju vseh potencialov. V samoaktualizacijo sodijo tudi duhovne, estet- ske in etične potrebe, kakor jih je kasneje dodatno razčlenjeval Maslow (1954; 1970). Maslow je verjel, da je samoaktualizacija proces uresničenja človekove »narave«. Zato je treba poskrbeti za njen nemoten razvoj, nikakor pa je ni treba spreminjati in popravljati. Maslow je skušal dognati lastnosti samoaktualiziranih oseb. V ta na- men je preučil več oseb, ki naj bi po splošnem mnenju dosegle izjemno visoko sto- pnjo osebnostne aktualizacije. Med njimi so bili različni sodobniki in znane osebe iz zgodovine (Einstein, Eleanor Roosevelt, Lincoln, Spinoza, Jefferson). Na osnovi biografske analize teh oseb je Maslow izločil petnajst bistvenih značilnosti samoak- tualizirane osebnosti (Maslow, 1950; Kobal Grum, Musek, 2009: 180-181). Opis samoaktualiziranih oseb, kot ga je oblikoval Maslow, je stimulativen, vzbu- dil pa je tudi dvome in kritike. Metodološki ugovori so precej upravičeni. Maslow je opisal vzorec oseb, ki jih je sam izbral med osebami, ki jih je najbolj občudoval. Njegove ugotovitve in posplošitve so vprašljive že zato, ker je šlo za preučevanje »na distanco«. Družbenokritično usmerjeni avtorji Maslowu zamerijo, da njihova priza- devanja ne potekajo v smeri družbenih sprememb, temveč v smeri posameznika (Kobal Grum, Musek, 2009: 181-182). Kasneje je Maslow raziskoval nadaljnjo dimenzijo potreb, medtem ko je kritizi- ral lastno vizijo samoaktualizacije. Po tej zadnji teoriji posameznik najde svojo ak- tualizacijo, če se preda višjemu cilju zunaj sebe, v altruizmu ali spiritualnosti: tran- scendenca. T ranscendenca se nanaša samo na največje in najbolj vključujoče ali ho- listične stopnje človeške zavesti, obnašanja in odnosov do soljudi, do drugih vrst, do narave in kozmosa. Tako je njegova končna hierarhija imela osem stopenj (Maslow, 1970). Anthropos 1-2 (253-254) 2019, str. 99 -125 danijel janžekovič 109 Slika 4: Sedemstopenjska hierarhija potreb, pri kateri je delil samoaktualizacijo še na spoznavne ali kognitivne in estetske potrebe; kasneje je na vrh piramide dodal transcendenco (Musek, Pečjak, 2001: 96). ::RAZISKAVA Glavni namen članka je odgovoriti na vprašanje, zakaj vojaki odhajajo med pla- čance. V raziskavi sem opravil pet intervjujev z bivšimi vojaškimi specialci, ki so prestopili med vojaške plačance. Intervjuje sem opravljal jeseni leta 2018, pri čemer sem se najprej najavil in pozanimal o pripravljenosti za intervju, nato pa sva se s pla- čancem dobila na zasebni lokaciji. Želel sem namreč predstaviti njihove izkušnje. Žal je »bazen« vojaških plačancev v Sloveniji majhen (predvidoma okrog 20 oseb) in relativno tajen, zato nisem mogel izvesti anketnega vprašalnika, hkrati pa sem moral skriti identiteto intervjuvancev. Prav zato jih nisem spraševal po starosti, spo- lu, kraju prebivališča itd. Razlog, da so plačanci privolili v intervjuje z mano, je bil, ker me osebno poznajo in mi zaupajo. Zavedali so se, da sem kredibilna in izkuše- na oseba z veliko odlikovanji, kot je priznanje najboljšega vojaka SV in medalja za hrabrost. Marca leta 2016 sem namreč bil udeležen v sovražnem ognju na mednarodni mi- siji v Maliju. Slovenci smo sicer delovali kot inštruktorji v Bamaku, a so teroristi na- padli bazo. Sam sem pospremil pripadnike misije EUTM (European Union Train- ing Mission), ki so takrat bili na športni rekreaciji, na varno, medtem ko so teroristi streljali na nas z avtomatskimi puškami tipa AK-47. Ko sem neoborožene pripadni- ke misije EUTM spravil na varno v poslopje hotela oziroma sedeža misije EUTM, sem prinesel avtomatsko orožje vojakom na vhodu, ki so izmenjevali ogenj s terori- maslowa hierarhija potreb med plačanci: zakaj vojaki odhajajo med plačance? 110 sti. Po tem incidentu sem zavaroval območje okrog padlega terorista, saj je imel ob sebi nahrbtnik, ki bi lahko vseboval eksplozivni jopič. Tako sem plačance tudi sam bolje razumel kot vojak, na katerega so streljali na misiji v tujini (Grmadnik, 2017; Novica, 2017; 24ur.com, 2017; Svet 24, 2017; Sporočilo, 2017; Varen svet, 2017). Pred izvedbo intervjujev sem opravil še razgovor z vojaškim psihologom Gregor- jem Jazbecem, ki mi je dal koristne napotke. Namen intervjujev je bil raziskati vzro- ke vedno večje fluktuacije profesionalnih vojakov iz redne sestave v plačance. Posle- dično bi lahko ponudil izboljšave položaja pripadnikov Slovenske vojske in Enote za specialno delovanje (ESD). S tem problemom se ne sooča samo slovenska, am- pak vse evropske in svetovne vojske, zato ima naloga širšo relevantnost. Postavil sem naslednje tri hipoteze, ki jih želim potrditi ali zavreči: Hipoteza 1: Vojaki imajo ob odhodu med plačance zadovoljene nižje potrebe po Maslowu, medtem ko so višje potrebe (ugled/spoštovanje in samoaktualizacija) ne- uresničene. Hipoteza 2: Večina vojakov se je odločila za prehod med plačance iz finančnih ra- zlogov oziroma zaradi finančne varnosti po Maslowu. Hipoteza 3: Vojaki, ki razmišljajo o prehodu med plačance, vidijo še veliko možno- sti za izboljšanje organizacije in odnosov. Pred vsakim intervjujem sem plačancem predstavil Maslowo teorijo motivacije in hierarhično piramido potreb. Med intervjujem sem zastavljal vprašanja glede hi- erarhije potreb, o njihovih izkušnjah s plačanstvom ter nasvetih za nadebudne pla- čance. Odgovore sem strnil v povzetke, ki sem jih tvoril z njihovimi besedami. Iz ra- zloga varovanja osebnih podatkov sem določene stvari zavestno izpustil zaradi zašči- te intervjuvancev. Nekateri so namreč omenjali družinske člane, starost in bojne operacije, zato so me prosili, da to zakrijem. Povzetke sem naredil tudi zato, ker je intervju pogosto zašel stran od Maslowih potreb ali njihovih izkušenj s plačan- stvom. Tako sem želel strniti odgovore na bistveno. Vprašanja so si sledila: Kako dolgo ste delali kot vojaški plačanec? Ali ste se pred odhodom iz vojske kaj pozanimali o plačanstvu? Ali ste se pred odhodom obrnili na vojaškega psihologa? Ali ste ob odhodu med plačance imeli partnerko in otroka? Kateri dejavniki ali potrebe po Maslowi hierarhiji so najbolj pripomogle, da ste se odločili za odhod iz vojske in prehod med plačance? Ali mislite, da veliko vojakov razmišlja o odhodu med plačance? Kaj bi bilo treba izboljšati, da bi ta ambiciozni vrhunski kader ostal v SV? Ali bi morali skrbeti za domoljubje v šolskem sistemu, da bi SV lahko razvijala svojo zgodbo in lažje pridobivala mladi kader? Kakšno sporočilo bi dali nadebudnim kandidatom, ki se odločajo za poklic Anthropos 1-2 (253-254) 2019, str. 99 -125 danijel janžekovič 111 vojaškega plačanca? Zakaj ste zapustili plačanske vode? Katere potrebe po Maslowu ste dosegli med plačanstvom? ::INTERVJUJI S PLAČANCI Plačanec A je delal štiri mesece kot vojaški plačanec v Afriki. Za poklic plačanca ni raziskoval v knjigah ali revijah, ampak se je pozanimal prek ustnih virov. Takrat je imel ženo, otroka ne. Ni se obrnil na vojaškega psihologa. Kot glavni razlog za odhod med plačance je navedel finančno stisko. V Sloveniji so plače slabe in Sloven- ska vojska bo po njegovem potrebovala več let, da bi se trend odhajanja zmanjšal. Problem je socialna in finančna varnost, saj sistem nima varovalke po 45. letu. Po njegovem vedno večje število vojakov razmišlja o odhodu, a se zavedajo, da je to re- zervirano za specialce in da je na trgu veliko bivših specialcev. Poudaril je, da obsta- ja več vrst plačancev, od borcev do vzdrževalcev, inštruktorjev, itd. Plačanec A je zatrdil, da je bil rojen, da bi bil vojak in da je to njegovo življenj- sko poslanstvo. Nadebudne vojaške plačance bi odvrnil od plačanstva, saj je imel zelo negativno izkušnjo. Plačanec A je namreč delal štiri mesece v Afriki, a ni dobil plačila, na koncu so ostali še brez hrane. Prav to je bil tudi razlog za zapustitev pla- čanstva, saj se je zavedal, da mu je delodajalec dajal samo prazne obljube. Afriko je tako zapustil zaradi potrebe po lastnem preživetju. Po njegovem glede plačancev še vedno sodimo med balkanske države in tako v Vzhodni blok, kjer velja druga (niž- ja) tarifa za plačance. ZVVP imajo veliko selekcijo, nagibajo se bolj k Zahodnja- kom. Zahtevajo drage tečaje, svojo opremo, zato je to velika investicija in tveganje. Priporočil bi, da je zelo dobro, da gresta vsaj dva med plačance skupaj. V paru si na- mreč lahko »krijeta hrbet«. Plačanec A je obrnil Maslowa na glavo, ko je govoril o mentaliteti specialca (»iz- polnitev naloge, ne glede na vse in ne ozirajoč se na žejo in lakoto«). Med plačanci se ta mentaliteta ali delovna etika postopoma razkraja, češ ne bom delal tistega, za kar nisem plačan. Prava bratovščina se razvije šele v kriznih situacijah, med morebi- tnim sovražnim ognjem. T rdil je, da med plačanci ni samoaktualizacije, ki je po nje- govem mnenju možna samo doma, kjer so prisotne višje potrebe in cilji. Po njego- vem pri plačancih ne gre samo za denar, ampak tudi za adrenalin, ki deluje kot huda droga. Plačanec B je delal kot vojaški plačanec tri leta na Bližnjem Vzhodu. Pred odho- dom se ni imel priložnosti veliko pozanimati, ker prej po njegovem Slovencev ni bilo med plačanci. Ni mogel dobiti nobene konkretne informacije, a se je hotel do- bro pripraviti. Ocenil je, da je izbral »najtežji trenutek« za odhod med plačance, ko sta z večletno partnerko imela skoraj leto starega otroka. Takrat je šel v tujino za skoraj šest mesecev. To je bilo težko za njega in družino. Oba z ženo sta se sicer za- vedala, da je to dobra finančna naložba, a bi mu bilo lažje, če bi bil samski. Hkrati maslowa hierarhija potreb med plačanci: zakaj vojaki odhajajo med plačance? 112 se je zavedal, da je pa morda bilo to dobro, saj se je imel h komu vrniti. Tako se je zavedal, zakaj je tam in »ni zabluzil.« Pričakoval je podporo od doma. Pred odho- dom se ni pogovoril z vojaškim psihologom, ker niti ni razmišljal o tem. Čutil se je psihološko stabilnega. Tudi danes ne čuti, da bi potreboval psihologa zaradi posle- dic služenja. Za odhod iz vojske v plačanstvo se je odločil predvsem zaradi želje, da bi videl, kako je videti vojna »v živo«, da bi drugim dokazal, kaj zna in zmore, in če si sploh upa. Kot primer je podal boksarja, ki je treniral borilne veščine in sanjal, da bi zma- gal v ringu. Razlog je bil tudi finančni, da bi kaj zaslužil. Po njegovem veliko voja- kov razmišlja o odhodu iz vojske. Veliko jih sicer ima nerealno fantazijo o vojni in plačancih. T rdil je, da imajo v glavah filmski vzorec, kjer si vedno v vlogi pozitivne- ga odrešenika s srečnim koncem. V realnosti pa greš tja, da ščitiš nekoga oz. varuješ poplnoma neznane ljudi in jim tako omogočaš, da varno živijo. Neumno je, da bi šel tja z mislijo na »kavbojske misije.« Po mnenju plačanca B sploh ne bi smeli zavirati odhoda vojakov med plačance. Tako je zadrževanje vojakov napačno, saj le-ti lahko dosežejo in doživijo več med plačanci. Če ima vojak željo za odhod med plačance, je to samo dobra stvar. Ustre- zno podlago je dobil v SV, da sploh lahko gre. »Zakaj bi kvaliteten kader zadrževa- li?!« Še vedno je to majhen odstotek, ker jih večina nima tega poguma. Kljub temu je treba najboljše motivirati. Ti bi bili veseli, če bi lahko šli, potem pa bi jih lahko SV »povabila« nazaj kot zunanje sodelavce oziroma svetovalce, ki bi urili bodoče ge- neracije vojakov. Pridobili bi nove izkušnje, ki jih v SV ne morejo dobiti. Seveda bi bil zanemarljiv odstotek plačancev, ki bi želeli nazaj v SV. V SV je »nepravična in demotivirana klima.« Po njegovem napredujejo tisti, ki si tega ne zaslužijo. Napredovanja v SV bi morala biti po točno določenih kriterijih, ne pa da nekateri napredujejo »po vezah.« Potem najboljši kader ne bi odhajal, če bi videl, da bi lahko pošteno napredoval po točno merljivih kriterijih. Vzgoja za do- movino v šolah je »neroden predlog,« ker po njegovem lahko ustvariš sovražno kli- mo. Morali bi definirati, od kod smo in kdo smo, a hkrati sprejemati druge. Kot na- rod smo lahko ponosni na to, kar smo doslej storili in dosegli. »Kako smo lahko Slovenci ohranili svoj jezik, ko so vsi »gazili po nas« zaradi našega geografskega po- ložaja? Zato ker smo bili hlapci,« je izjavil plačanec B. Danes bi morali živeti in de- lovati bolj enotno; tako so naši predniki preživeli in ohranili domovino. Glede nasvetov za nadebudne plačance bi najprej preveril, če kandidat sploh re- sno misli in zakaj si to želi. Odvisno od njegovih odgovorov bi potem vsakemu po- samezniku različno svetoval. Če samo zaradi denarja, potem bi mu odsvetoval. Če pa bi imel kandidat višji cilj, bi mu pomagal pri njegovi realizaciji. Plačanec B bi po- vedal potencialnemu plačancu, kje iskati in koga kontaktirati. Razlog za njegov od- hod iz plačanstva je bil, ker je doživel vse, kar je želel. Bil je v boju, bil je ranjen, do- bro je zaslužil, dokazal se je, da je boljši od Angležev in Američanov, bil je visoko rangiran in spoštovan. Potem ni bilo več »žara«, neke višje motivacije torej, bil je »prazen«. Družina je bila bolj sekundarnega pomena. Anthropos 1-2 (253-254) 2019, str. 99 -125 danijel janžekovič 113 Med plačanci ni le dosegel, ampak presegel vse potrebe po Maslowu. Dosegel je vrh te piramide, zato je tudi šel iz te službe in v drugo piramido, da bi spet rasel in se vzpenjal do popolnosti. Preden ni bila naloga končana, ni spal. Želel je dokazati, da je nekaj več. Ustvaril je posebne tabele, ki jih še zdaj uporabljajo v tem zasebnem vojaškem podjetju. Plačanec C je kot vojaški plačanec deloval tri leta na Bližnjem Vzhodu. Predho- dno ni bral pisnih pričevanj o plačancih, je pa iskal informacije na internetu. Srečal se je z ljudmi, ki so to počeli, sploh na misijah v tujini. To so tisti, ki so tja šli kot vojaški plačanci in se potem vrnili. Ob odhodu je imel partnerko in otroka. Druži- na ni prevladala, ampak želja, da bi šel. Ni razmišljal o družini, malo je bil egoisti- čen, kakor je priznal sam. V svoji vojaški karieri ni nikoli poiskal pomoči vojaškega psihologa. Srečal ga je samo enkrat, na selekciji za ESD. Bistveni dejavnik za odhod med plačance je bilo pomanjkanje realnosti, interak- cije, država je urila ESD na vrhunski način, a nikoli jih ni poslala na »resno« misi- jo. Po njegovem bi morali delati naloge s SAS-om, Američani, Avstralci itd. Država je pošiljala specialce na mirovne operacije namesto za tisto, za kar so usposobljeni. Primarni dejavnik zanj ni bil denar, ampak avanturizem. Prevladal je predvsem ta razlog, da bi se »stestiral«. Da ne bi bil npr. kot boksar, ki deset let trenira boks, pa nikoli ne stopi v ring. Po njegovem veliko vojakov razmišlja o odhodu iz vojske, a zelo redkim uspe. »Mi smo Slovenci, tretirajo nas kot Južnjake, nismo Italijani ali Nemci.« Največji problem je priti do kredibilnih ZVVP . Specialci so »posebni razred 2+«, saj so že kvalitetno izurjeni. Slovenci po njegovem znamo improvizirati, medtem ko tujci »zmrznejo« brez tehnologije (npr. brez GPS). Različni vojaki se zanimajo, a večino- ma kmalu spoznajo, da to »poslanstvo« ni enostavno in »ni postlano z rožicami.« Dandanes jim bolj redkim uspe. Glavna izboljšava v SV bi bila po njegovem ustrezna službena lokacija, da se vo- jaki ne bi vozili na delo dve uri v eno stran in dve uri v drugo. Vojaki bi prihajali na delo bolj spočiti in manj utrujeni. Prav tako bi bila selekcija boljša, saj jih ne bi ime- li samo petnajst, ampak bi jih imeli 150. Izboljšati in posodobiti je treba še opremo, spremeniti mentaliteto, poskrbeti za aktivne misije. Najboljšim je treba npr. omo- gočiti tudi tečaje iz padalstva in potapljanja. Vzgojo za domoljubje je treba uvesti v šole, kar je primerjal z nekdanjo Jugosla- vijo (pionirčki in sestavljanje pušk). ESD bi se moral udejstvovati na mednarodnih vojaških sejmih. Izpostavil je nesmiselno prepoved MORS-a za trženje bodal ESD. Tudi tako bi se lahko slovenska vojska promovirala. V tujini je to ustaljena praksa (npr. SAS noži). Morali bi dvigniti tudi plače za vojake, gasilce in policaje, saj to ni osemurni delovnik (tri izmene, vikendi, tereni). Pogled v zgodovino po njegovem kaže, da ko so 2003 v SV dvignili plače, so bile vrste polne. Za nadebudne plačance je danes težje kot v njegovem času. Plačanci so »izbruh- nili« v zadnjih dvajsetih letih, a se je ta trend 2014 z »umikom« Američanov iz Afga- maslowa hierarhija potreb med plačanci: zakaj vojaki odhajajo med plačance? 114 nistana zmanjšal. Ameriška vojska namreč vpliva na trg in ceno (plače od 100€ do 1000€ na dan). V enem letu so zmanjšali število vojakov iz 130.000 na 40.000, po- sledično tudi število plačancev. Začetek 2014 so sprejeli aneks, da vsi, ki delajo za ameriško vlado, morajo biti ameriški državljani ali imeti ameriški clearance (varno- stni pregled), za kar so dobili šestmesečni rok. Nastal je velik bazen plačancev brez dela, zato so se vračali domov. Na začetku smo bili po njegovem Slovenci tretirani kot nižji rang, potem se je to počasi izboljšalo. Razmere »na trgu« so danes brutal- ne. Leta 2012 je bilo »100% verjetnost, da uspeš, danes samo še 25%.« Razlogi za odhod od plačancev so bili osebni in profesionalni, saj je dobil infor- macije, da bodo osebe brez varnostnega pregleda izgubile delo. »Bolje, da grem zdaj, ko sem cel,« je razmišljal. Potem je začel razmišljati, zakaj sploh še hodi na to delo, ker že ni bil več »120% pripravljen.« Ni se čutil kot del kolektiva, saj so za njih (de- lodajalce) vedno veljali kot »Eastern Europe.« V vlogi šefa so njemu konkretno po- drejeni obračali hrbet, a se je dokazal med najvišjimi členi (generali, stranke, direk- tor podjetja). T am je doživel ugled in spoštovanje, pisali so mu celo priporočilna pi- sma. Imel je srečo v nesreči, da je bil ob pravem času na pravem mestu, saj je doživel spopad in ga tudi preživel. Vse »oblačke« je izpolnil, se samouresničil. Plačanec D je delal kot vojaški plačanec štiri leta po Bližnjem Vzhodu in Afriki. Ker ni bilo »literature,« se je pozanimal ustno, z gledanjem dokumentarcev in med pogovori s prijatelji, ki so bili tam. Slišal je pozitivne in negativne stvari, a je bil tr- dno odločen, da gre. Imel je resno partnerko. V času, ko se je odločal, je izvedel, da je partnerka noseča. Plačanec D je poudaril, da se je odločil sam. Misli, da je storil napako, ker se ni predhodno pogovoril s partnerko. Kljub temu je pričakoval njeno podporo. Ni se obrnil na vojaškega psihologa. Za odhod iz vojske so bile odločilne neuresničene sanje v SV, dislokacija same enote, želja po nečem novem, želja po spoznavanju Afganistana in tujine nasploh. V SV ni dobil priložnosti za misijo v tujini, nekajkrat so ga spregledali. Ne presene- ča ga katastrofalno stanje v SV, dobiva namreč veliko vprašanj vojakov, ki bi se pri- družili plačancem, toda razmišljanje je eno, sam odhod pa drugo. Težko je danes priti med plačance, kjer prevladujejo Američani, Angleži in Avstralci. Sploh za Slo- vence je neverjetno težko. Glede izboljšav v SV je izpostavil problem karierne poti, sploh za vojake po 45. letu. Takrat praviloma moraš ven, zato je sedaj tudi policija že bolj privlačna od sa- mega začetka. Njegov konkretni problem je bila dislociranost enote. Preveč časa je s sodelavci preživel na cesti za vožnjo. Ta čas bi lahko porabil za družino. Država je sploh po krizi klestila razne dodatke (zmanjšali so potne stroške, zamrznili napredo- vanja z ZUJF-om itd.). Vlada po eni strani pričakuje spoštovanje od vojakov, ona pa obratno tega ne izkazuje vojakom. Ne pustijo, da bi imel vojak dostojno življe- nje. »Konec koncev vsi delamo za plače in dostojno življenje. Lahko si lojalen in najboljši, a položnice moraš tudi plačevati, kar je z nizko plačo težko.« Anthropos 1-2 (253-254) 2019, str. 99 -125 danijel janžekovič 115 Vzgoja za domovino bi morala biti v šolah. »V Jugoslaviji so še spoštovali vojake, danes otroci vojske ne spoštujejo, ker ne razumejo pomena državne vojske.« Predla- gal je uvedbo obveznega služenja vojaškega roka. Vsak moški bi moral biti sposoben braniti svojo družino. Nadebudne plačance bi opomnil, da je to samo kratkoročna zaposlitev. Družina namreč trpi ali si je sploh ne moreš ustvariti (vsaj osem mesecev na leto te ni), izpostavljen pa si nevarnosti. To gotovo ni dolgoročna možnost. »Iz- gubiš družino, če si jo prej že imel. Vsak drugi je ločen. Izgubiš prijatelje, nimaš časa za druženje. Začneš se odtujevati od ljudi.« S plačanstvom je izpopolnil svoje sanje, dobro zaslužil, a to ni neka kariera. »Iz- gubiš socialno varnost in dom.« Popolnoma je prepričan, da je naredil veliko napa- ko. Danes bi ostal v SV . Velik skok mu je uspel glede financ, a je bil odvisen od po- godbe in tudi tako ni varnosti. Delal je iz danes na jutri. Pogodbo je imel open-en- ded in bi se lahko končala kadarkoli. Visel je v zraku. Nadebudnim kandidatom bi odsvetoval plačanstvo. »Sicer dobiš izkušnje, vidiš marsikaj, a ni vredno takšne žr- tve. Potem se vrneš v Slovenijo in si na začetku. Tisti denar ti kaj dosti ne pomaga.« V SV se ni mogel vrniti, ker je bil zoper njega podan varnostni zadržek. Razlog za odhod iz plačancev je bila prekinitev pogodbe, ker se je projekt končal. Potem je bil na standby, šel spet delat za pol leta, ko so ga poklicali, projekt se je končal, pa spet standby, itd. Izplačilo plače je bilo vedno redno, a ni varnosti: lahko ti rečejo čez noč adijo. Gre za veliko tveganje. Zaradi osebnih razlogov se je odločil, da ostane doma. Zamudil je božiče, rojstne dneve, praznike itd. Čim več časa bi ostal tu z otrokom, spet navezal stike s prijatelji. Še ostaja v teh vodah, zdaj dela kot varnostnik v slovenskem varnostnem podjetju. Po Maslowu je po sogovornikovih besedah dosegel najvišjo profesionalno raven. Med plačanci so sicer bili prijatelji, a je to drugačno. Tam so bili profesionalci in ne ohranjajo več stikov. Finančno je zadovoljil potrebe, na ta račun pa je trpela druži- na in zakon. Finančno gre zelo gor, družina pa zelo dol. Spoštovanje in ugled je do- segel, ker se je dokazal. »Več ko delaš, bolj si suveren in domač.« Dosegel je vseh pet stopenj, zanemaril pa je osebno, družinsko in prijateljsko življenje. Nisi prisoten, to je »samotarsko življenje.« Plačanec E je delal kot vojaški plačanec dve leti na Bližnjem Vzhodu in v Afriki. Pred odhodom ni iskal knjižne literature, brskal je po internetu, pogovorjal se je z bivšimi vojaškimi plačanci. Ni imel partnerke ali otroka. Ni se posvetoval z voja- škim psihologom. Iz vojske je izstopil, ker ni imel možnosti za napredek. V ESD je sicer dosegel dovolj samospoštovanja, a se mu ni zdelo, da bi lahko dosegel večjo stopnjo samoaktualizacije. Seveda so bili še drugi finančni razlogi. Po njegovem je poklic plačanca vedno bolj popularen. Glavni razlog je po njegovem finančni: sploh razlika med plačami je presenetljiva. SV bi morala po njegovem spremeniti finančno sliko, a veliko se jih za odhod od- loči tudi zaradi višjih ciljev. Veliko ljudi v vojski namreč obstoji na eni točki in ima- jo občutek, da se ne morejo več premakniti. T o je bolj pomembno kot finančna slika, maslowa hierarhija potreb med plačanci: zakaj vojaki odhajajo med plačance? 116 Tabela 5.1 Tabela odgovorov in ugotovitev Plačanec A Plačanec B Plačanec C Plačanec D Plačanec E Povprečje ali ugotovitev Kako dolgo ste delali kot vojaški plačanec? 4 mesece 3,5 leta 3 leta 4 leta 2 leti, še vedno plačanec 3 leta Ali ste se pred odhodom iz vojske kaj pozanimali o plačanstvu? Ustni viri Ni bilo prave možnosti Ustni viri Ustni viri Ustni viri, internet Ustni viri in raziskava preko interneta Ali ste se pred odhodom obrnili na vojaškega psihologa? Ne Ne Ne Ne Ne Ne Ali ste ob odhodu med plačance imeli partnerko in/ali otroka? Žena, brez otroka Večletna partnerka in otrok Resna partnerka in otrok Noseča partnerka Brez partnerke ali otrok Večinoma bili v zvezi, a to ni vplivalo na odločitev. Kateri dejavniki ali potrebe po Maslowi hierarhiji so najbolj pripomogle, da ste se odločili za odhod iz vojske in prehod med plačance? Finančna varnost in samoaktualizacija Samoaktualizacija in finančna varnost Samoaktualizacija in avanturizem, pomanjkanje realnosti v SV Samoaktualizacija, dislokacija enote Samoaktualizacija in finančna varnost Večinoma samoaktualizacija primarno in finančna varnost sekundarna. Ali mislite, da veliko vojakov razmišlja o odhodu med plačance? Ja, zaradi stanja in odnosov v SV. Ja, a imajo fantazije o tem poklicu. Ja, a ni vse rožnato. Ja, razmere v SV so katastrofalne. Ja, plačanci so vedno bolj popularni. Ja, veliko vojakov razmišlja o odhodu med plačance. Anthropos 1-2 (253-254) 2019, str. 99 -125 danijel janžekovič 117 Kaj bi bilo treba izboljšati, da bi ta ambiciozni vrhunski kader ostal v SV? Problem upokojevanja pri 45. letu, finančna in socialna varnost. Nič, kroženje kadra je dobro. Izboljšati klimo v SV. Dislokacija enote, posodobiti opremo, spremeniti mentaliteto, dobiti prave misije. Dislokacija enote, problem karierne poti in upokojevanja pri 45. letu. Spremeniti finančno sliko in napredovanje po sposobnostih. Problem upokojevanja pri 45. letu, dislokacija enote, finančna varnost, prave misije. Ali bi morali skrbeti za domoljubje v šolskem sistemu, da bi SV lahko razvijala svojo zgodbo in lažje pridobivala mladi kader? Ja, a tudi v praksi. Ne, ker ustvarjaš sovraštvo. Definitivno. Primerjava z Jugoslavijo. Ja, v šole. Primerjava z Jugoslavijo. Nepovezano s kadrovsko sliko SV. Mešani odgovori. Večinoma ja, a z zadržki. Primerjava z Jugoslavijo. Kakšno sporočilo bi dali nadebudnim kandidatom, ki se odločajo za poklic vojaškega plačanca? Definitivno odvrnil zaradi slabe izkušnje, rasizem. Odvisno od kandidata. Danes je mnogo težje uspeti, rasizem. Samo kratkoročna varianta. Ne bi odvračal, a bi posvaril Danes so razmere na trgu plačancev brutalne, previdnost pri odločanju za ta poklic. Zakaj ste zapustili plačanske vode? Negativna izkušnja in prazne obljube. Se samoizpolnil in se ni več čutil motiviranega. Sprememba ameriške politike do ZVVP . Prekinitev pogodbe po končanem projektu, negotovost poklica. Še dela kot plačanec. Ali negativne izkušnje ali pa so izpolnili vse in se več niso počutili primerno motivirani. Katere potrebe po Maslowu ste med plačanstvom dosegli? Niti fizioloških, saj jim delodajalec ni priskrbel hrane. Dosegel vse, kar je želel in presegel Maslowo piramido. Vse je izpolnil in dosegel spoštovanje od nadrejenih. Po Maslowu je dosegel vse, manj pa morda na osebni in družinski ravni. Samoaktualizacija, a primanjkuje ljubezni. Razen plačanca A so vsi dosegli ali »presegli« samoaktualizacijo. maslowa hierarhija potreb med plačanci: zakaj vojaki odhajajo med plačance? 118 kot je izpostavil sam. Če bi jih vojska bolje motivirala, bi manj pripadnikov zapu- stilo vrste SV. Vzgoja za domovino je nepovezana s stanjem in kadrovanjem SV. Ljudje se danes odločajo za poklic vojaka, ker je to služba. Če bi vnesli v šolski sis- tem spet to, bi jih mogoče več služilo prostovoljni rok. Nadebudnih plačancev ne bi odvračal, a ni vse rožnato. Vsakemu bi priporočil, da se temeljito pozanima, preden se odloči. Če bi se kdo odločil samo zaradi denar- ja, potem se po mnenju plačanca E ni prav odločil. Iz plačancev ni šel, ampak še je vedno aktiven. Dosegel je samouresničenje, kot je povedal. Izpolnil je vse potrebe od fizioloških do samouresničenja. V SV ni prišel dlje od samospoštovanja, ni bilo samouresničenja. Pri plačancih je to dosegel, a je bilo po njegovem ljubezni morda manj. Veliko sodelavcev je ločenih. Plačanci so definitivno kratkoročna ali morda srednjeročna, ne pa dolgoročna kariera. Večina jih je tu zaradi finančne varnosti, potem pa se odločijo za bolj varne poklice; so pa tudi ekstremi, ki živijo za to. ::DISKUSIJA Glede na izvedenih pet intervjujev sem prišel do naslednjih spoznanj. Štrije od petih so bili med plačanci povprečno tri leta, le plačanec A je služil samo štiri mese- ce, a je imel izrazito negativno izkušnjo. Preden so se odpravili v plačanske vode, so raziskovali (beri: se poučevali) preko spleta in ustnih virov, niso pa iskali informacij v knjižni literaturi. Plačanec B je omenil pomanjkanje informacij glede plačanstva v času, ko se je sam odpravljal na to pot. Prav tako se noben ni obrnil na vojaškega psihologa pred odhodom iz vojske. Vsi so bili prepričani, da so dovolj psihološko stabilni za plačanstvo. V hipotezi 1 sem ocenil, da »imajo vojaki ob odhodu med plačance zadovoljene nižje potrebe po Maslowu, medtem ko so višje potrebe (ugled/spoštovanje in samo- aktualizacija) neuresničene.« Nihče v intervjuju ni omenil pomanjkanja nižjih po- treb razen finančne varnosti. Štirje izmed petih vojakov so ob odhodu iz vojske ime- li partnerko ali ženo (plačanec E je bil samski), zato sklepam, da so imeli zadovolje- no potrebo po ljubezni. Praktično vsi so sprejeli odločitev za odhod, brez da bi se predhodno pogovorili s partnerkami (izjema je plačanec B). Dva izmed petih sta že imela otroka, plačanec D ga je pričakoval. Partnerke oziroma družina niso bili od- ločilni dejavnik za odhod iz vojske ali odstop od plačanstva. Tako sklepam, da po- trebe po ljubezni po Maslowi hierarhiji pri tej odločitvi niso igrale vloge. Vojaki ozi- roma plačanci so se želeli izkazati, pridobiti ugled in se samuaktualizirati. Hipotezo 1 sem potrdil. V hipotezi 2 sem predpostavljal, da se je »večina vojakov odločila za prehod med plačance iz finančnih razlogov oziroma zaradi finančne varnosti po Maslowu.« Pla- čanci so kot glavni razlog za odhod iz vojske navedli obliko samoaktualizacije (avan- turizem, iskanje akcije, preizkušanje meja, nove izkušnje, neuresničene sanje). V SV se niso počutili spoštovane, prav tako pa niso dosegli samoaktualizacije. Večina jih je rekla, da so pogrešali akcijo in da SV ne poskrbi za primerne misije v tujini. Ne- Anthropos 1-2 (253-254) 2019, str. 99 -125 danijel janžekovič 119 kateri so se želeli stestirati in preizkusiti v boju. Samo plačanec A je primarno nave- del finančne razloge oziroma stisko. Čeprav vsi omenijo finance, pa najprej navede- jo potrebo po samoaktualizaciji. Tako sem hipotezo 2 delno zavrnil. Vseh pet plačancev je enotnega mnenja, da vedno več vojakov razmišlja v to smer. Plačanci so namreč vedno bolj izpostavljeni, prav tako pa vojake privlači ve- čja stimulacija kot v SV. Veliko vojakov ima filmsko ali fantazijsko sliko dela kot plačanca, polno adrenalina in akcije. Poudarijo sicer, da je samo razmišljanje še da- leč od samega odhoda. Prav tako opozorijo na kruto realnost. Razmere na trgu so bile krute že pred leti, ko so se sami udejstvovali, danes pa so še hujše. Konkurenca je ogromna, ZVVP pa privilegirajo Zahodnjake. Tudi kot vrhunski strokovnjaki so se soočili s tem inherentnim rasizmom. Pla- čanci iz držav bivše Jugoslavije in vzhodnega bloka so postavljeni v nižji rang. Tako imajo posledično nižjo cenovno tarifo in so manj privlačni za delodajalce, ker so apriori ocenjeni slabše. ZVVP namreč iščejo vrhunski kader z aktivnim znanjem angleščine. Plačanci si običajno morajo kriti stroške tečajev, opreme in orožja. Sča- soma so se plačanci izkazali in prejeli spoštovanje nadrejenih ter samoaktualizacijo po Maslowu (izjema je plačanec A z zelo negativno izkušnjo). Med pogovorom s strokovnjakom za kadrovski management Tilenom Prahom sva prišla do zaključka, da bi SV morala zgraditi zgodbo s čustvi, da bi pritegnila mlade kandidate. Tako sem plačance spraševal, če bi v šolah morali uvesti več do- moljubnih vsebin. T ukaj so bili odgovori različni. Plačanec A je bil za in bi se zavze- mal, da bi to prenesli tudi v prakso. Plačancu B se to zdi nerodno, ker bi avtomat- sko zbujali sovraštvo do drugih. Plačanca C in D sta se navezala na šolski sistem v Jugoslaviji, kjer so bili pionirčki in so se v šoli učili sestavljati orožja. Plačanec E je menil, da je pouk domoljubja nepovezan s stanjem v SV. V hipotezi 3 sem predpostavljal, da »vojaki, ki razmišljajo o prehodu med pla- čance, vidijo še veliko možnosti za izboljšanje organizacije in odnosov.« Strokovnjak za kadrovski management me je namreč opozoril, da je kar 70% razlogov odhodov iz podjetja zaradi odnosov med nadrejenimi in podrejenimi. Vsi plačanci se v SV niso počutili izpolnjene, niso imeli občutka, da lahko pravično napredujejo po ka- rierni poti. Nekateri so opozorili, da je klima v vojski demotivacijska zaradi vmeša- vanja politike. Spremeniti bi bilo treba mentaliteto in ceniti izkušene in ambiciozne posameznike. Tudi vojaški psiholog je opozoril, da bi morali primerno izobraziti vodstveni kader. Hipotezo 3 sem popolnoma potrdil. Ključen problem kadrovske politike SV je prekinitev pogodbe po 45. letu, kar onemogoča finančno in socialno varnost. Tako si vojaki težko ustvarijo družine in dostojno življenje (niso kreditno sposobni zaradi pogodb za določen čas, običajno za pet ali deset let). Vojaki (kot policaji in gasilci) bi morali biti izvzeti iz enotnega plačilnega sistema, saj gre za rizična dela, ki bi morala imeti dodatek za nevarnost. Plačanec D je tudi trdil, da bi morali zvišati plače v skladu z gospodarsko rastjo. Večina jih je omenila dislokacijo baze za ESD v Kočevski Reki, saj so se morali na delo voziti po dve uri ali več v eno stran. Tako so večji del dneva preživeli na ce- maslowa hierarhija potreb med plačanci: zakaj vojaki odhajajo med plačance? 120 sti, medtem ko bi lahko ta čas preživeli bolj produktivno ali doma z družinami. Pro- blem dislokacije je tudi utrujenost, saj nisi spočit in »svež« ob prihodu na delo. Prav tako jih zaradi relativne skritosti lokacije ESD na selekcijo pride le petnajst, med- tem ko bi jih v osrednji del Slovenije verjetno prišlo 150. Na problem dislokacije so opozarjali nadrejene, a ni bilo pravega posluha. Glede nasveta za nadebudne plačance so bili vsi previdni. Kot rečeno, so se raz- mere na trgu poslabšale tudi iz objektivnih razlogov (zmanjšanje ameriške prisotno- sti v Afganistanu in obveznega varnostnega preverjanja). Plačanca B in E sicer ne bi direktno nikogar odvrnila od plačanstva, a bi ga opozorila, da zaradi denarja ni vre- dno tvegati glave. Plačanec D je zatrdil, da je to le kratkoročna varianta zaposlitve. Plačanec A pa je direktno odsvetoval zaradi zelo negativne izkušnje s plačanstvom v Afriki. Plačanci so zadovoljili vseh pet stopenj potreb po Maslowu (razen plačanca A). Plačanci so trdili, da ne le, da so dosegli vse stopnje, ampak jih celo presegli. Dele- žni so bili spoštovanja in ugleda nadrejenih, prav tako pa so se počutili samoaktua- lizirane. Zanimivo so obrnili Maslowa na glavo, saj se sčasoma več niso počutili iz- popolnjenega. V tem času so namreč postajali manj motivirani za delo, govorili so, da so bili manj skoncentrirani, da niso vedeli, zakaj to delajo itd. Iz slednjega razlo- ga jih je večina zapustila plačanske vode. Plačanca D in E sta še poudarila, da, če- prav sta izpolnila vseh pet stopenj profesionalno, pa je trpelo družinsko in družab- no življenje (potrebe po ljubezni in pripadnosti po Maslowu). Tako je Maslow le delno uporaben v praksi, kar sem poudaril že v teoriji. Pri tem se pojavlja občutljivo vprašanje, ali bi morali bivšim specialcem, ki so od- šli med plačance, omogočiti ponovno služenje v SV. Po eni strani se vrnejo z doda- tnim znanjem, ki ga v SV (skoraj) nikakor ne bi mogli doseči. Tako bi lahko ključ- no usposabljali in urili bodoči kader pred odhodom na mednarodne misije. Po dru- gi strani pa za njih velja varnostni zadržek in posledično se v Sloveniji ne morejo zaposliti v javni upravi. Delovali so namreč pri tujih zasebnih varnostnih in vojaških podjetjih, zato je do določene mere upravičen strah, da bi lahko delovali tudi kot agenti tiste družbe ali države. ::ZAKLJUČEK V nalogi sem iskal odgovore na vprašanje, zakaj se vojaki odločajo za odhod med plačance. Septembra 2011 je kar sedem pripadnikov Enote za specialno delovanje odšlo iz Slovenske vojske med zasebna vojaška in varnostna podjetja. Zadeva je vzbudila zanimanje javnosti, še posebej, ko je bil v maju 2012 v Afganistanu ranjen eden izmed teh bivših vojakov kot pripadnik ameriškega zasebnega vojaškega pod- jetja. Država bi morala previdneje ravnati s svojimi vojaki, posebej specialci, za ur- jenje katerih naj bi namenila 200.000 evrov (Caharijas, Knez, 2012). Na začetku kariere so specialci plačani 980 evrov neto na mesec, ko je na misiji v tujini pa 3.500. Plače v zasebnih podjetjih so lahko tudi desetkrat višje. Anthropos 1-2 (253-254) 2019, str. 99 -125 danijel janžekovič 121 Takrat se je marsikateri novinar počutil poklicanega, da razjasni ta fenomen. Pri tem pa se nobenemu ni zdelo pomembno, da bi se pogovoril z vojaki ali s plačanci. Tako so prosto zaključili, da »drugih motivov za zapustitev nacionalne vojske in od- hod v zasebno podjetje kot finančnih vojak nima« (Košak, 2012). Hitro so sklenili, da je denar glavni razlog za odhajanje vojakov med plačance. Navedli so sicer željo po vojaških avanturah in adrenalinu, a ga preprosto prečrtali, češ da jim ga »tudi prej ni manjkalo« (Košak, 2012). T ako je bila potrebna bistveno bolj poglobljena raziskava, ki bi nagovorila plačance osebno, kar sem storil sam. Da bi raziskal vzroke za odhod, sem se odločil raziskati motivacijo slovenskih plačancev, bivših vojakov SV. Motivacijskih teorij je malo morje, a sem se v svoji raziskavi oprl na Abrahama Maslowa in njegovo hierarhijo potreb. Maslowo hierar- hijo potreb je relativno enostavno razložiti in razumeti, prav zato sem jo tudi izbral kot oporno motivacijsko teorijo. Pet stopenj potreb je treba hierarhično zadovolje- vati, da bi dosegli samoaktualizacijo. Seveda ima Maslowa hierarhija potreb tudi svoje pomanjkljivosti. Kritiki so poudarili, da v določenih primerih njegova hierar- hija ne velja (vojna ali koncentracijsko taborišče). Spet drugi so trdili, da je pogled z vidika te teorije preveč poenostavljen in da premalo temelji na praksi. Toda ta poenostavitev je koristila pri pripravi vprašanj in analizi intervjujev. Se- veda bi bilo potrebno za natančno analizo podrobno izprašati vsakega plačanca in določiti, kaj ga motivira oziroma demotivira. Preučiti bi morali njegovo ozadje in osebnost, da bi ga razumeli holistično. Ker to ni realno in je praktično nemogoče podrobno izprašati večje število plačancev, sem se odločil raje za intervjuje plačan- cev. V intervjujih sem plačance izprašal po glavnih potrebah in motivatorjih. S tem sem želel odgovoriti na tri hipoteze. Hipotezo 1, »vojaki ob odhodu med plačance imajo zadovoljene nižje potrebe po Maslowu, medtem ko so višje potrebe (ugled/spoštovanje in samoaktualizacija) neuresničene«, sem potrdil. Potrebe iz prvih treh stopenj so relativno dobro zado- voljene (razen finančne in socialne varnosti), medtem ko je veliko več negativnih odgovorov pri zadnjih stopnjah. Veliko jih je menilo, da jim vojska ni omogočala razvoja ali da nadrejeni niso skrbeli za razvoj njihove kariere. Kot vojaki se niso po- čutili spoštovane, hkrati pa so imeli tak občutek tudi v družbi. Hipotezo 2, »večina vojakov se je odločila za prehod med plačance iz finančnih razlogov oziroma zaradi finančne varnosti po Maslowu«, sem delno zavrnil. T ukaj so plačanci navajali razloge za odhod, tako da so nekateri navedli tudi več razlogov. Večina jih je namreč kot primarni razlog navedla samoaktualizacijo. Vsi so sicer na- vajali finančni razlog ali stisko v takšni ali drugačni obliki, a je samoaktualizacija povsem prevladala: adrenalin na vojnem območju, nove izkušnje, spoznavanje no- vih okolij in kultur. Veliko plačancev je tako priznalo, da je veliki motivator iskanje akcije ali adrenalina. Hipotezo 3, »vojaki, ki razmišljajo o prehodu med plačance, vidijo še veliko mo- žnosti za izboljšanje organizacije in odnosov«, sem popolnoma potrdil. V intervju- jih so plačanci sami povedali, kako razočarani so bili nad SV . Pri vprašanju o politi- maslowa hierarhija potreb med plačanci: zakaj vojaki odhajajo med plačance? 122 ki organizacije jih je namreč večina odgovorila zelo negativno. Posebej skrb vzbuja- joče je misel plačancev o njihovih karierah v SV. Nobenega namreč ni motivirala možnost napredovanja, ker da v SV to sploh ni možno (»napredovanje po vezah in poznanstvih«). Treba je še poudariti, da sem raziskoval v relativno mirnem obdobju, v katerem se Slovenija ne sooča z neposredno zunanjo ali notranjo grožnjo. Verjetno bi bili re- zultati raziskave drugačni, če bi raziskoval v vojni, ko se vse poruši in pogosto ni do- volj niti hrane. Po drugi strani pa so nam prav iz vojne znane zgodbe neizmernega žrtvovanja, ko vojaki »stradajo« in pozabijo na osnovne fiziološke potrebe, ignorira- jo varnost, in se žrtvujejo za sovojake in domovino. T ukaj se je seveda treba zaveda- ti omejitev Maslowe hierarhije potreb. Države so v zadnjih desetletjih zmanjšale nacionalne vojske, zato se jih trudijo zapolniti s plačanci. Število zasebnih vojakov v vojnah se bo v prihodnje skoraj go- tovo večalo. S tem se bo morda povečevalo število kršitev mednarodnih norm in človekovih pravic v vojnah, kar pa države izvrstno opravljajo same. Pogosto je spo- štovanje pravil sekundarnega pomena, če je le akcija ali naloga uspešno zaključena ne glede na žrtve. Zadnje čase vse več držav razmišlja o ponovni uvedbi naborništva v takšni ali drugačni obliki. T ako bi vsaj delno rešili varnostno sliko, hkrati pa zago- tovili dovoljšnje število primerno usposobljenih potencialnih kandidatov. V nalogi sem predlagal nekaj rešitev za nastalo stanje. Eno vprašanje, ki ga MORS mora nujno načeti, je vprašanje statusa vojakov po 45. letu. Vojak ob do- polnjenem 45. letu je namreč praktično vržen na nič in izgubi vso socialno podpo- ro. In čeprav pogosto plačancem oporekajo, da nimajo socialne varnosti in da skle- pajo pogodbe za določen čas, vojaki sami pogosto niso na nič boljšem. Zasebniki niso dom za slabe ali nečastno odpuščene vojake, ampak visoko izurjene in motivi- rane specialce, ki želijo napredovati, tako karierno kot osebno. Država bi morala znati obdržati in nagraditi visoko motivirane vojake. ::VIRI IN LITERATURA 24ur.com (2017): »Z junaškim dejanjem v svet ponesel dober glas o slovenski vojski.« V: 24ur.com. Povzeto 20. novembra 2018 s strani https://www.24ur.com/novice/ slovenija/z-junaskim-dejanjem-v-svet-ponesel-dober-glas-o-slovenski-vojski.html?bl=0. Apuzzo, M. (2014): »Blackwater Guards Found Guilty in 2007 Iraq Killings.« V: The New York Times, 22. oktober 2014. Povzeto 4. aprila 2019 s strani https://www.nytimes.com/2014/10/23/ us/blackwater-verdict.html. Armstrong, M. (1984/2003): A handbook of human resource management practice. London: Kogan Page. Barbey, C. (2015): Non-militarisation: Countries without Armies: Identification Criteria and First Findings. Working Papers from the Åland Islands Peace Institute. Mariehamn [Finland]: The Åland Islands Peace Institute. Beyani, C., L. Damian (2001): Regulating private military companies. International Alert. Brannen, K. (2014): »Blackwater‘s Descendants Are Doing Just Fine.« V: Foreign Policy, 1. julij 2014. Povzeto 20. novembra 2018 s strani https://web.archive.org/web/20140716174958/http:// complex.foreignpolicy.com/posts/2014/07/01/blackwaters_descendants_are_doing_just_fine. Anthropos 1-2 (253-254) 2019, str. 99 -125 danijel janžekovič 123 Bučar, J. (2011): Motivi udeležencev rekreativnih tekaških prireditev (diplomsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Caharijas, D., P . Knez (2012): »Specialci za boljšim kruhom v tujino.« V: Dnevnik, 16. februar. Povzeto 9. novembra 2018 s strani https://www.dnevnik.si/1042510181. Chaliand, G. (2014): A Global History of War: From Assyria to the Twenty-First Century. Oakland, California: University of California Press. Chesterman, S., C. Lehnhardt (ur.) (2007): From Mercenaries to Market. The Rise and Regulation of Private Military Companies. Oxford: Oxford University Press. Clausewitz, C. von (2004): O vojni. Ljubljana: Studia humanitatis. Creveld, M. van (2000): The Art of War and Military Thought. London: Cassel and Co. Cvetek, J. (2010): Zasebna vojaška in varnostna podjetja z vidika mednarodnega prava (diplomsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani. De Alberdi, L. (1990): People, psychology, business. New York: Cambridge University Press. Dodatni protokol (1977): Dodatni protokol k Ženevski konvenciji, 47. člen. Povzeto 4. aprila 2019 s strani https://ihl-databases.icrc.org/applic/ihl/ihl.nsf /Article.xsp?action=openDocument&docu mentId=9EDC5096D2C036E9C12563CD0051DC30. Erlanger, S. (2014): »Europe Begins to Rethink Cuts to Military Spending.« V: The New York Times, 26. marec 2014. Ford, M. E. (1992): Motivating Humans: Goals, Emotions, and Personal Agency Beliefs. Newbury Park, CA: SAGE Publications. Fritz, M. (2011): »Mednarodni kodeks delovanja zasebnih varnostnih podjetij.« V: Sodobni vojaški izzivi, 13/1, str. 121–134. Furlan, B. (2012): Civilni nadzor in delovanje vojske (doktorska disertacija). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. Glanz, J., A. Rubin (2007): »From Errand to Fatal Shot to Hail of Fire to 17 Deaths.« V: The New York Times, 3. oktober 2007. Povzeto 15. maja 2019 s strani https://www.nytimes. com/2007/10/03/world/middleeast/03firefight.html?pagewanted=all&module=inline. Gogala, D. (2004): Motivacija za delo (diplomsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. Grmadnik, J. (2017): »Vedoželjen vojak, odlikovan za hrabrost.« V: Slovenska vojska, XXV/11, november 2017. Povzeto 28. februarja 2019 s strani http://www.mo.gov.si/fileadmin/mo.gov.si/ pageuploads/revija_sv/2017/sv_17_11.pdf. Hersey, P ., K. Blanchard (1969/1982): Management of Organizational Behaviour: Utilizing Human Resources. Englewood Cliffs: Prentice-Hall. Heuser, B. (2017): Strategy before Clausewitz: Linking Warfare and Statecraft, 1400-1830. London: Routledge. Hodgetts, R. M. (1991): Organizational Behavior: theory and practice. New York: Macmillan Publishing. Holmqvist, C. (2005): Private Security Companies – The Case for Regulation, SIPRI Policy Paper No. 9. ICoCA (2010): International Code of Conduct for Private Security Service Providers. Povzeto 4. maja 2019 s strani https://icoca.ch/sites/all/themes/icoca/assets/icoc_english3.pdf. ICRC (2013): International humanitarian law and private military/security companies – FAQ. Povzeto 4. aprila 2019 s strani https://www.icrc.org/eng/resources/documents/faq/pmsc-faq-150908.htm. International Committee of the Red Cross (2018): The 1977 Additional Protocols to Geneva Conventions: A historical perspective. Povzeto 4. aprila 2019 s strani https://www.icrc.org/en/ document/china-Yves-Sandoz-additional-protocols-40-years. Kobal Grum, D., J. Musek (2009): Perspektive motivacije. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Košak, K. (2012): »Vojaki v službi denarja.« V: Mladina, 21, 25. maj 2012. Povzeto 4. aprila 2019 s strani https://www.mladina.si/112419/vojaki-v-sluzbi-denarja/. maslowa hierarhija potreb med plačanci: zakaj vojaki odhajajo med plačance? 124 Lamovec, T. (1986): Psihologija motivacije. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Oddelek za psiholgijo Filozofske fakultete. Lanning, M. L. (2005): Mercenaries: Soldiers of Fortune, from Ancient Greece to Today‘s Private Military Companies. London: Presidio Press. Lipovec, F . (1987): Razvita teorija organizacije. Maribor: Obzorja. Lord, C. (2003): Machiavelli, Niccolo. The Art of War. Chicago: University of Chicago Press. Lowry, R. (1982): The Journals of Abraham Maslow. New York: Penguin Books. Machiavelli, N. (2006): Vladar. Ljubljana: Slovenska matica. Mancini, M. (2010): Private Military and Security Company Employees: Are They the Mercenaries of the Twenty-first Century?, EUI Working Paper AEL. Firence: European University Institute, San Domenico di Fiesole. Mannion, J. (2003): Great Thinkers. London: F&W Publications, Inc. Maslow, A. (1943): »A Theory of Human Motivation.« V: Psychological Review, 50, str. 370–396. Maslow, A. (1950): »Self-actualizing people: A study of psychological health.« V: Personality symposia: Symposium on values. New York: Grune & Stratton, str. 11–34. Maslow, A. (1954): Motivation and Personality. New York: Harper and Row. Maslow, A. (1955): »Deficiency motivation and growth motivation.« V: M. R. Jones (ur.), Nebraska symposium on motivation. Lincoln, NE, US: University of Nebraska Press, str. 1–30. Maslow, A. (1966): Toward a Psychology of Being. New York: Van Nostrand. Maslow, A. (1970): Motivation and Personality. New York: Harper & Row. Maslow, A. (1971): The farther reaches of human nature. New York: Viking. McFate, S. (2017): The Modern Mercenary: Private Armies and What They Mean for World Order. Oxford: Oxford University Press. Miner, J. B. (1994): Role motivation theories. London: Routledge. Miš, H. (2002): Mehanizem motiviranja in motivacijske teorije. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Montreaux Declaration (2008): Montreaux Document on pertinent international legal obligations and good practices for States related to operations of private military and security companies during armed conflict. Povzeto 28. septembra 2018 s strani https://www.icrc.org/eng/assets/files/other / icrc_002_0996.pdf. Montreux Document (2018): https://www.eda.admin.ch/eda/en/home/foreign-policy/ international-law/international-humanitarian-law/private-military-security-companies/ montreux-document.html. Dostopno 4. aprila 2019. Murray, E. J. (1964): Motivation and Emotion. New York: Prentice-Hall. Musek, J., V. Pečjak (2001): Psihologija. Ljubljana: Educy. Novica (2017): http://www.mo.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/8100/. Dostopno 20. novembra 2017. Parrott, D. (2012): The Business of War: Military Enterprise and Military Revolution in Early Modern Europe. Cambridge: Cambridge University Press. Petri, H. L. (1986): Motivation: Theory and Research. Belmont (CA): Wadsworth Publishing Company. Petri, H. L., J. M. Govern (2004): Motivation: Theory, Research, and Applications (Fifth Edition). Belmont (CA): Thomson/Wadsworth. Private Military Companies (2006): Report DCAF Backgrounder. Povzeto 4. aprila 2019 s strani http://psm.du.edu /media/documents/reports_and_stats/think_tanks/dcaf_backgrounder_ private_military_companies_eng.pdf. Raspor, A. (2010): Vpliv razdeljevanja napitnin na motivacijo zaposlenih: primerjava med gostinstvom in igralništvom (doktorska disertacija). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Reeve, J. M. (2005): Understanding Motivation and Emotion (Fourth Edition). New York: John Wiley. Rodrigues-Goulart, F . (2006): »Combat Motivation.« V: Military Review, str. 93–96. Anthropos 1-2 (253-254) 2019, str. 99 -125 danijel janžekovič 125 Rus, V. S. (2011): Socialna, societalna in socio-psiho-logija, psiho-sociologija. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Sancin, V . (2009): Mednarodno pravo oboroženih spopadov. Ljubljana. Singer, P . W. (2004): Corporate Warriors: The Rise of the privatized Military Industry. Cornell University Press. SIPRI Yearbook (2018): Stockholm International Peace Research Institute. https://www.sipri.org/ yearbook/2018. Dostopno 19. novembra 2018. Sporočilo (2017): Slovesnost ob počastitvi dneva Centra vojaških šol in 26. obletnici delovanja Šole za podčastnike. Maribor, 18.12.2017. Povzeto 4. aprila 2018 s strani http://www.slovenskavojska.si/ odnosi-z-javnostmi/sporocila-za-javnost/novica/nov/slovesnost-ob-pocastitvi-dneva-centra- vojaskih-sol-in-26-obletnici-delovanja-sole-za-podcastnik/. Sun Tzu (2018): The Art of War. Gurgaon: Hachette India. Svet 24 (2017): To je slovenski vojak, ki je prejel medaljo za hrabrost. Ljubljana, 30.08.2017. Povzeto 4. aprila 2019 s strani https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/59a69fbed1d01/foto-to- je-slovenski-vojak-ki-je-prejel-medaljo-za-hrabrost. Toso, E. (2011): Il condottiero. Il terapeuta ideale nelle cure a base. Torino: Alpes Italia. United Nations Mercenary Convention (2001): http://www.un.org/documents/ga/res/44 /a44r034. htm. Dostopno 27. septembra 2018. Varen svet (2017): »Desetnik Danijel Janžekovič prejemnik nagrade za vojaka leta v 2016.« V: Varen svet, 17.11.2017. Povzeto 20. novembra 2018 s strani http://www.varensvet.si desetnik-danijel-janzekovic-prejemnik-nagrade-za-vojaka-leta-v-2016/. maslowa hierarhija potreb med plačanci: zakaj vojaki odhajajo med plačance?