Kamniški OBČAN Št. 22 40. leto Kamnik, 19. decembra 2001 V začetku najbolj prazničnega in razkošnega meseca v letu, ko smo vsi polni pričakovanj in vznemirljivih dogodkov, nas je že obiskal Miklavž. Po vsej naši občini so bila Miklavževanja dobro obiskana, največ občudovalcev Miklavža v spremstvu angelov in parkeljnov pa je bilo v nedeljo, 2.decemhra, v Kamniku. O tem pišemo na 9. strani. Da bi bilo v teh dneh čimveč toplih stiskov rok z iskrenimi željami. Da bi se vam vse želje uresničile. Da bi se še naprej veselili novih druženj z nami. Odgovorna urednica Saša Mejač Mladi predstavili svoje poglede - Učenci i/ kamniških osnovnih šol so K), decembra na 12. otroškem parlamentu sporočili vrstnikom in odraslim svoja razmišljanja o preživljanju pros- tega časa. Ponekod se mladi radi vračajo v šolo k interesnim dejavnostim, na šolska igrišča, drugje pa si druženja, sprostitve in zabave v šoli in ob njej ne želijo. Skupna želja mladih je prostor, ki bi bil le njihov, kjer bi se odvijale de- javnosti, naravnane na njihove zelje in pot rebe. Župan Ione Smolnikar, ki si je vzel čas in prisluhnil mladim parlamentarcem, bi bil lahko Miklavž, Božiček in dedek Mraz v eni osebi, pa številnih želja mladih ne bi mogel izpolniti, saj vemo, da ima vsaka vreča dno! Za sprostitev na občinskem parlamen-lii so poskrbeli učenci OŠ Marije Vere s skečem o pridnih, delavnih Slovencih, ki mislijo, da morajo tudi na dopustu nekaj počeli in vse načrtovali. S 24. seje občinskega sveta Veliko predlogov k razvojno (ne)naravnanemu proračunu Med 11 točkami dnevnega redu na 24. seji občinskega svela, ki jo je 12. decembra sklical Zupan Ione Smolnikar, so svetniki največ poeomosti namenili predlogu odloka o občinskem proračunu zo leto 2002. Čeprav se je letos prvič v zadnjih letih Zgodilo, da je predlog proračuna, kol je dejal vodja oddelka za gospodarske dejavnosti in finance Alojz Kolar, prišel pred občinske svetnike v predhodnem letu Ker šfi ni znana realizacija letošnjega proračuna in ker je odprtih še več vprašanj na ravni države, se /na /goditi, da bo v drugi obravnavi proračunsko gradivo precej drugačno, je dejal Kolar. Skupaj s prenesenimi sredstvi i/ letošnjega leta naj bi razpoložljiva sredstva občine prihodnje leto znašala okrog 2.K60 milijarde Sil. Pri odhodkih so upoštevali izhodišča ministrstva za finance (6,4% zvišanje cen življenjskih potrebščin, 4,2% rast realnega bruto družbenega proizvoda, UA"/» rasi investicij itd.) I.etos so prvič Upoštevali tudi načelo, da se i/ občinskega proračuna financirajo le lisic investicije, ki so oziroma bodo zajete v razvojnem programu investicij občine Kamnik za obdobje od lela 2002 do leta 2005. Med največji investicijski zalogaj ludi v prihodnjem letu sodi dozidava prostorov pri OŠ Marije Vere na Duplici. Več na 5. strani Odločno proti ustanavljanju domžalske gimnazije »pod mizo« Strokovno in politično vprašljiv postopek? (emu ruSiti kamniško gimna-., ziio koi eno najbolj priznanih gimnazij v Sloveniji? Ali je res treba zaradi tega, ker sesesuva.-. koncept srednje (strokovne) m^' V prvem mesecu novega leta bo Kamniški občan med vami v četrtek, 17. in 31. januarja. Za prvo številko oddajte članke najpozneje do srede, 9. januarja: oglase, zahvale in obvestila pa do torka, /5. januarja. le v Domžalah, sesuli še kamniško gimnazijo? Zakaj smo morali v Kamniku ž letakov i/vedeli, tla se v Domžalah pripravlja Ustanovitev dveh oddelkov gim-ii.i/ik'.' lak način golovo ne kaže na slrokovni piislop k i/po polnjevanju mreže srednjega šot-slva v Sloveniji, pač pa prej na (kvazi)političnega. laka in podobna vprašanja so prevevala razpravo kamniških predstavnikov na vročem pogovor m včeraj, 18. decembra, pri županu Tonetu Smolnikarju, ki je pogovor mili sklical s predstavniki I tomžal in šolskega minislrslva. Da pri snovanju dveh oddelkov gimnazije v Domžalah niso prevladovale strokovne ocene in analize kaže tudi sklicevanje predstavnikov ministrstva na občino Domžale in obratno o leni. kdo je dal pobudo /a nove oddelke gimnazije v Domžalah. Medtem, ko je domžalska /upanja Cveta Zalokar Oi a/cm na primer dejala: »Mi smo bili obveščeni in zaprošeni s strani minislrslva...«), je državni sekretar Zorman dejal: »To naj pojasnijo predlagatelji.. (Domžalčani)...« ludi ravnateljica kamniške gimnazije Veronika kališnik je bila presenečena, ker o pripravah v Domžalah ni nič vedela, čeprav je glede na bližino pričakovala sogovornike, saj vendar vsi računajo na islo populacijo. 44% dijakov kamniške gimnazije je namreč s širšega območja Domžal. Tudi po mnenju Aniona Kamina, vodje oddelka za družbene dejavnosti občine Kamnik bi odločitev o spremembi v mreži gimnazij o/, srednjih šol, ki jih ustanavljajo le država in mestne občine, morala sloneli na temeljitih analizah, ne pa na pamet. Tako pa pri nas ni bilo prav nobenega usklajevanja. Nadaljevanje na 2. strani Spoštovani Kamničani! Želim vam vesele in doživete božične praznike, najlepše želje za prihajajoče leto! Bodimo ponosni na 26. december, Dan samostojnosti naše Slovenije! V A š ŽUPA N ANTON TONU SMOLNIKA R Namesto novoletnih voščilnic smo denar numendi ^Varstveno delovnemu centru Sožitje. -,-N Vsem občanom želim lepe in doživete božične praznike, v dneh prihajajočega novega leta pa osebnega miru, zdravja, veselja, sreče, moči in poguma. Ob dnevu samostojnosti iskreno čestitamo! MIHA NOVAK NAČKLNIK UJ'RAVNK KNOTK K A M M K LETO SE KONČUJE -SREČA. SREČO KUJE December, mesec čudežev, prinaša veliko darov. Običaje, obrede, praznovanja. Potihem se priplazijo zaviti v nam ljube spomine. Ko si za igračami, bleščicami, voščilnicami, pesmimi in prazničnim kaosom vzamemo trenutek zase, trenutek miru, tihega premišljevanja, spominjanja. Preden izrečemo dobrodošlico novemu letu, za seboj pustimo nedokončane zgodbe starega leta. Se zahvalimo za vse dobro, a tudi slabo. Staro leto počastimo s penečo poslovilno zdravico, nato pa odpremo vrata novemu letu. Naj bo lepo! Po spominih na že skoraj minulih dvanajst mesecev in po željah za naslednjih 365 dni smo povprašali mimoidoče na kamniških ulicah. Sodelavci Kamniškega občana pa se jim pridružujemo z mislijo: Veliko sreče in lepih sanj naj Vam prinese božični dan in novo leto naj zaživi, radosti polno, brez solz in skrbi. Več na KI. strani NOVOLETNI POPUST 20% 5% POPUST ZA GOTOVINSKO PLAČILO • Nova prodajalna v MC Kamnik, Litostrojska 36 • Tovarniška prodajalna. Šutna 20 Popust velja od 21.12.2001 do 31.12.2001 HA POM : JtfP 4T WM Kamniška 56, Šmarca, KAMNIK ob kamniški obvoznici 1 2002! 15 % POPUST na športna oblačila, smuči, vezi in smučar&ke čevlje še do 2S>. decembra Predprodaja smučarskih kart za Ve'iko planino ZA BOŽIČ prijetno praznovanje. ZA KONEC LETA hvala za zaupanje, ZA NOVO LETO zdravje, srečo, uspeh in nadaljnje dobro sodelovanje. > 1 Borut Pangeršie, t.p., Markovo It, Kamnik W0t/831 72 20, 041/636 556 Odločno proti ustanavljanju domžalske gimnazije »pod mizo« Strokovno in politično vprašljiv postopek? Nadaljevanje s I. strani Cveta Zalokar Oražem, županja Domžal, je dejala, tla se v strokovne stvari ne bo spuščala, da je domžalska občina zagotovila 23 milijonov zagonskih sredstev, da bo domžalsko-kamniška regija s tem samo pridobila, saj bo imela poleg sedanjih pet oddelkov v Kamniku še dva oddelka v Domžalah. To nikakor ni mogoče jemati kot neko zaroto s strani Domžal, saj v Domžalah že nekaj let opozarjajo na potrebo po gimnaziji. Drugačnega mnenja pa je bil kamniški župan Tone Smolnikar, ki je menil, da bi morali najbolj optimalno rešitev najti z. usklajevanjem. Sedanji način vsekakor ne bo prispeval k dobrim medsebojnim odnosom med obema občinama, še zlasti ker se tO dogaja prav v času. ko snujemo regijske razvojne programe. Poudaril je. da v tem primeru ne gre le za neko začasno rešitev, pač pa za korak, ki bo imel dolgoročne posledice. Od šolskega ministrstva še vedno pričakuje konkretni plan in odgovor, za katerega je zaprosil že 3: decembra. Pri tem je potrebno pojasnilo, da je na »promocijskem« letaku z grbom občine Domžale med drugim tudi zapisano: »Po zagotovilu Ministrstva za šolstvo, znanost in šport je ustanovitev gimnazije premišljeni, dolgoročni načrt. V prihodnjih letih se namreč načrtuje še večje število oddelkov«. Zelo odločen je bil tudi poslance državnega zbora Maks Lavrinc, ki jc domžalsko namero ocenil predvsem z vidika neracionalne porabe javnih sredstev, ki jih že tako primanjkuje. Ali si bomo zdaj drug drugemu kradli otroke, kamniški Šolski center, ki smo ga pred desetletji zgradili tudi s samoprispevkom, pa bo ostal prazen, se je vprašal. To je treba preprečiti, je prepričan. Postavil je tudi vprašanje kompetentnosti ministrstva za šolsivo. ki mora vprašanje mreže žal reševati s strokovnega vidika. Kot Kamničau pa se je zavzel za to, da gimnazijo ohranimo, saj bo drugače Kamnik počasi postal slepo črevo... Kot je dejal državni sekretar Zorman, so se v Domžalah srečali s problemom zmanjše- vanja zanimanja za vpis v strokovno šolo. Zato jc bilo treba nekaj narediti. Vsi podatki pa kažejo, da imata dva oddelka gimnazije v Domžalah prihodnost. Po njegovem to ne bo vplivalo na zmanjševanje vpisa v kamniško gimnazijo. V Domžalah bi zajeli predvsem dijake z območja Moravč. Črnega grabna in tiste, ki se vozijo v Ljubljano. Dodal je še, da državo to ne bo stalo več kot doslej. Škrjanc z ministrstva za šolstvo je dejal, da je pobuda za domžalsko gimnazijo prišla iz Domžal, v Ljubljano se s tega območja vozi 625 dijakov, v Kamnik pa 240 dijakov. Z dvema domžalskima obdelkoma bi razbremenili le ljubljanske gimnazije, zato kamniška gimnazija ne bo ogrožena. S tem pa ni soglašal Rudi Moge, poslanec in predsednik odbora l)Z za kulturo, šolsivo. mladino, znanosi in šport, ki je dejal, da ga zelo veseli zavzemanje zlasli ravnateljice Kališnikove za lako kvalitetno gimnazijo kot je kamniška. Njena izguba bi bila velika škoda tudi za državo, zato je poudaril: »Ce pridete s petih oddelkov na tri oddelke, potem gimnazijo lahko kar zaprete, odpreti gimnazijo pri poklicni soli pa je strokovno vprašljivo.« Po njegovem mnenju bi morali izredno kvalitetno kamniško gimnazijo ohraniti in na tem izhodišču najti skupno rešitev za domžalski problem. Ko je župan Smolnikar ob pol enajstih zvečer zaključil vfočo razpravo, v kateri so sodelovali tudi kamniški podžupan Perčič, ravnateljica kamniške srednje ekonomske šole Novakova, ravnatelj domžalske srednje šole Jenko in ravnateljica OŠ Domžale Polanškova, je poudaril, da ne ve ali bo ta pogovor pomagal k razrešitvi nastalega zaplela, vendar pa ve. da v primeru, če bo ministrica za šolstvo 17. januarja podpisala in objavila sklep o prostih mestih za vpis v srednje šole v prihodnjem šolskem letu tudi v dva oddelka gimnazije v Domžalah, to gotovo ne bo najbolje za bodoče odnose med kamniško in domžalsko občino. FRANC SVETELJ V prihodnjem letu bo za naše peči in dimnike skrbel Energetski servis iz Ljubljane Namesto starega skladišča parkirni prostori Po daljših pripravah se je občina Kamnik končno odločila za rušenje 60 let starega skladišča nekdanje Kočne v Tomšičevi ulici. To zgradbo, kije bila že nekaj časa prazna, je občina odkupila od trgovskega podjetja Kočna z namenom, da v najožjem središču mesta, ob občinski hiši, poveča število parkirnih mest. Kol nam je povedal Bojan Mlakar, vodja oddelka za okolje in prostor, kije skupaj z Bogdanom Jamškom, tehničnim šefom Graditelja (ta je prevzel ureditev parkirišča) v soboto, 15. decembra, pri minus 15 stopinjah Celzija opazoval potek rušenja, bo na tem mestu dodatnih 25 parkirišč. Kljub začetnim težavam, ker se je stroj zaradi mraza upiral rušenju, je Caterpilar v nekaj urah zgradbo, zgrajeno leta 1941, zravnal z zemljo, ostal je le še meter debel in dva metra visok zid ob južni steni stavbe, katerega zgodovino naj bi še preučili. Kot smo že poročali je občina Kamnik konec decembra sklenila koncesijsko pogodbo za opravljanje javne dimnikarske službe v naši občini z gospodarsko družbo Energetski servis iz Ljubljane, ki zaposluje okrog šestdeset delavcev in opravlja dimnikarske storitve v mestu Ljubljana in okoliških občinah. ES je tako s I. decembrom 2001 poslal edini pooblaščeni izvajalec dimnikarskih storitev na območju občine Kamnik. Na podlagi občinskega odloka bo ta služba pregledovala, nadzorovala in čistila kurilne naprave, dimne vode in zračnike. Mehansko čiščenje ali kontrolni pregledi na malih kurilnih napravah na trdna goriva, na olje ali na plin bodo opravljali po predhodno objavljenem razporedu ali po predhodnem obvestilu uporabniku in tudi po naročilu uporabnika. Letne strokovne preglede na malih kurilnih napravah do 50 kW bo ES izvajal po zadnjem čiščenju v sezoni ali po dogovoru. Služba bo opravljala tudi strokovne preglede za izdajo dimnikarskega soglasja za vse naprave po naročilu uporabnika, po zahtevi inšpektorja ali na zahtevo upravnega organa. Pomembne so tudi meritve emisij toplotnih plinov in toplotnih izgub z dimnimi plini, ki jih bodo opravljali po razporedu, naročilu uporabnika ali inšpektorja oziroma v skladu s pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak, ki ga lahko preberemo v Uradnem listu RS št. 70/96. Poglejmo še kakšne pravice ima dimnikarska služba na podlagi pogodbe in zakona. Predvsem ima pravico vstopiti v prostor, kjer se nahajajo kurilne naprave, pregledati načrte zgradbe in tehnično dokumentacijo o napravah. Ima tudi pravico opozoriti uporabnika na ugotovljene pomanjklivosti na napravah in določiti rok za njihovo odpravo. Za opravljene storitve ima pravico pobirati plačilo na podlagi izstavljenega računa. Diminarska služba ima pravico izdajati strokovna mnenja o primernosti in tehnični brezhibnosti kurilnih naprav ter opravljati meritve dimnih plinov in izdali ustrezno strokovno poročilo. Služba lahko tudi prijavi uporabnika, ki krši predpise ali ovira opravljanje dimnikarske službe, pristojnemu inšpektorju in kon-cedentu (občini). Koneesionar ima tudi pravico svetovati potrošnikom o predpisih s področja dimnikarske službe, primernem zgorevanju, zmanjšanju porabe goriv, zmanjšanju emisije dimnih plinov itd. Med dolžnosti dimnikarske službe po pogodbi spada zagotavljanje kvalitetnega opravljanja storitev v interesu varstva zraka in požarne oziroma zdravstvene zaščite, opozarjanje uporabnikov na nepravilnosti in pomanjkljivosti pri uporabi kurilnih naprav ter določitev roka za njihovo odpravo. Izvajalec mora uporabnikom povrniti škodo, nastalo v zvezi z opravljanjem dejavnosti, razen če nastane po krivdi uporabnika. Na poziv uporabnikov ali pristojnih organov mora ob vsakem času zagotoviti interventno izvajanje dimnikarske službe. Dimnikarska služba ima tudi dolžnost zavrnili izdajo pozitivnega strokovnega mnenja, če naprava ne ustreza predpisom ali le to ogroža varnost ljudi in premoženja. Kot nam jc povedal Miran Planine, direktor Energetskega servisa, bodo njihovi delavci poskrbeli, da bodo občani vse- stransko obveščeni o delovanju dimnikarske službe. »Želimo ustvariti čimboljše medsebojne odnose in sprotno medsebojno obveščanje o odprtih vprašanjih. Vsakdo nas lahko pokliče po telefonu 43 10 330 ali pošlje sporočilo po faksu 43 10 004. Nas sedež je v Ljubljani na Roški cesti 2a, v Kamniku pa imamo poslovni prostor na Cankarjevi 11 (samski tlom). Vodja dimnikarjev za občino Kamnik jc Peter (»er-jolj, ki je dosegljiv na GSM 041 561 021. Na koncu naj še poudarim, da želimo v novem letu srečo in varnost prinesti v domove na nov način, ko se ob srečanju z dimnikarjem ne bo več treba primerjati za gumb!« F. S. Miran Planine, direktor Energetska servisa Ljubljana in Tone Smolnikar, Župan občine Kamnik, sta si ob podpisu koncesijske pogodbe zaželela, da bi dimnikarska služba čimbolj uspešno delovala v korist uporabnikov, varstva okolja in požarne varnosti v naši občini. UVELJA VIJANJE PRA VIC PO NOVEM ZAKONU 0 STARŠEVSKEM VARSTVU IN DRUŽINSKIH PREJEMKIH Nov Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, objavljen v Uradnem listu RS, št. 97/2001 dne 4. 12. 2001, prinaša vrsto novosti, s katerimi vas bomo seznanili v člankih, ki bodo objavljeni v prihodnjih številkah Kamniškega občana. Tokrat vam predstavljamo novosti s področja starševskega varstva, v nadaljevanju pa vam nameravamo predstaviti tudi novosti s področja družinskih prejemkov. PRAVICE IZ ZAVAROVA- NJA ZA STARŠEVSKO VARSTVO obsegajo starševski dopust -.porodniški dopust (105 dni), očetovski dopust (90 dni: 15 + 75), dopust za nego in varstvo otroka (260 dni), daljši dopust za nego in varstvo otroka in posvojileljski dopust (120 oz. 150 dni): starševsko nadomestilo - porodniško nadomestilo, očetovsko nadomestilo, nadomestilo za nego in varstvo otroka dobroimetje in posvojiteljsko nadomestilo; pravico do krajšega delovnega časa do 3. leta otrokove starosti. Do pravic so upravičene osebe, ki so vključene v zavarovanje za starševsko varstvo in plačujejo prispevek za starševsko varstvo. Zavarovanci za starševsko varstvo pa so vsi zaposleni na območju Republike Slovenije, vključno z izvoljenimi ali imenovanimi; samozaposlcni in kmetje, ki plačujejo prispevke; vrhunski športniki in šahisti; brezposelne osebe, če prejemajo denarno nadomestilo od Zavoda RS za zaposlovanje; osebe, ki prejemajo nadomestilo plače zaradi odsotnosti z dela; osebe, ki so v času otrokovega rojstva že na dopustu za nego in varstvo otroka in prejemajo starševsko nadomestilo, osebe, ki so na prestajanju kazni in so med prestajanjem kazni zaposlene ter tujci, ki so v Sloveniji zaposleni in zavarovani na podlagi mednarodnih sporazumov. Postopek uveljavljanja pravic iz zavarovanja za starševstvo Zahteva za uveljavljanje posamezne pravice se vloži na obrazcu, ki se dobi na centru za socialno delo. Vlogi se morajo priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev posamezne pravice. O pravicah na prvi stopnji odloča center za socialno tlelo, o pritožbah zoper odločbe centra za socialno delo pa odloča ministrstvo, pristojno za varstvo družine (ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve). Starševski dopust zajema različne vrste dopusta, vsem pa je skupno, da je to pravica do odsotnosti z dela zaradi poroda oziroma nege in varstva otroka tiste osebe, ki otroka dejansko neguje in varuje, torej so to porodniški dopust, očetovski dopust, dopust za nego in varstvo otroka, posvojiteljski dopust. Porodniški dopust jc dopust, namenjen pripravi na porod in negi in varstvu otroka takoj po porodu. Pravico do porodniškega dopusta ima otrokova mati, pod določenimi pogoji pa tudi olrokov oče ali druga oseba. Porodniški dopust traja 105 dni. Mati mora nastopiti porodniški dopust 28 dni pred predvidenim datumom po-rtxla, ki ga določi ginekolog. I iih-kt> pa se lahko odloči, da bo nastopila porodniški dopust 42 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar mora vedeti, da je skupno trajanje porodniškega dopusta v vsakem primeru 105 dni. Če mati ne nastopi porodniškega dopusta 28 oziroma 42 dni pred datumom poroda, neizrabljenega dela ne more izrabili po otrokovem rojstvu, razen v primeru, če jc porod nastopi] preti predvidenim datumom. Če mati na dan poroda še ni nastopila porodniškega dopusta, ga nastopi z dnem otrokovega rojstva. V katerih primerih lahko oče ali druga oseba nastopi porodniški dopust? Oče ali druga oseba lahko uveljavlja pravico do porodniškega dopusta v primeru, čc otrokova mati umre, otroka zapusti ali če je po mnenju pristojnega zdravnika trajno oziroma začasno nesposobna za delo. V primeru, da jc mati mlajša od 18 let in ima status vajen-kc, učenke, dijakinje oziroma študentke, lahko z njenim soglasjem uveljavlja pravico do porodniškega dopusta otrokov oče ali eden od siarih staršev. Oče ali druga oseba ima pravico tlo porodniškega dopusta v obsegu 77 dni (105 dni minus 28 dni). Dopust je skrajšan še za toliko dni, kolikor je star otrok, ko oče ali druga oseba nastopi porodniški dopust. Kaj morate storiti, da boste lahko uveljavljali pravico do porodniškega dopusta? Potrebujete potrdilo o pred- videnem datumu poroda, ki ga dobite pri vašem ginekologu. 60 dni preti predvidenim datumom poroda se oglasite ua vašem centru za socialno delt), kjer vam bodo izročili obrazce za uveljavljanje pravice do porodniškega dODUSta in vas seznanili o vseh nadaljnjih postopkih in pravicah v zvezi z zavarovanjem za sta i -ševsko varstvo. Najpozneje 30 dni pred predvidenim nastopom porodniškega dopusta se s potrdilom ginekologa oglasite pri vašem deltKlajalcu, če pa ste samostojni podjetnik, morate obvestiti pristojni organ za registracijo samostojne dejavnosti v 15-lih dneh po priznanju pravice. »Ce rodite otroka, preden ste o izrabi porodniškega dopusta obvestili delodajalca, je to potrebno storiti v treh dneh po otrokovem rojstvu, razen če vam zdravstveno stanje tega ne dopušča. V tem primeril naj obvesti delodajalca kateri od vaših sorodnikov oziroma zaprosite za pomoč zdravstveno službo. Ce ste oče ali druga oseba in boste uveljavljali pravico do porodniškega dopusta, morate obvestiti delodajalca napozneje v roku treh dni otl nastopa raz loga za izrabo porodniškega dopusta. Če kot bodoča mali sklepale delovno razmerje 58 dni ali manj pred predvidenim datumom poroda, morate delodajalca obvestiti o nastopu porodniškega dopusta ob sklenitvi delovnega razmerja. Nadaljevanje v prihodnji številki K. O. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2002, ŽELI VSEM KRAJANOM DUPLICE V IMENU SVETA KS PREDSEDNIK FRANC OREŠNIK Planinsko društvo Kamnik ^ 0 želi vsem planincem g* in ljubiteljem gora lepe praznike, v novem jtt letu pa veliko lepega, w sreče in zdravja. Tudi v prihodnjem letu vas vabimo na obiske naših prelepih gora in na mnoga srečanja v naravi. ^ 0 Krajanom Šmarce se zahvaljujemo S$S za uspešno sodelovanje v letu 2002. Želimo vesel božič in srečno v novem letu! Svet KS Šmarca Kamniški OkCAN - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Tehnični urednik Franci Vitlic. N;i podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se na podlagi Zakona o l>l>v obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gosptKlinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Uavni trg 24 (občina), tel./faks: 83-91-311, 041-662-450. Nenaroi inih člankov in fotografij nc honoriramo. Rokopisov in fotografij ne Vračamo. Grafična priprava: Delo - TĆR liti. Ljubljana. Tisk: SI "I Vevče Prednovoletni pogovor z županom Antonom Tonetom Smolnikarjem OBČINSKI PRAZNIK Včasih december izgleda, kot da je treba v tem mesecu pred začetkom novega leta postoriti še marsikaj, kar je bilo med letom zamujenega. Tudi letos ni nič drugače. Zato sva z županom Tonetom Smolnikarjem našla nekaj časa le v mrzlem sobotnem dopoldnevu 15. decembra, v času, ko so na dvorišču občinske zgradbe porušili staro skladišče in pred poročnim obredom, ki gaje župan to soboto opravil v občinski poročni sobi. Torej se tudi ob sobotah v občinski hiši in okoli nje marsikaj dogaja... Zato sva kar brez posebnih uvodov prešla k pogovoru o dosežkih v občini Kamnik v iztekajočem se letu. Prepričan sem, da Kamnica-ni vidijo le tisto, kar se vidi nad zemljo. Čeprav lahko rečem, da smo v tem letu naredili velik korak na področju komunalne infrastrukture, predvsem gre /a nadaljevanje kanalizacije v Volčjem Potoku, za ureditev in preplastitev Številnih cest v skupni dolžini 6 km na 13 odsekih lokalnih cest. Župan Tone Smolnikar Prenovili smo križišče Tunjiškc in Medvedove, pripravili tehnično dokumentacijo za predvideno gradnjo tretjega pasu na obvoznici v Kamniku, naročena je dokumentacija za gradnjo hodnika za pešce v Voljčem Potoku in v Šmarci, pripravljena je dokumentacija za sanacijo prehoda preko železnice na Aleševčevi v Kamniku, na lokalni cesti Tunjice - Komenda smo sanirali približno 400 metrov brežin in razširili cesto. Dovolj zgovoren je podatek, da smo za vzdrževanje 372 km kategoriziranih cest in 350 km nekategoriziranih cest letos namenili 228 milijonov tolarjev. Za izgradnjo 2800 metrov primarnega in sekundarnega kanalizacijskega sistema na področju Žal, Volčjega Potoka, Duplice in Šmarce smo letos namenili 184 milijonov tolarjev. V letošnjem letu smo v celoti obnovili osrednje vodovodno omrežje sistema v Kamniku v dolžini 1300 m, poleg obnovitvenih del na vodovodih v Pa-lovčah, Vranji Peči, Mekinjah, Šmarci in v Stranjah smo končali 2. fazo izgradnje vzporednega transportnega vodovoda od Kamnika proti vodnemu zajetju Iverje. Na področju družbenih dejavnosti je gotovo največji dosežek, da smo letos začeli graditi prizidek k OŠ Marije Vere na Duplici. Zadovoljen sem tudi, da smo se končno odločili za obnovo kulturnega doma v Kamniku, kjer smo z novim šolskim letom zagotovili Glasbeni šoli štiri dodatne prostore. Če bo šlo vse po sreči, bomo za prihodnji občinski praznik, 29. marca, kulturni dom predali svojemu namenu, seveda v precej manjšem obsegu, kot smo predvidevali. Moram pa povedati, da sem slabe volje, ker se na področju otroškega varstva stvari ne premaknejo naprej, predvsem zato, ker nimamo denarja. Razprava na seji občinskega sveta o nakupu vrtca pod Malim gradom je bda dosti konstruktivna, ker so se tudi svetniki zavedali, da smo se pred dvema letoma odločili za prednostno naložbo v dup-liško šolo. Moram poudariti, da država s svojimi za-'~J3 konskimi obvez-MH nostmi na področju kulture in otroškega varstva brez prenesenih sredstev narekuje določene stroške. Zavedamo se perečega problema otroškega varstva, čeprav smo tudi na tem področju precej storili. Strokovno bomo preučili še možnosti za ureditev prostorov za te namene v mekinjskem samostanu. Občinski svet se je v letošnjem letu srečeval s številnimi perečimi problemi in težavami. Je bilo njegovo delovanje učinkovito oziroma uspešno, ali ste v danih razmerah res sprejeli najbolj optimalne rešitve? Najprej moram poudariti, da se dO poletja še ni čutilo, da bodo prihodnje leto občinske volitve, medtem ko je bilo v jesenskem obdobju že čutiti, da prihaja predvolilni čas. Vendarle pa smo se v poglavitnih vprašanjih le poenotili, da moramo v korist našega Kamnika pognati kolo razvoja hitreje naprej. Glede uresničitve letošnjega programa dela občinskega sveta težko dam oceno, da smo uresničili vse, ker je bil proračun kljub zgodnjemu sprejetju še vedno prepozen, da bi lahko uresničili vse naloge. To se čuti zlasti na področju investi- S C R M Šolski Center Rudolf Maister VSEM DIJAKOM, SLUŠATELJEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO PRIJETNE PRAZNIKE A TER USPEŠNO ] LETO 2002! cij. kjer so poti do pridobitve dokumentacije še vedno dolge. Zapleti so zlasti pri reševanju vprašanj lastništva, soglasij in podobno. Zato nekaj zadev nismo uspeli urediti. Predvsem mi je žal, da nismo nadaljevali z adaptacijo Palovške ceste, kjer smo poldrugo leto čakali samo na sodno izmero zemljišča. Med pomembnejšimi vprašanji, ki zanimajo občane, so vsekakor še tri leta pripravljajoče se spremembe prostorskega dela družbenega plana. Kje so vzroki za tako zaostajanje? I udi jaz sem želel, da bi te prostorske spremembe sprejeli že lani ali celo predlani, vendar je bilo toliko ovir pri strokovnih soglasodajalcih, da bom res vesel, če bomo v prvem četrtletju prihodnjega leta šli v drugo obravnavo tega dokumenta. To bo podlaga za sprejemanje novih prostorskih izvedbenih aktov. Spremenjena družbeno planska dokumentacija je trenutno na dokončni reviziji na ministrstvu za okolje in prostor, kjer mora urad za prostorsko planiranje izdati soglasje k načinu poselitve na območju občine Kamnik in na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer morajo izdali soglasje k izjemnim posegom v prva območja kmetijskih zemljišč. Ze kar nekaj časa smo priča nič kaj zavidljivemu položaju na področju varstva zraka, zlasti na Duplici, čeprav je bila prav na tem območju med prvimi v občini v skladu z energetskim konceptom občine med prvimi zgrajena plinifikacija. Medtem ko smo uspeli na področju komunalnih odplak z izgradnjo kanalizacije v Podgorju, na Duplici, v Šmarci in sedaj v nadaljevanju v Volčjem Potoku ter s povezovalnim vodom Laze-Šmartno dokazati, da naše okolje visoko cenimo, pa imamo na področju varovanja čistega zraka velike probleme. V minulih letih smo predvsem z uvedbo plinifikacije dosegli dokaj solidno stopnjo stanja zraka v primerjavi z nekaterimi industrijskimi območji. Sedaj pa nas je doletela ta Piro-liza na Duplici, ki je ne želimo izganjati, pač pa želimo, da obratuje v skladu s predpisi in ne povzroča takih problemov, kot smo jim priča v zadnjem času. Moramo reči, da smo na občini, vključno s komisijo v krajevni skupnosti Duplica, naredili vse v okviru možnosti, ki nam jo daje zakonodaja. Sedaj bomo naročili še neodvisno merjenje kakovosti zraka, kar bo podlaga za spremembo našega odloka o varstvu zraka. Da smo na področju urejanja prostora naredili kar precej, dokazuje tudi zlata evropska medalja l.nlente floralc, kjer so ocenili kakovost bivanja v najširšem smislu. V zadnjem času potekajo pospešene priprave za skupne razvojne program, pa vendar se prav ta čas srečujemo s težnjami, ko ena občina ne ve, kaj se namerava razvijati v drugi, na primer sedanji načrti za ustanovitev oddelkov gimnazije v Domžalah? Po neuradni informaciji, med njimi so bili tudi letaki, ki vabijo v gimnazijo v Domžalah, smo že v začetku decembra takoj protestirali pri ministrici za šolslvo, vendar odgovora še nismo dobili. Poklicala me je tudi domžalska županja in me vprašala, česa se mi bojimo. Dolgoročno to pomeni določen odliv dijakov s severnega območja Domžal, ki so sedaj obiskovali našo gimnazijo in seveda tudi odliv strokovnjakov z. naše zelo uspešne gimnazije. Da ne bi ostali slabi sogovorniki največje slovenske regije, kamor bomo gotovo vključeni, smo se v severnih občinah odločili za neformalno skupnost, kjer bomo pripravili vsaj neke temelje za izvedbo regionalnih programov. Skupni interes teh občin je poleg srednjega šolstva gotovo razvoj prometa (železnica), varstvo okolja in še posebej turistični razvoj, kjer mora biti poudarek na Veliki planini kol osrednjem turističnem območju regije. Kar se tiče enotne vozovnice za vlak in avtobus, bi jo morala vlada tudi materialno podpreti, nikakor pa ni rešitev ukinjanje vlakov in podobno. Kako bo občina Kamnik s predlagano delitvijo občine stopila v predvolilno leto? Lahko rečem samo. da je občinski svet podprl ta predlog, vendar se je treba zavedali, da je večja občina lahko bolj glasna nasproti centralizaciji, ki jo ustvarja ta država. Nikakor tudi ne drži trditev, da v Ciodič in Stranje nismo nič vlagali. Nasprotno, v Stranjah smo vložili v cesto, pločnike in drugo preko sto milijonov tolarjev, podobno v Go-diču. Res pa je, da smo na območju KS Črna nekoliko premalo vlagali, vendar tu gre za velike zalogaje, ki jih občina ob omejenih sredstvih tli zmogla. S sodelovanjem krajevnih skupnosti smo v občini rešili kar precej problemov, vendar vse KS niso aktivne in so zato prikrajšane pri razvojnih programih. Ali bo sedanji župan na prihodnjih volitvah kandidiral že tretjič? O tem se bom odločil, ko bom videl, kakšni bodo protikandidati. Sicer pa me delovno mesto na televiziji še vedno čaka, zato to ne more biti razlog za mojo odločitev za kandidiranje. Če se bom odločil, bom šel na volitve s podpisi občanov kot že dvakrat doslej. Morda za konec še osebne % Želje ob vstopu v novo leto? Kaj naj rečem, da bi tudi tisti, ki razmišljajo drugače, vendarle spoznali, da smo v zadnjih letih v Kamniku veliko naredili, da bom izvoljen, če bom kandidiral, da bi kamniški odbojkarji, ki jih vodim, tudi letos postali državni prvaki. Želim tudi, da bi se na sil-vestrovo v čimvečjem številu zbrali na Glavnem trgu in skupaj dočakali novo leto. Vsem občankam in občanom želim veliko sreče in zdravja v novem letu 2002! FRANC SVETELJ j OBMOČNA OBRTNA M ZBORNICA KAMNIK Območna obrtna zbornica Kamnik vošči svojim članom ter upokojenim obrtnikom in vsem delovnim ljudem lepe božične praznike ter osebnih in poslovnih uspehov v prihajajočem letu! Vi sprašujete, župan odgovarja D. G. iz Kamnika sprašuje, ali bo v Domžalah zrasla nova gimnazija? V dnevnem časopisju nas je 12. decembra presenetila vest. da bodo odprli gimnazijo tudi v Domžalah. Presenetila zato, ker imamo gimnazijo z dolgoletno tradicijo že v Kamniku in tudi zato, ker v strokovnih krogih o tem ni bilo nič slišali. Zadeve so bile očitno izpeljane precej skrivnostno, saj o tem niso vedeli nič niti Domžalčani, dokler niso pred kratkim v obtok poslali reklamnega letaka, ki vabi dijake k vpisu, huli domžalska županja se je v članku pohvalila, da so se na to že dolgo pripravljali in da je ministrstvo postopek izpeljalo neverjetno hitro, v štirinajstih dneh. Zadeva je precej nenavadna tudi zato, ker v dolgotrajnih pripravah m bilo nikakršnega sodelovanja in usklajevanja med obema občinama in šolama, na kar s svojimi normativi usmerja tudi zakonodaja, saj v dokaj omenjenem regijskem prostoru na nivoju srednjega šolstva ne moremo in ne bi smeli razvijali (finančno in kakovostno neracionalne) tekmovalnosti, pač pa komplementarni razvoj dejavnosti in transparent-nost izobraževalnih programov. Odpiranje novih oddelkov v domžalskem srednješolskem centru (bivša poklicna kovinarska in galanterijska šola) in istočasno zapiranje oddelkov kamniške gimnazije pomeni zato po eni strani po- dvajanje programov kot tudi udarec kvaliteti, ki jo izpričujejo rezultati in uspehi kamniških dijakov. Ker tudi številni drugi predpisani pogoji s poznava-nejm situacije zbujajo dvome in ker menimo, da omenjena poteza naše sosednje občine ni upravičena niti racionalna, bomo dileme skušali rese na sestanku na naši občini. Svoja stališča, argumente in videnja bodo predstavili vabljeni udeleženci: ministrica Lucija Čok, državni sekretar za srednjo šolstvo Mirko Zorman. poslanec v državnem zboru Maksimiljan Lavrinc, predsednik Odbora za kulturo, šolstvo, mladino, znanost in šport Rudi Moge, ravnatelj Centra srednjih šol v Domžalah g. Jemec, ravnateljica Gimnazije in Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik Veronika Matjašič Kališnik in županja domžalske občine Cveta Zalokar Oražem. Naj zaključim z. mnenjem, da je zmotno pričakovati, da bomo z odpiranjem oddelkov v Domžalah zadržali dijake, ki nam odhajajo v Ljubljano, saj vemo. da si leti zbirajo šole glede na ponujene programe in ne glede na oddaljenost od domačega kraja (Škofijska gimnazija, mednarodna, glasbena, klasična gimnazija ipd.). ANTON IONE SMOLNIKAR Zupan Zavarovali skali na pobočju Malega Delavci podjetja za urejanje hudournikov PUH iz Ljubljane so te dni zavarovali dve veliki skali tik pod vrhom malograj-skega hriba nad Fleretovo vrtnarijo. Preko vsake skale (na sliki sta označeni s krogom) posebej so napeli mrežo iz jeklene pletenice z veliko nosilnostjo in jo s sidri pritrdili na masivni del pobočja. Kot nam je povedal Andrej Zaje iz operativno tehničnega sektorja PITI gre za švicarski patent sanacije skalnih sten, ki so ga v Sloveniji že večkrat uporabili, med drugim tudi na Mežaklji, kjer so na ta način zavarovali pobočje pred snežnimi plazovi. Seveda pa s tem zavarovanje malograjske stene še ni končano, zaradi krušljivosti bo treba celotno steno zavarovati s podobno mrežo, kot so jo uporabili za zavarovanje pobočja Starega gradu nad obvoznico. FS Delavci PUH-a so pri sanaciji malograjske stene uporu-hili viseči oder. ^-PUBLICUS Vsem občanom Kamnika felimo veliko srečnih in svetlih dni v letu, ki prihajal IŠk. Hkrati obveščamo, da bo zaradi božično-novoletnih praznikov spremenjen urnik odvoza komunalnih odpadkov od 25. do 29. decembra 2001 in od 1. do 5. januarja 2002. Odpadke bomo v tem času odvažali dan pozneje kot običajno. Operativni center za odlaganje odpadkov v Suhadolah bo zaprt 25. in 26. decembra 2001 ter 1. in 2. januarja 2002. Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Bolje vrabec v »oblakih« kot golob v regijskem planu ....? V' zadnjem času pogosto veliko poslušamo in beremo o raznih projektnih svetih za pripravo regijskih razvojnih programov in njihovih posvetih, konferencah, sestankih, kjer na debelo pretresajo razvojne in druge vizije. Vendar pa morajo naši občinarji ob vsej tej silni planski aktivnosti iz majhnega (nepodpisanega) letaka izvedeti, da v naši južni sosedi nastaja nova gimnazija, za začetek z dvema oddelkoma. V enem od »oblačkov« na letaku pa je tudi zapisano: »Vprihodnjih letih se namreč načrtuje še večje število oddelkov.« Bo kljub vsem številnim analizam, študijam, eleboratom planiranje v »oblačkih « še vedno najbolj sprejemljivo. Ali pa velja tisto: najprej imejmo vsi vse, potem bomo pa planirani... Zdi se. da bo moral tudi naš župan res priti v parlament, da bo kaj novega »zrihtal« ali pa vsaj Kamničanom obdriali to kar imamo. Kako je to koristno, najlepše dokazuje sosednja mati županja, ki lahko takrat, ko zmanjka strokovnih argumentov, udari tudi na politično struno... Wya smo končno le dočakali zgo-M dovinski dan, kot se je oni dan ob odpiranju velikega Mercatorja pri Bevcu izrazil naš župan. Vpričo velikega direktorja Zorana, kije županu pokazal tudi uporabno dovoljenje, se je zavezal da bo on kot najbližji sosed odslej vedno kupoval le pri najboljšem sosedu. Kaj pa bo k temu rekel naš občan Stanko, Vele direktor, pa župan ni hotel povedati. Poudaril je le. da o konkurenci kdaj drugič in prerezal trak za povabljene goste. Kot znak dobre konkurence pa je Stanko tiste dni dal v akcijo domžalsko štru-co. Tudi to je nekaj... Tfankurenca gor ali dol. vendar SO bili stalni gostje otvoritev, nekateri že nekaj dni pred tem niso jedli mesa, nad najboljšim sosedom kar malo razočarani: Niso namreč dobili za pokušino kamniške pečenice in vrčka piva. kol pred dobrim mesecem v konkurenčnem supermarketu na Bakovniku. pač pa par koščkov mortadele in pol kozarčka vipavskega vina, pa zdravo ... Ob odprtju najboljšega soseda smo zvedeli tudi za neko »poslovno skrivnost« v zvezi s tako imenovanimi akcijami, ki je res vredna omembe v moji torbi. Recimo salama, pod katero je danes napis .»akcija« in naj bi bila zato cenejša, bo jutri, ko bodo sneli ta napis, imela enako ceno kot v »akciji«. Če je to res, potem gre za pravo akcijsko farbanje potrošnikov. Upajmo, da generalni ne bo zaradi tega kakega mesarja klical na zagovor... Oni dan pride Tuhinjski Filip na občino v Kamnik in želi k direktorju občinske uprave. Ga ni, je na sestanku evropske komisije v Bruslju, je bil odgovor tajnice. Potem grem pa k županu, pravi Filip. Žal tudi njega ni, je na odbojkarski tekmi v Holandiji. Kaj pa prostorski šef Bojan? Ta pa je v Ljubljani. Pa je postal žalosten naš Filip: ('c hi vedel, da ni nikogar doma, bi Že prej odšel kar k podžupanu Tonetu V Tlrušcvko. ta je gotovo doma pri puranih, mogoče mi ho on lahko kaj pomagal. jyog daj, da bi me pri prekršku MJ zaradi neplačevanja turistične takse zalotil občinski redar, ne pa državni financar, bomo po novem letu lahko večkrat slišali med našimi oštirji in ostalimi najemodajalci tujskih sob ali prenočišč. /n to povsem upravičeno. Občinski možje W se namreč nedavno tega odločili, da bodo take pre-krškarje lahko kaznovali tudi občinski redarji. Ti bodo lahko privatnikom zaračunali največ 50 tisočakov, ki hoda šli v občinsko blagajno, medlem ko davkarji za isti prekršek zaračunajo kar 300 tisočakov in jih odneso s seboj v belo Ljubljano. Torej oštirji, dajte se kaznovat občinskim redarjem. Zupan vam ho za to globoko hvaležen. Še večji bohlonaj pa vam ho rekel, če boste redno prinašali na obfčino pobrano turistično takso... ~W7'amor je šel bik, naj gre pa še M\. štrik, pravi znani slovenski pregovor. Kol je bilo slišati na žudnji občinski seji, so se tega pregovora poslužili opozicijski občinarji, ko so predlagali (kar so z. glasovanjem potrdili tudi koalicijski možje), naj župan kar sam odloča o novih cenah v vrtcu. Da se ne bo mogel več izgovarjati, da so vrtec podražili svetniki. ~ffaj si lahko zaželimo ob za-M\j veliko darilo že skodelica riža ali kozarec mleka. Mi jut. če le slučajno ozremo takšne številke, skomignemo z rameni in rečemo, da se itak uit ne da Storiti, /iri/luo nakujiujemo naprej in se delamo, kot da je vse v najlepšem redu. Pa ni. Storimo lahko veliko, samo hoteli moramo. ROK KRALJ Srečanje na Kostavski planini in v Rudniku Vsakoletno srećanjc borcev, aktivistov in krajanov na Kostavski planini bo v nedeljo, 23. decembra, ob 10. uri pri spomeniku NOIt. Za to srečanje pripravljajo domačini iz Tuhinja in Smartne-ga, organizacija Zveze borcev in organizacija rez. vojaških siare-šin program s kulturnimi in Športnimi vsebinami. Iz Kamnika bo odpeljal posebni avtobus iz avtobusne postaje ob 7.30 in bo peljal do Duplice ler ustavljal na vseh postajališčih. Vožnjo bo nadaljeval nazaj po obvoznici do končnega cilja na Lazah. Avtobus bo iz Laz odpeljal predvidoma ob 13. uri. 5. januarja na srečanje v Rudnik Organizacija Zveze borcev Kamnik, ki je letos tudi organizator te vsako leto dobro obiskane spominske prireditve, vabi na srečanje pri spomeniku NOI1 v Rudniku v soboto, 5. januarja, ob 10. uri. V kulturnem programu bodo sodelovali pevci, recitatorji, govornik bo Maks Lavrinc, poslanec Državnega zbora. Srečanje je namenjeno tudi obujanju spominov na težko obdobje, ko je v tem kraju zaradi izdajstva tik pred osvoboditvijo padlo več borcev, aktivistov in drugih udeležencev NOI5. Dostop je iz različnih smeri, peš, možno pa se je pripeljali ludi z osebnimi vozili. PISMA - ODMEVI - MNENJA - PISMA - ODMEVI - MNENJA Kamniški nogomet -ali GRE NAPREJ? SVETNIKI SO ODOBRILI 7 MIIJJONOVSITZA NK.......Svetnikom je razlaga predsednika kluba tako segla do srca, da so domačemu klubu odobrili sedem milijonov tolarjev. Delo, 7. 12. 2001, stran 7. Na začetku je podnastm' članka iz. osrednjega slovenskega časopisa. V tem članku je govora o drugoligašu, o dodatnih sredstvih za delovanje kluba, o katerih se je odločalo na občinski seji, ko so sprejemali rebalans občinskega proračuna. Klub deluje v kraju, kije nekajkrat manjši od Kamnika. Nogomet v Kamniku ima zelo dolgo tradicijo. NK je bil ustanovljen leta 1920. V zadnjih letih dosega vsekakor zelo dobre rezultate. Na koncu jesenskega dela prvenst\'a so bile dosežene naslednje uvrstitve kamniških ekip: člani - 9. mesto med 14. klubi v 3.SNL mladinci - I. mesto med 12. klubi v 2. SMNL - Zahod, kadeti - 3. mesto med 12. klubi v 2. SMNL - Zahod, st. dečki - 10. mesto med 12. klubi v 1. MNZ Ljubljana. mlajši dečki: - 10. mestu med 12. klubi v I. MNZ Ljubljana. Poleg naštetih ekip nastopajo še cicibani, ki pa imajo drugačen (tur-nirski) način tekmovanja in na tur- nirjih dosegajo dobre rezultate, ki smo jih zasledili tudi v našem glasilu. Prav tako je potrebno omenili še veteransko ekipo, ki v svojem rangu tekmovanja dosega najboljše uvrstitve. Zgornji rezultati so prav gotovo najvišji dosežki NK Kamnika v vsej svoji zgodovini. Toda, ulije te možno obdržati ali celo izboljšali? Nogomet tudi v Sloveniji v zadnjih nekaj letih počasi prevzema vlogo najbolj priljubljenega športa. TežMo hi namreč pri zadnjih rezultatih reprezentance našli veliko dižavljanov, ki niso bih veseli leti dosežkov. Sprejem nogometašev na brniškem letališču dokazuje, da ima ta šport prihodnost in ima tudi v Sloveniji, kljub na videz, sramežljivi podpori, iz. dneva v dan več privržencev. Kaj pa v Kamniku'? Zakaj se nekaj takega, kot je napisano v uvodu tega članka, ne more zgoditi v Kamniku? Zakaj ček za 3011.000 SIT, ki gaje Mercatordalob otvoritvi Trgovske ga centra v Kamniku, ni bil dodeljen NK Kamnik? , Zakaj se še tako majhen prostor na igrišču v Mekinjah zmanjšuje, namesto da hi se NK omogočili vsaj prostorski pogoji za delovanje? Zakaj nogometno igrišče na Duplici sameva? Istočasno pa prek 150 registriranih igralcev NK trenira in igra na enem igrišču, ki je potrebno temeljite prenove. STOL SLOGA d.o.o. - V STEČAJU Moste 2/a 1218 Komenda V skladu s sklepom stečajnega senata Okrožnega sodišča v Ljubljani / dne 8. II. 2001 v stečajni zadevi Stol Sloga d.o.o. St.28/01 objavljamo - PRODAJO STROJEV TOVARNE ZA PROIZVODNJO LESNIH IZDELKOV, - PRODAJO POLIZDELKOV, - PRODAJO GOTOVIH PROIZVODOV, - PRODAJO REPROMATERIALA. Prodaja se vrsi ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 12. ure na lokaciji tovarne Stol Sloga d.o.o., Moste 2a, Komenda, informacije po telefonu 04L 800-249, g. F.rce. Zakaj,.... Zakaj,... V uvodnem delu članka je naveden primer iz Ivanine Gorice. Naslov članka v Delu je: Ivančani živijo za svoje nogometaše. To verjetno ni res, ker Ivančani živijo verjetno še z.a kaj drugega kot za nogometaše, vendar je dejstvo, da SO iz rebalansa proračuna svojemu N K dodatno dodelili 7 milijonov SIT. Površen odgovor na prej omenjena vprašanja z.akaj, zakaj.......bi hit. da je v Kamniku veliko športnih klubov in dobrih posameznih športnikov. Take odgovore od pristojnih funkcionarjev slišim(o) vedno, ko se omenjajo sredstva za delovanje športnih kluiiov. Grdo rečeno, ali je problem, da je v Kamniku tako razvita športna dejavnost? Ali hi funkcionarji radi videli, da je v Kamniku manj športnikov in več listih, ki polnijo razne caffeje. Ali ni hvale vredno dejstvo, daje v Kamniku toliko mladih ljudi, ki svoj prosti čas organizirano izkoriščajo na tak način? Ali se listi, ki tako odgovarjajo, ne zavedajo dejstva, daje zaradi tega prav gotovo v Kamniku manj kriminala in vsega kar je s tem v neposredni povezavi. Stroški zamenjave ali popravilo objektov in inventarja, h ji- v prtstojno.su občini in je posledica kriminalnih dejanj, velikokrat prekašajo zneske namenjene delovanju športnih klubov in športnikov. Da o stroških odkrivanja takih dejanj, ki jih ima policija, niti ne govorimo. V nmpgih krajih v Sloveniji imajo ravno nasprotne probleme: Imeti bi (nogometne) klube, pa nimajo igralcev. V Kamniku imamo teh očitno preveč. Nimamo pa tistih, ki bi iz. tega znali in hoteli narediti nekaj več. Nimamo I vsaj v NK Kamnik) takih pristašev v organih in gospodarstvu občine, ki hi skupaj z. entuzijasti iz. NK Kamnik dosegli še več. Zal se tekmovanje v 3. slovenski nogometni ligi ne mori- odvijati te s proslovotjmm delom in samoprispevki samih tekmovalcev. 'Žalostno za vse občinske in tudi druge, ki so kakorkoli povezani Z razporejanjem sredstev na občin ski ali državni ravni bi bilo, da hi bila katera od ekip NK Kamnik v spomin danskem delu tekmovanja izključena iz. tekmovanja zaradi nezmožnosti plačevanja stroškov ali z.ato, ker ne izpolnjuje prostorskih pogojev. Do tega bo, žal, verjetno prišlo, če se odgovorni ne bodo resno zavzeli za drugačen odnos do tega področja in klubu finančno in organizacijsko pomagali bolj kol doslej. ŠERIF DOGIL Kabelski sistem Smo v decembru, mesecu, ki naj bi hit vesel in prijazen do nas. Miklavž, je že odšel, kmalu ho tu Božiček, zn njim pa še dedek Mraz in še vsi naj lepši prazniki v leln so pred vrati. Naj v tem času mirujejo nesoglasja med nami! Zemlja je samo ena in nihče ne more izstopiti z. nje. Srečevali se hotno iz dneva v dan in si oh voščilih stiskali roke. Naj bodo te želje iskrene in stiski rok naj sporoči- iskrenost naših ž.iija. Nikakor nikomur ne zaželite tako, kot je meni moj stari prijatelj, ki mije po mojem pisanju odmaknil roko in me ozmerjal. Naj vam burja piha v obraz in ne v Hrbet! Morda si bomo vsi, ko smo pisali o našem kabelskem sistemu, vzeli toliko časa in še enkrat prebrali, kaj smo pisali, vzeli v roke dokumente, premislili in po novem letu v strpnem dialogu uredili naš problem. Kot sem že zapisal, tudi naslednja leta bomo še živeli skiaj in naj nam jih ne grenijo slabi odnosi, če probleme lahko rešimo strpno, z. razumom, pravično in na nivoju kultur nih, demokratičnih ljudi. A../. PRAŠNI KAR Komunalno podjetje Kamnik, d.d. in /v/i i m ijv/JHm 0 / f/rrr/jf/t.i/r/f /t iažjtMnntjf/i. VELE Trgovska družba, d.d., Ljubljanska 64, Domžale, objavlja javno ZBIRANJE PISNIH PONUDB za prodajo naslednjih nepremičnin: L Gostinski lokal - bife, Trg talcev 8 v Kamniku, lociran v stanovanjsko-poslovncm bloku, neposredno ob na novo adaptiranem Markctu Metka. Lokal je v celoti obnovljen, je neopremljen in meri 64,68 m3. Izklicna cena znaša 22.669.340 SIT. 2. Poslovne prostore, ki s< nahajajo v zgradbi v Kamniku, bkslcrjcva ulica 6. Predmet prodaje je celotno pritličje zgradbe s sorazmernim delom kleli in zemljišča. Kletna etaža'meri 44,61 m2, pritlična etaža pa 120,50 m2, pare. št 320/4 k.o. Kamnik -poslovna zgradba v izmeri 152 m2 in dvorišče v izmeri 793 m2. V pritlični etaži se nahaja pet pisarn t čajno kuhinjo ler ženski in moški WC. Predmet prodaje je tudi sorazmeren del zemljišča, s tem, da bo kupec postal solastnik nepremičnine do 6047/ 10000. () prodajni ceni se bomo Z morebitnimi kupci dogovarjali ločeno. Kupec plača prometni davek in stroške vpisa lastništva v zemljiško knjigo, prodajalec pa nosi stroške sestave pogodbe in overitve podpisov pri nolarju. Pogoji: a) Zgoraj navedeno nepremičnino bo kupec kupil na način »videno-kupljeno«. I)) Ponujena cena za nakup mora biti najmanj enaka izklicni ceni (za bife). c) Pisne bbnudbe naj zainteresirani predložijo skupaj z dokazilom o plačilu varščine - za bife najkasneje v roku 8 dni pO objavi na sedež, prodajalca. d) Varščino v znesku 1% izklicne cene ponudniki nakažejo na poslovni račun št. 18300-0012548568. e) O izbiri najugodnejšega ponudnika bo odločeno v 10 delovnih dneh po končanem zbiranju ponudb. 0 Neuspešnim ponudnikom bo varščina brezobrestno vrnjena v 3 delovnih dneh po končani izbiri. g) Prednost pri izbiri bo imel najboljši ponudnik po presoji oz. izbiri prodajalca, kjer cena ne bo edini izbirni kriterij. h) Poleg dokazila o pologu varščine mora ponudba vsebovali tudi overjeno kopijo potrdila o državljanstvu - fizične osebe, oz. overjen izpisek iz sodnega registra - pravne osebe, ki dokazuje, da ima sedež v Republiki Sloveniji. i) Uspešni ponudnik mora sklenili kupoprodajno pogodbo s prodajalcem v osmih dneh po prejemu obvestila o izbiri in zagotoviti plačilo dogovorjene kupnine ter prevzem lokala oz. poslovnega prostora najpozneje v 15 dneh po sklenitvi pogodbe, sicer bo prodajna pogodba razvezana. Varščino v tem primeru zadrži prodajalec. Za podrobnejše informacije in dogovor za ogled pokličite po telefonu 01/721 81 46 (ga. Melita Perko), vsak delovni dan med 12. in 15. uro. Kamniški OBČAN IZ DELA OBČINSKEGA SVETA 19. decembra 2001 5 S 24. seje občinskega sveta VELIKO PREDLOGOV K RAZVOJNO (NE)NARA VNANEMU PRORAČUNU Nadaljevanje s1. strani K predlaganemu proračunu 2(X)2 so vsi odbori OS dali pozitivno mnenje. Odbor za prostor in komunalno ureditev pa je predlagal dodatno postavko /a financiranje projekta hodnika za pešec na Duplici do OŠ Marije Vere. določitev višine zneska pa je prepustil predlagatelju. Za novo postavko javna razsvetljava v Šmarci pa naj bi namenili 5 mio SIT. V razvojne programe občine naj bi vključili tudi izdelavo prostorskih izvedbenih aktov za Smarco. Odbor za varovanje okolja jc predlagal, naj sc za novo postavko »sprememba in dopolnitev strategije varstva okolja v občini Kamnik« nameni I milijon SIT. Po mnenju svetniške skupine SDS, ki ga je predstavil Miro Petek, predlog občinskega proračuna ni razvojno naravnan. Vzroke za to je treba iskati tudi v dejstvu, da občina po triletnih pripravah se ni sprejela sprememb prostorskih sestavin Občinskega družbenega plana. Kot je v obrazložitvi pripomb svetniške skupine NSi dejala Marjeta lluniar, pri sestavi proračuna ne vemo, kaj so naša prednostna področja Zato je tudi težko razumljivo povečanje sredstev za občinsko upravo za 14%. Premalo pozornosti je namenjene ureditvi starega mesta in kulturnozgodovinskih spomenikov (sv. Primož), kar je pomembno tudi z vidika turističnega razvoja Tudi ni predvidenih nobenih sredstev za pridobitev lokacije za odlagališče odpadkov. Tatjana Rol Dja-lil se je v imenu svetniške skupine ZLSD zavzela za rešitev prostorske stiske na področju otroškega varstva in zagotovitev določenih sredstev za ta namen. Več pozornosti bi moralo biti deležno tudi kmetijstvo in ureditev nekaterih krajevnih cest.v KS Spitalič. Zupan Tone Smolnikar je k tem pripombam dodal, da razpoložljiva Sredstva za ureditev mestnega jedra niso bila izkoriš- skili društev bi morali v proračunu zagotoviti okrog 80 milijonov SIT. Na tem mcslu ne moremo podrobno navajati številnih predlogov, ki so jih dali posamezni svetniki. Delno bomo nanje poskušali opozoriti že ob drugi obravnavi občinskega proračuna, ko bo na podane predloge odgovorila tudi občinska uprava. Po mnenju Alojza Kolarja ob zaključku prve obravnave občinskega proračuna se svetniki niso skoraj nič dotaknili predlogi v razvojnih programov, ki so sestavni del občinskega proračuna, čeprav jc soglašal z oceno, da proračun ni razvojno naravnan. Žal svetniki tudi ob svojih dodatnih predlogih niso povedali, od kod vzeli denar za prerazporeditve, saj proračunskih prihodkov ne moremo napihovati. Nato so svetniki z večino glasov sprejeli predlog občinskega proračuna (v prvi obravnavi) in tudi dodatni sklep, s katerim občinski svet dovoljuje finančno predabremeni-tev prihodnjega proračuna v višini 33,25 milijona SIT za nadaljevanje in dokončanje adaptacije Kulturne dvorane in sanitarij in zadolžuje župana za oddajo javnih naroči'. Sprememba odloka o turistični taksi Ker turistični ponudniki o/iio-ma tisti, ki imajo registrirane prenočitvene obrate, ne odvajajo pobrane turistične takse, in mesečno ne pošiljajo obrazcev o plačani turistični taksi, kot to določa zakon o pospeševanju turizma, je občinska uprava predlagala občinskemu svetu, naj dopolni odlok o tistih določilih, ki niso dovolj jasna in zato nastajajo problemi pri izvajanju nadzora ter izrekanju kazni. Po tem predlogu naj bi uresničevanje lega odloka poleg pristojnega davčnega organa nadzirali tudi občinski inšpektorji in občinski redarji. Krajanke Duplice so občinskim svetnikom nazorno pokazale »corpus delieti« iliipliškeeii nasilja nad okoljem, ki pa mu inšpektorji ne verjamejo ... Čena. Podobno je tudi na področju kmetijstva, kjer ni prave-ga zanimanja za najem ugodnih posojil. Dodal je še predlog, da bi za nadaljevnaje in dokončanje adaptacije Kulturne dvorane občinski svet dovolil predhodno črpanje sredstev proračuna za leto 2002. Tako bi lahko začeli s postopki oddaje javnih naročil in bi dvorano lahko uredili do občinskega praznika v marcu 2002. V razpravi o predlogu proračuna je sodelovala tudi večina posameznih svetnikov, ki so dali veliko predlogov, kaj bi bilo treba še storiti v prihodnjem letu. Ti predlogi so sc nanašali predvsem na komunalno urejanje naselij. Zavzeli so se za ena komernejši razvoj krajevnih skupnosti, še posebno sedaj, ko so se iztekli dosedanji samoprispevki. Najti je treba (udi primeren prostor za mladinsko dejavnost in pripravili ustrezne programe ler jih financirati. V la okvir sodi ludi materialna podlaga za investicije na področju športa (kegljišče itd.). Sredstva za glasilo Kamniški občan naj bi se usklajevala vsaj v sorazmerju z rastjo skupnih proračunskih sredstev. Tudi oprema na področju Civilne zaščite kliče po obnovi, lako mreža za alarmiranje kot oprema gasilskih društev. Za gasilsko opremo in delovanje gasil- Zavczanci pa bodo namesto do 10. dne v mesecu morali pobrana sredstva od turistične takse za pretekli mesec nakazati v občinski proračun najpozneje do 25. dne v mesecu. Čc pravna oseba, ki oddaja sobe v najem, ne pobira turistične lakse. ne predloži mesečnega poročila, ne (Klvaja pobrane turistične takse ali ne vodi ustreznih evidenc, bo morala v prihodnje plačali 150 tisočakov kazni, odgovorna oseba pa 50 tisočakov. Lnako kazen bo za navedene prekrške morala plačali tudi fizična oseba. Pobrane denarne kazni pa bodo dohodek občinskega proračuna. Svetniki so podprli predlagane spremembe, vendar so se (Klločili. tla bodo spremembe odloka pretresli v dveh obravnavah. Menijo, da bi bilo treba zgotovili odgovornost za neredno pobiranje turistične lakse in pri kaznih razlikovati le/o kršitve (Marjeta llumar). Andrej Skodlar pa je dejal, da bi pre-učili ludi možnost za obdavčitev vikendov na Veliki planini. Pravilnik o sofinanciranju programov na področju kulture Pri razdelitvi sredstev, ki jih občinski svel vsako leto v pro- računu nameni za kulturno dejavnost v kamniški občini, naj bi v prihodnje upoštevali ustrezen pravilnik. S pravilnikom o sofinanciranju kulturnih programov bodo vzpostavili pravno formalno podlago za javni razpis, zagotovili preglednost porabe javnih sredstev, namenjenih kulturi, zagotovili enake pogoje kandidiranja za razpoložljiva javna sredstva vsem zainteresiranim fizičnim in pravnim osebam v občini Kamnik ter razvijali pobude na področju kulture. Po tem pravilniku bodo vsi izvajalci kulturnih programov, od društev, zavodov samostojnih ustvarjalcev, zasebnikov in drugih, s predložitvijo predlogov programov po javnnem razpisu sodelovali pri razdelitvi občinskih sredstev za kulturo. Od vsega denarja, namenjenga kulturi, bo 40% namenjenega ljubiteljskim kulturnim društvom. 40% za strokovna opravila in za izvedbo drugih programov na občinski, medobčinski, državni in na mednarodni ravni, 20% pa bi namenili sofinanciranju ljubiteljskih kulturnih programov, ki presegajo občinski nivo in so v interesu občine Kamnik. Predlog razdelitve proračunskih sredstev bo pripravila sedemčlanska komisija, ki jo imenuje župan, ki bo tudi dokončno odločal o izbranih programih. Pravilnik bo vseboval tudi merila za področje ljubiteljske kulturne produkcije in za področje kulturnih projektov, vezanih na občino Kamnik. Kot je poudaril Anton Kamin, vodja (xldelka za družbene dejavnosti, so se predlagatelji odločili za merila na podlagi kakovosti. Igor Podbrcž.nik je v imenu svetnikov SDS predlagal več dopolnitev pravilnika, ki ga bo občinski svel sprejel na naslednji seji. Marjeta Humar (NSi) pa je v imenu svetniške skupine predlagala, naj bi predloge za sedemčlansko komisijo predlagala društva in ostali zainteresirani, razmerja med deležem sredstev za ljubiteljsko dejavnost ter deležem za strokovna opravila in druge programe pa ne hi smeli togo zakoličili. Dražje ravnanje z odpadki Z novim letom 2002 sc bodo po sklepu občinskega sveta povišale cene ravnanja z komunalnimi odpadki za gospodinjstva za 19%, za gospodarstvo pa za 18%. lako bo treba v gospodinjstvih na osebo na mesec za odvoz odpadkov plačati 311,5 SIT. v gospodarstvu pa 12,74 SIT na liter odpadkov. K temu jc treba prište-li se zakonsko predpisane dajatve. Razlog za povišanje cen so v večjih stroških za lono odloženih odpadkov na odlagališču Barje, kjer urejajo IV. in V. odlagalno polje. Svetniki so opozorili na potrebo po ureditvi ekoloških otokov, na dosledno izpeljavo projekta ločenega zbiranja odpadkov s sirani Publicusa in na iskanje možne lokacije za lastno odlagališče v občini Kamnik. Zupan Smolnikarje povedal, tla bo treba zardi zapletov, ko na dveh dosedanjih razpisih koncesionar še ni bil izbran, razpis ponoviti. Okvirni program dela občinskega sveta za leto 2002 Pretilog programa tlela občinskega svela za leto 2002 je pripravila občinska uprava, obrazložil pa ga je Ivan Pristovnik, direktor občinske uprave. K predlogom uprave je tri predloge posredoval odbor za podjetništvo m turizem, po dva predloga OO SDS Kamnik in OO ZLSD Kamnik, šesi predlogov pa je dal svetnik Rudi Capuder. Po predlogu programa naj bi občinski svet na spomladanskem zasedanju obravnaval 33 zadev, na jesenskem, ki naj bi se zaradi volitev končal meseca oklob- Kamniški občinski svet je obsežno gradivo s predlogom proračuna na zadnji letošnji seji pretresal več kot osem ur. ra, pa 23 zadev. Med pomembnejšimi zadevami naj omenimo že dolgo pričakovane spremembe odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeroč- nega plana občine Kamnik, priprave zazidalnih načrtov z B-20 Stol, za B-24 Stol, za B-15 Spodnji Alprcm, za B-12 Bakovnik, spremembe nekalerih zazidalnih načrtov, regionalni razvojni program, odlok o ureditvi prometa v starem delu mesta, odlok o uvedbi samoprispevkov v občini Kamnik, razvojni program varstva starejših občanov v občini Kamnik, program preprečevanja odvisnosti ild. Precej svetnikov (Pcrčič, Hu-marjeva, Orešnik) je predlagalo, tla bi morali v pomladanski del programa nujno uvrstiti že nekaj let odlagani zazidalni načrt za območje športnega parka M-l Pod Skalco. Pospešiti jc treba tudi sprejetje zazidalnega načrta za IJ-20 Siol in otlloka o krajevnem samoprispevku (llumarl, Zazidalne načrte M-2 Mekinje (šola), M-3 Mekinje - Prainikarjev drevored (Pelek). Občinski svet bo program dela dokončno sprejel na naslednji seji. Nove cene programov za predšolsko vzgojo Po predlogu občinske uprave naj bi sc cene programov pedšol-ske vzgoje, ki veljajo od I. marca letos, s I. januarjem 2002 v prvi starostni skupini povečale za 8,7% in v drugi starostni skupini za 9,57%. Cena poldncvnega programa naj bi bila višja za 7,36%, cena programa zunanje priprave na šolo za 7.7%, cena ( icibanovih uric pa za 9,6%. O teh predlogih se jc med svetniki razvila zelo vroča razprava. Odbor za družbene dejavnosti ter odbor za proračun in gospodarjenje z občinskim premoženjem k predlogu podražitve nista imela pripomb in sta predlog novih cen podprla. Anton Hočevarje: bil mnenja, da ni prav, tla so družbenih subvencij deležni samo tisti otroci, ki jim uspe priti v vrtec, ostali pa ne. Zalo je predlagal, tla bi starše otrok, ki pošiljajo otroke na Cicibanove urice, oprostili plačila prispevka (8000 SI I). Miroslav Petek je v imenu svetniške skupine SDS na začetku obravnave predlagal, naj občinski svet za oblikovanje cen v VVZ Aniona Medveda pooblasti župana. Ta je takoj odgovoril, da se ne boji prevzeti te odgovornosti in dodal, da sam ni bil za uvrstitev te točke na dnevni red, saj naj gradivo ne bilo ustrezno pripravljeno. Težko razume, da so stroški na otroka v naši občini višji kol na primer v Domžalah. Menil je tudi, tla bi ob nekoliko skromnejših pogojih lahko zajeli v otroško varstvo več otrok. Slednjemu je pritrdila Marjeta Humar, ki je predlagala naj bi glede na dejstvo, da približno 300 otrok ne najde prostora v otroškem vrtcu, v vsakem od 39 oddelkov sprejeli Se dodatne tri otroke, 'lemu je nasprotovala Tatjana Kot Djalil, češ tla občina ni pristojna spreminjati normativov y otroškem varstvu. Brane Golu-bovič pa jc predlagal, naj bi začasno v vsakem oddelku sprejeli še po enega dodatnega otroka. Po mnenju nekaterih svetnikov (Podhrežnik, Orešnik) poročilo o racionalizacijskih ukrepih v VVZ ni finančno ovrednoteno, zato naj bi poslovanje pregledal nadzorni odbor (Orešnik). Ker se je precej razprave vrtelo okrog premajhnih prostorskih zmogljivosti, je Demitrij Perčič predlagal, naj občinska uprava preuči možnosti za ureditev prostorov v mekinjskem samostanu, kjer bi bilo možno najeti prostore (cca 70 m2), ki jih je nekoč uporabljala NUK. Jelka Golob, ki je nadomeščala odsotno ravnateljico VVZ Antona Medveda, je med drugim odgovorila tudi na očitke glede kvalitete poročila o racionalizacijskih ukrepih. Dejala je, da v kratkem času ni bilo mogoče izdelati podrobnejše analize. Vprašanje pa je, koliko bi svetnikom služila debela knjiga, ki bi tako nastala. Iz opisa so razvidna prizadevanja vrtca za racionalnejše gospodarjenje s sredstvi. Svetni- lovnici z. razpadajočim dimnikom brez čistilnih naprav. Kritično oceno stanja je podkrepil tudi s podatki o zdravstvenem stanju občanov, ki kažejo na večanje števila pljučnih in drugih bolezni, še posebej med otroci. Krajanke Duplice so svetnikom pokazale tudi konkretne rezultate osnesnaženega dupliškega zraka. Imeli so priložnost videti sajaste zavese, počrnelo sadje, pegasto listje rastlinja in drugo. Najbolj nerazumljivo pa je, da ob vsem tem inšpektorji po svojih meritvah zatrjujejo, da je vse v »mejah normale«. da gre le za občasno »sajenje« in podobno. Na koncu svoje obsežne in zelo konkretne predstavitve stanja, je Kune dal svetnikom tudi nekaj konkretnih predlogov. Med njimi velja omeniti zlasti predlog, naj občina naroči trajnejše meritve onesnaževanja zraka pri neodvisni ustanovi. Svetniki so s predstavitvijo stanja dojeli, da gre dejansko za ve- Volitve in imenovanja Občinski svet je za predstavnike ustanovitelju v svetu osnovne šole Marije Vere nn Duplici imenovalDemitrija Perčiča, lirigito Grad in Tatjano Kot Djalil. ki bi morali natančneje povedati kaj konkretno želijo. Nadzorni odbor občine pa je predlagal poslovanje vrtca in ni ugotovil nobenih nepravilnosti. Na koncu so svetniki živahno razpravo sklenili s sprejetjem več sklepov. Najprej so pooblastili župana, da od 1. januarja 2002 oblikuje cene programov za predšolsko vzgojo v občini Kamnik. Nato so sklenili, da se zaradi izjemno težjkegu položaja na področju otroškega varstva, začasno, do razširitve kapacitet, povečuje normative tako, da se v vsakem oddelku število otrok poveča za enega. Do predloga proračuna v drugi obravnavi pa naj se zagotovi sredstva za idejni projekt za ureditev vrtca v samostanu Mekinje. Za idejni projekt naj se takoj pripravi javni razpis. Odločnejša akcija za boljši zrak Ze dalj časa trajajoča prizadevanja krajanov Duplice, ki se borijo z negativnimi vplivi starega Stolovega kurišča na okolje, so končno dobila svoje mesto tudi na seji občinskega sveta. Občinska uprava je svoj predlog ukrepov za izboljšanje stanja zraka zasnovala za območje celotne občine. Da bo treba na tem občutljivem področju narediti odločnejše korake, je bilo razvidno že iz uvodnih besetl Hojuna Mlakarja, vodje oddelka za okolje in prostor (vsi dosedanji poskusi opozarjanja okoljske inšpekcije so bili neuspešni) in župana Smolnikarja (mi smo obupali, ker so v ozadju veliki lobiji). Zelo nazorno pa je sedanje stanje na področju osnesnaževa-nja zraka na Duplici predstavil Janez Kune, predsednik komisije za nadzor Pirolize d. o. o. pri KD Duplice. S slikovnim gradivom in številnimi podatki je opozoril na nevzdržne razmere, ki jih povzroča kurjenje sumljivih odpadkov v nekdanji stari Stolovi kot- lik problem, ki se ga bo morala občina Se bolj odločno lotiti. Ob županovem razmišljanju, da bi z državljansko nepokorščino oziroma z ulico poskušali zapreti to sežigalnico, so padali tudi predlogi, da je treba iti po pravni poti in izpodbijati uporabno dovoljenje za obratovanje kotlarne in do ureditve te problematike »sežigalnico* zapreti. Gre očitno za kršenje pred leti sprejete energetske usmeritve občine Kamnik, ki je podlaga za sedanjo plinifikacijo. Občinski svet je nato sprejel predlog sanacijskih ukrepov, ki se bodo izvujuli po naslednji dinamiki: I. priprava strokovnega poročila o stanju onesnaženosti zraka na območju občine Kamnik, 2. sprejetje odloku o razglasitvi ogroženi ga območja, 3. sprejetje odloka o spremembah odloka o varstvu zraka v občini Kamnik. Pridobiti je treba strokovno mnenje o delovanju celotne naprave s strani ustrezne nevtralne in priznane institucije (npr. Institut /ožij Stijiin). Župan naj ustanovi ekspertno skupino, sestavljeno iz članov tehnične stroke in pravnikov. Njena naloga bo priprava ustreznih programov in svetovanje občinskim organom za učinkovitejše ukrepanje na področju varovunja okolja. Občinski svet je zadolžil občinsko upravo, tla predlaga takojšnji sestanek z ministrom za okolje in proslor ter zateva zakonito ukrepa-nje. Župan pa naj za prvo sejo občinskega sveta v naslednjem letu pripravi pisno poročilo o opravljenih aktivnostih. Pred zaključkom seje, ki je brez odmora trajala osem ur in pol, so se svetniki brez. razprave seznanili tudi z informacijo o aktivnostih pri pripravi regionalnih razvojnih programov (o tem bomo poročali posebej) in sprejeli sklep o ukinitvi javnega dobra ter odprodaji dela zemljišča za parkirišče pred poslovno stavbo NLB na Duplici. FRANC SVETEL J Osetndesetletnik Franc Hribar - Lovro SPET PASTIR BI RAD POSTAL... Marsikdo, ki srečuje Franca Hribarja, s partizanskim imenom Lovro, mu ne bi prisodil osem desetletij. Verjetno so mu rojenice in sojenice ob rojstvu v zibelko položile zaCrtano pestro življenjsko pot, po kateri hodi vesel in zadovoljen. Še vedno je tak kot nekoč, mladosten, veder, nasmejan in v polnem življenjskem gibanju. S svojo žilavostjo in delovno aktivnostjo se pri osemdesetih v družini star komaj 9 let, za njim sta bila se dva otroka, stara 7 in najmlajši 5 let. Lovro je leto po mamini smrti, star Sele 10 let, odšel s trebuhom za kruhom po svetu služit za pastirja in bil pastir do 17. leta. Osnovno šolo je obiskoval v Šmartnem. Ze kot pastirju se mu je porodila želja, da bi se izučil za mizarja. S pridnostjo in delavnostjo se mu je to uresničilo. S sedemnajstimi leti Franc Hribar se najbolje počuti v krogu svoje družine - žene Pavle, hčerk Jane in Majde ter sina Francija. letih lahko primerja z moškimi v najboljših zrelih letih. Težko si predstavljamo, kako drugačno je bilo življenje davnega leta 1921, ko se je naš slavlje-nec rodil. Zato bi rada v tem članku bralcem predstavila tega dobrosrčnega, prijaznega Karnni-čana iz Parmove ulice 19, vedno optimistično zazrtega v prihodnost. Franc Hribar - Lovro se je rodil v številni kmečki družini 29. septembra 1921 v vasi PirSevo v Tuhinjski dolini. Njegova starša sta bila doma iz Praproč. Oče France je bil zaradi sodelovanja v NOB in delovanja štirih sinov v partizanih 4. januarja 1945 ustreljen na Kavranu, star 68 let, dva dni potem, ko so Nemci požgali njegov dom na Pirševem. Mama Marija je zaradi srčne kapi umrla že 16. 12. 1930. stara 48 let. Takrat je bil Lovro kot deseti otrok je postal mizarski vajenec pri izkušenem mojstru v Dravljah, pri katerem so pomočniške in mojstrske izpite opravljali mizarji iz vse Slovenije. Triletno vajeniško šolo je obiskoval v Šentvidu nad Ljubljano. Še ne 20-letnemu mladeniču je brezskrbno mladost prekrižala druga svetovna vojna. Brez oklevanja je pogumno stopil v partizanske vrste in se boril za osvoboditev naSe domovine. Za hrabro, aktivno in predano delo za dobrobit slovenskega naroda je po vojni prejel partizansko spomenico 1941, medaljo za hrabrost, 6 ordenov zaslug za narod, plaketo ZB Jugoslavije in še več drugih priznanj. Lovro ponosno pove, kako so po letu 1945 složno z udarniškim delom obnavljali od vojnih grozot osiromašeno in porušeno domovino in postavljali nove temelje. Zagnano je sodelo- »Kot pastir sem začel in končal bi rad kot pastir«, pravi tjivro in ponosno pokate na dvojni kozolec in novozgrajen hlev, v katerega bo kmalu naselil koze. TERME SNOVIK KAMNIK d.o.o. So v Tu/tinju topCo vodo naš C, zdaj adijo revma, driska, kašelj. ZBogom Kjanceljfomniške device, če narediBodo res toplice. Dragi otnsfovatcu' l^eseie Božične praznik^e ter srečno novo četo, poino zdravja in sreče, oseSne£a zadovoljstva terdoBrejja počutja vsem s(qipaj že(imo in vas vaBitno, da nas obiščete v našiH novo pokritili termaft. Terme Snovifc v Tuhinju val pri graditvi iz ruševin. Po letu 1947 so mu bile zaupane vedno zahtevnejše naloge, zlasti na področju oživljanja gospodarstva. Leta 1953 so ga Tuhinjci povabili v Kmetijsko zadrugo I.aze. Kot aktiven, delaven domačin sc jim je rad pridružil kot mojster Ireni mizarjem. Kmalu je zaposlil nove mizarje in vzel v uk vajence. Nekaj let pozneje, ko je Splošno mizarstvo v takratni Šlandrovi ulici v Kamniku zašlo v brezizhodne težave, ga je prevzel pod svoje okrilje. Sestavil je dober, sposoben delavni tim in kmalu so se odcepili od KZ Laze in postali samostojno podjetje Menina Kamnik. Ime Mc-nina je Lovro izbral po Menini planini in v tovarniški znak vrisal to planino. Zametki današnje Menine Šmarca segajo takorekoč v leto 1953 in vse do leta 1970 jo je uspešno vodil Franc Hribar - Lovro. Ni se ustrašil izziva, iznajdljiv in zagnan kot je, mu je uspelo vse, česar se je lotil. V letih 1963-64, ko jc lesna industrija preživljala gospodarsko krizo, je iskal na tržišču izdelek, s katerim bi podjetje Se naprej uspešno poslovalo. Pomagal je pri razvoju komunalne dejavnosti na področju pogrebne službe. Z vztrajnostjo in niki Hribar iz Praproč 5, saj je bil njihovemu enajstemu otroku Angelci občinski krstni boter, je od njih pred dobrimi dvajsetimi leti kupil opuščeno hišo z nekaj zemlje. S pomočjo bližnjih in daljnih sosedov iz Snovika in Hruševke, ki mu vedno radi priskočijo na pomoč, je hišo po lastni zamisli lepo obnovil, ji dal dušo drugega doma. V hišo je postavil krušno peč in že več kot deset let razveseljuje sorodnike in prijatelje s svojim zlatorumeno zapečenim, dišečim kruhom, ki ga sam tudi zamesi. Lovro pravi, da se je lotil lastne peke predvsem zato, ker je v otroštvu in mladosti večkrat trpel pomanjkanje kruha. Brez družine življenje ni polno, pravi Lovro. Je skrben in ljubeč oče hčerkama Majdi in Jani ler sinu Francija Še posebej ga osrečujejo štirje vnuki in vnukinja. Njegovo ženo, Zajčcvo Pavlo z Laz, rojeno 6. 12. 1925, Kamniča-ni dobro poznajo in sc jc radi spominjajo kot skrbne babice, saj je kar 27 let predano opravljala to zahtevno in odgovorno službo v Zdravstvenem domu Kamnik, pred tem pa si je pet let nabirala izkušnje v ljubljanski porodnišnici. Ob našem pogovoru sta se oba spominjala prenekaterih dogodkov, ko jo je Lovro ob vsakem trenutku na klic, mnogokrat sredi noči, ob vsakem vremenu peljal k reševanju življenj porod- V začetku jeseni je s Hribarjevimi proslavljala množica sorodnikov in prijateljev, saj so praznovali enkrat za trikrat - Ijovrotovih 80 let, SO let hčerke Majde in 20 let vnukinje Marjane. trdno voljo je začel s proizvodnjo krst. Kljub oklevanju kolektiva in odporu nekaterih zunanjih organov je vztrajal in prevzel vso odgovornost na svoja ramena in zastavljene cilje uspešno uresničil, rezultati pa so vidni še danes. S svojimi kvalitetnimi in konkurenčnimi izdelki je bila Menina že takrat znana doma in v tujini. Dobri poslovni uspehi so narekovali siljenje podjetja in Lovro je zopet prevzel dodatno breme celotnega vodenja investicije izgradnje nove tovarne Menina. Z veliko odrekanja, težavami, ovirami in napori je kolektiv Menine dosegel gospodarski dosežek in 16. marca 1968 odprl novozgrajeno tovarno, ki je zaradi posrečene gospodarske preusmeritve v izdelavo krst zablestela v poslovni uspešnosti. Seveda pa Lovro ne bi bil tako uspešen, če ne bi imel v vodstvu dobro strokovno ekipo, ki si jo jc izbral že na začetku. Skupaj so si delili dobro in slabo in presrečen je, ko ga sodelavci še danes obiskujejo in ga imajo radi. Za skrbno gospodarjenje je prejel srebrno plaketo Kamnika, kolektiv Menina pa mu je podelil naziv njihovega častnega člana. Poleg odgovorne zaposlitve in tudi po upokojitvi je Lovro opravljal mnoge pomembne gospodarske in družbenopolitične funkcije. Sam je najbolj ponosen na tovarno Menina in na dosežke v letih 1978-82, ko je bil predsednik skupščine komunalne skupnosti in predsednik komisije za izgradnjo tuhinjske ceste od Kamnika do Vranskega. Za vzgled jc njegovo humano dejanje, ko je prejeto nagrado 1,5 milijona takratnih dinarjev za štiriletno uspešno vodenje komunalne skupnosti podaril trem revnejšim krajevnim skupnostim: Pšajnovica, Šmartno in Sela. Svoj skopo odmerjen prosti čas je Lovro že od leta 1950 predano posvečal lovstvu in je Se danes lovec v LD Sela. Njen starešina je bil 23 let, za kar je prejel orden za zasluge v lovstvu. Po upokojitvi se mu je uresničila dolgoletna želja po lastni podeželski domačiji z. zemljo. Ker se je dobro poznal z. daljnimi sorod- nic in novorojenčkov. Ni bilo malokrat; da jc tudi Lovro pomagal novemu življenju na pot. Dobrota in predanost pomoči in delu z ljudmi se prenaša iz. roda v rod. Hčerka Jana Prezelj je namreč v Zdravstvenem domu Kamnik že 24 let predana palronažni službi. Zagotovo ni naključje, da je tudi njena dvajsetletna hčerka Marjana končala šolo za babice in nadaljuje šolanje za višjo medicinsko sestro. Koliko usod in radosti je torej povezanih z družino Hribarjevih, pomislim. Prav zaradi izredne navezanosti na dom in družino, je Lovro preti šestimi leti odkupil zemljo v Prapročah, kjer jc bila doma njegova mama. Tam je živela do poroke, nato pa se je tja vračala pomagat pri delu. Lovro se spominja: »Po tej zemlji sem hodil z. mamo, ko še hlač nisem imel. Vedno sem želel, da moji otroci uživajo življenjske radosti na tej prečudoviti, skromni hribovski zemlji. Na tej zemlji je naš rod pognal korenine in tako naj se tudi nadaljuje.« Na spominsko obeležje, ki ga je Lovro tu postavil, jc zapisal posvetilo: »Ta zemlja je dar in naše križišče - tu moja pot in moj rod spletena sta v večno stičišče.« V Prapročah se l/ivro sprošča in ohranja zdravje, pravi, da že več kot deset let ni bil bolan. Nikoli mu ni dolgčas, saj mu ne zmanjka dela. Za domače pridela sadje. Obdeluje vrl, kosi travnik, neguje in obnavlja gozd - zasadil jc preko 1500 smrekic. Zgradil je vodni rezervoar in več vodnih zajetij, da bi vsak otrok na svojem koščku zemlje imel svojo vodo. Zamisli in želja Lovrotu ne zmanjka Trenutno se posveča nedograjenemu hlevu v Prapročah, v katerem bo v kratkem začel gojiti koze. Ob hlevu je postavil dvojni kozolec, v njegovem ostrešju pa pripravil zasilna ležišča vsem trem otrokom in njihovim družinam. Prepričan je, da bo lahko kmalu pravi pastir, kot je bil že v zgodnji mladosti. »Kol pas-lir sem začel in končal bi rad to življenjsko pol kot pastir«, pravi. VKRA MKJAČ Na kavi s prof. Meto Lah Jezik kot sredstvo za spoznavanje človeka in njegove kulture Letos praznujemo Evropsko leto jezikov. Ho že držala misel, da se lahko dva človeka dolga leta pogovarjata pod isto streho, a se v resnici nikoli ne srečala. Kaj pa se zgodi, če se dva srečala pod tujo streho in se nikoli ne pogovarjala, ker se enostavno - ne znata. Veliko ljudi se zaveda, da učenje jezikov pomaga pri razvijanju strpnosti in razumevanja med ljudmi iz. različnih jezikovnih in kulturnih okolij. Kako pomembna je možnost, želja in nuja vsež.ivljenjskega uče nja jezikov z.a vsakogar ter kakšne kulturne in gospod/irske prednosti omogočajo jezikovne spretnosti, sem se za naš časopis pogovarjala s profesorico [ran coskega in španskega jezika gospo Meto lxih. Kaj vam pomeni jezik oziroma zakaj želja po študiju jezikov? Že od majhnih nog sem vedela, da bom študirala jezike, zato sem bila v do sli boljšem položaju kot tisti, ki so se z.a poklicno pol odločali v Zadnjem letu gimnazije. Santa sem se ves čas usmerjala v jezike, čeprav nisem bila še cisto prepričana, katerega bi izbrala z.a študij, dokler se nisem v gimnazijskih telili močno zaljubila v Francozu in odločitev je bila kaj hitro na dlani. I rta 'SI se je na Filozofski fakulteti uvedla španščina in ker meje vedno mikalo kaj novega, sem poleg francoščine vpisala še španski jezik. Oba jezika sem diplomira la pod A, sicer z. malo zamude, saj sem v času študija poslala ze mama. pa mi je vendarle uspelo. Na kamniški gimnaziji, kjer sem poučevala francoščino in fakultativno španščino, sem začela poučevali še latinščino, z.alo sem na kilo Zofskifakulteti vpisala dodatni študij latinščine, zaključila en letnik, nakar sem študij opustila, saj sem dobila ponudbo Filozofske fakultete, da na katedri z.a francoski jezik sprejmem delo asistentke z.a francoski jezik in metodiko poučevanja francoskega jezika. Seveda nisem dolgo premišljevala, tako da sc sedaj ukvarjam izključno s francoskim jezikom. Ia-Ios sem s temo iz. didaktike fnin coščinc tudi magistrirala. Jezik pa mi služi kol sredstvo za spoznavanje besede in človeka, njegove kulture, več ljudi poznaš, manj se jih bojiš. Se vam ne zdi, da seje pojavil zanimiv fenomen španskega jezika. Mu lahko sledi francoski jezik? Ja, v Sloveniji je res pravi 'bum' španščine, tudi na oddelku je veliko vpisa, tuje fe tatino glasba, skratka le nadaljevanke so očitno res napravile eno čudo. Francoščina! Santa sem tudi tajnica Društva tujih jezikov in književnosti Slovenije, ki prireja državna tekmovanja za srednješolce iz. vseh jezikov, ki se v Sloveniji poučujejo, raz.cn nemščine, zato bi, če že govoriva o mednarodnem letu jezikov, morala govorili o vseh jezikih, čeprav hi seveda najraje samo o francoščini. Francoščina je, glede na to, kako pomembna je v Evropski skupnosti, v dokaj nezavidljivem položaju, saj se je uči le 3% šolske populacije. Eno od načel Evropske skupnosti je pliirilingvizem, večjezjčnost. zato mislim, da hi se marali vsi učili več jezikov. Prepričana sem. da prihodnost sloji na tistih, ki bodo znali več kot le angleščino. Shvenci smo v znanju jezikov, vsaj po mojem mnenju, kar uspešni. Kakšne so vaše izkušnje? Slovenci smo zagotovo z.eto nadarjeni z.a tuje jezike, vendar imamo to slmim sko uho, ki prepoznava večji razpon tonov. Tudi Rusi, Čehi, Slovaki so z.eto nadarjeni z.a jezike. Slovenec lahko govori tuji jezik skoraj lako dobro kol hi hit to njegov materin jezik, seveda pod pogojeni, da vloži v študij dovolj truda. Mislim, da se premalo usmerjamo v paleto jezikov, da preveč truda vlagamo le v en jezik oziroma dva, potem se ž.e konča. Kes sem prepričana, da prihodnost stoji na listih, ki bodo poleg angleščine in nemščine obvladali še kakšen jezik. Kdaj pa bi morali začeti z učenjem jezikov? Najbolj idealno hi bilo. če hi se otroci učili od četrtega, petega teta starosti, takrat je učenje najbolj naravno. Ce je eden od staršev druge narodnosti, potem otrok preko njega osvoji jezik inje dvojezičen po nai avtu poti. Sama vidim problem tudi v enoličnosti, ko se otroke usmeri samo napi: v angleščino. Danes otroci obvladajo interni j. gledajo angleške programe na televiziji in SO že praktično dvojezični in hi bilo res lepo, da hi se poteg angleščine učili še kakšnega drugega jezika. Drugače pa ni nikoli prepozno za učenje jezika, sama sem se španščine začela učiti pri osemnajstih letih. So tudi ljudje, ki se jezikov zač nejO učiti, ko gredo v pokoj - kolegi, ki učijo na univerzah za tretje življenjsko obdobje, so nad njimi navdušeni. Vsi se moramo zavedali, da ne potrebujejo vsi Prof. Meta se odlično počuti v družbi svojih učencev, rada pa se tudi sreča s svojimi nekdanjimi dijaki. Z Vilo, Špelo, Polono in Matejem rada po-kramlja v španščini ob skodelici kave ... ljudje tako odličnega znanja, da hi lahko hiti prevajalci, vendar potrebujemo VSe profile ljudi, ki hi znati osnove jezika. Vsako telo propade nekaj štipendij v Hrust ju in Slrashourgu za različne poklicne profite, ki hi jih lahko izkoristili, pa ne znajo francoščine. Pa smo Slovenci dovolj 'korajžni', da tudi v stiku s tujci dokažemo svoje znanje tujega jezika ali raje utihnemo ... Zdi se mi, da smo precej ncsamozavestiu in res raje utihnemo. Ko najiiknl teli v prvem letniku na začetku šolskega leta postavim kakšno vprašanji: vsi študentje skrijejo svoje glave v knjigo in ne dvigni jo pogleda. Kasneje se to scve da spremeni. Res smo nesaniozavestni. eepiav brez.polnit: vendar imam oh čutek, da se tudi to pri mladih dandanes spreminja. Študentje mislijo, da mo rajo hiti odlični in pod tem pritiskom raje ne povedo nič: kol da hi izustili' kakšno neumnost. Kakšna je razlika med poučevanjem na srednji šoli in fakulteti? V življenju sem imela vedno srečo, da sem delala listo, v čemer sem uživala. V srednji šoli sem učila večinoma lisic dijake, ki so se za jezik odločili sami. Na fakulteti pa imam študente ki so prišli študirat iz lastne želje. Na svoji poklicni poli sem poučevala na vseh stopnjah, od vrtca do fakultete, in povsod sem svoje delo rada opravljala, liližajo se prazniki. Kako jih radi preživljate? Pred prazniki ponavadi skupaj spečemu veliko piškotov in božično rolado. nasveti večer pripravimo večerjo in gremo k polnočnici, na silveslmvo pa ima mo namen iti na Veliko planino, upam. da homo čim vce časa preživeli skupaj. V kakšnem ravnovesju je odnos družina - kariera? Kaj pa najraje naredite za svojo dušo? Nimam občutka, da je moje delo na fakulteti ne vem kakšna kanem. To delo mi omogoča, da si sama krojim svoj čas. lahko delam ludi doma. I rudini se čim več časa preživeli z. otroki, kolikor me sploh še rabijo, saj so že kar veliki. Drugače pa si vsak dan vzamem uro časa zase in grem na sprehod V iiaiovo. To mi veliko pomeni. Največkrat grem ven s prijateljico, včasih z. družino, pa tudi sama. takrat razmišljam o stvareh, ki me ležijo, v miru rešujem probleme. Nekje sem našla misel Sojoklesa. ki pravi, daje pametno, da se učimo od lis tih, ki znajo učiti. Učenci prof Mete lah so lahko srečni, da imajo tako učile Ijico. ki jim z. navdušenjem, znanjem in sproščenostjo odpira vrata v svet tuje ga jezika in kulture. BOJANA KLKMF.NC -A »A/o/ spev je lahak kot javorova semena ...« (France Balantič, 1921-1943) i Šolskem centru Rudolfa Maistra smo sc spomnili visoke-ga jubileja med drugo svetovno vojno tragično padlega roja-ha Franceta Balantiča, ki hi 29. novembra letos obhajal osemdeset le/ življenja. Dijaki literarnonovinarskega krožka z mentoricama smo pripravili razstavo njegovih rokopisov, rtdadostnlh fotografij, vseli knjižnih izdaj (med katerimi so nekatere težko dosegljive, zato smo si pomagali s fotografijami), potnembenjsm razprav in (tankov. Njegovi osnovnošolski zvezki, ki jih je popisalapreftnjena roka, odražajo pesnikov smisel za estetskosl, zvezek z latinskimi spisi pa razkriva vestnega in jezikovno nadarjenega dijaka. Pred bralcem se ponosno razpira tudi original Balantičeve prve pesniške zbirke v ognju groze'plapolam, ki je izšla posthumno leta 1944. Ker kol dijak in šin denttii imel dovolj denarja, si je pomembnejše avtorje in njihove pesmi (ki so vplivali tudi na njegov pesniški razvoj) prepisoval V poseben zvezde. Tako lahko listamo pO Kosovelu. Kocbeku. Gradniku in uživamo v (zbornem rokopisu. Zazrli v njegov portret razmišljamo o njegovi "sovražni sreči-, ko je bil po lepo preživetem otroštvu ob ljubečih starših in opravlje tiigimnaziji kot študent slavistike transportiran v taborišče Gonars, odkoder seje vrnil bolan in dokončno zaznamovan. Njegova usoda pa je bila vizionarsko dopolnjena, koje v novembrski noči leta 19 i > Skupaj z več kot tridesetimi mladimi fanti zgorel v domobranski postojanki v Grahovem. Njegova pesem je morala zaradi znanih okoliščin dolgo molčali... Sestripesnika Balantiča,gospaMinkaBalantičingospa lil ka jesnik Balantič, sla prijazno privolili v intervju in sprega vorili o spominih na svojega brala in o njunem letošnjem po tavanju v Argentino, kjer v mestu Sanjusto žepolstoJetja deluje šolo. ki nosi pesnikovo ime. ()bsežen zapis smo objavili na šolskem radiu Ruma z zeljo, da bi (lijakom tenkočutnega opazovalca narave in odličnega souelisla še bolj približali. France Balantič torej nipesnik, ki bi ostajal skril in zamol čan. V njegovih liričnih izpovedih najdemo soroden svet... kot ga je davno tudi sam doživljal. NATAŠA HRIBAR, prof. »Decembrski večer poezije« Mladi Forum Združene liste socialnih demokratov Kamnik jc v torek, 4. decembra, v kavarni Veronika priredil »Decembrski večer poezije«, kjer so lahko obiskovalci kavarne prebrali svojo lastno ali sebi ljubo pesem. Namen te akcije jc bil izboljšati bralno kulturo Slovencev in je bil dosežen že, če je večer pripomogel k vsaj eni prebrani knjigi več. Na oder niso stopili znani pesniki ampak tisti, katerih ime se ne pojavlja prav pogosto v javnosti. Večerje začel najmlajši udeleženec desetletni Anže Golob. Nadaljevali pa so upokojenka Jožefa h u sic. Milojka Lunar, študentki Tina Gams in Miša Gams. Na oder so stopili tudi obiskovalci kavarne in prebirali sebi ljube pesmi. Po zaključku uradnga dela se je večer nadaljeval z živo glasbo in trajal do poznega večera. Mladi Forum ZLSD Kamnik se je ob koncu zahvalil predvsem kavarni Veronika, ki jc omogočila ta ve-čer SAMO TRTNIK tiskovni predstavnik MF ZLSD Kamnik SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA OO Kamnik vošči vsem občanom lepo doživet božič, v prihajajočem letu pa veliko sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva. Obenem čestitamo ob dnevu samostojnosti. Društvo upokojencev Kamnik želi vsem upokojencem in drugim Kamničanom lepe praznične dni, » v letu, ki prihaja, pa veliko sreče in zdravja Ciganska poezija v galeriji Veronika V galeriji Veronika se je v nedeljo. 25. novembra, Zbralo veliko radovednih obrazov, ki so zapolnili dvorano. Gledališka skupina Rudolfi iz š>CRM-ju. pod vodstvom profesorice Marije Kodre, je namreč pripravila večer ('iganske poezije. » Vsako leto želimo gledalce presenetiti z. nečim drugačnim. In prav ciganski temperament je nekaj posebnega inje del neke druge kulture, ki jo ne poznamo preveč dobro, zato smo se letos odločili za Ciganski) poezijo«, nam je zaupala profesorica Marija Kodra. Predstava je sestavljena iz štirih sklopov, ki jih prekinja glasba. V prvem sklopu nastopajo moški, ki nadnaravni sili-Hogii. ki si ga ne predstavljajo kot bitje, ampak kol naravo, izrekajo različne prošnje. V dni gem sklopu nastopajo ženske, ki govorijo o ljubezni, poezift. hrepenenju, o razočaranju in o želji po ljubezni. V tretjem sklopu je glavni motiv maščevanje, saj so vsi moški zaljubljeni v isto žensko, ki pa je razočarana v ljubezni. V zadnjem sklopu je v ospredju nostalgija. Cigani žalujejo za časi, ki so minuli in razočarani ugotavljajo, da ni več tako. kot je bilo. Na koncu vsi nastopajoči zapoje/o pesem in v prijetnem vzdušju zaključijo predstavo. Med omenjenimi sklopi so glasbeni predalu, ki so jih Miaštudirali« kar dijaki sami. ena izmed pesmi pa je tudi vsem dobro znana »Namesto koga roža cveti«. Oh koncu predstave sta s kratkim nagovorom in čestitkami predstavo pohvalili ludi ravnateljici obeli šal sŠCRM. Gledalci so bili s predstavo zelo zadovoljni, mentorica in igrlaci pa so Itili ob koncu deležni mnogih čestitk in pohval. Ponovitev predstave bo v začel ku januarja vavliŠCRM Kamnik. DARJA JAGARINEC m Trikraljevske trojice vas obiščejo i' ' '' Lanskoletna trikraljevska trojica iz Mekinj Med I. in 6. januarjem, praznikom sv. 'Treh kraljev, vas bodo tudi tokrat po domovih obiskali trikrtdjevski koleditiki. Po tradiciji vam bodo sv. trije kralji Gašper, Miha in črni lioltežar s peljem in besedo zaželeli mir, zdravje in Božji blagoslov v letu 2002. Z vašim privoljenjem vam bodo tudi na hišne dveri s kredo napisali: 20 - G + M + H - 02. Ti mladi fantje (lahko tudi dekleta) vam bodo za topel sprejem pri vas doma zelo hvaležni. Cisti dobiček oz., darove, ki jih boste ob le j priložnosti darovali, bodo posredovati v dobrodelne namene, polovico za tovrstne potrebe v naši občini in polovico za pomoč v misijimih. Vabimo fante in dekleta (osnovnošolce ali srednješolce), ki bi imeli veselje sodelovati v tem koledovanjti, da sc po tnož.nosli že sami zberejo v trojicah, lahko tudi pri verouku, in se potem najpozneje do 27. decembra (seveda tudi posamezniki) prijavijo po tel. 8Š9 17 16. Še posebej bomo veseli prijav tudi iz. krajev, kjer to kolcdovanjc doslej še ni zaživeli - to velja z.a samo mesto Kamnik. Tudi letos homo z.a vse lisic, ki bodo to želeli, organizirali skupno učenje prigodnih pesmi, predvidoma 2H. in 29. decembra. Odbor za oživljanje starih običajev matična knjižnica kamnik Knjige so poti, ki vodijo navzgor (vinjeta: Anton Koželj, iz knjige F. Pcngova Podobe a. narave, leto 1916) Ob novem letu vam želimo čim več takšnih poti navzgor, čim več druženja s knjigo. Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka OBČINSKI ODBOR KAMNIK s'»^'U„ OPamšeh blagoslovljen O&a&d in srečno 2002 TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK Tomšičeva 23, 1240 KAMNIK TEL: 01/83-91-470, FAKS: 01/83-18-192 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net; http://www.kamnik.si KOLEDAR PRIREDITEV AGENCIJA ZA TURIZEM IN PODJETNIŠTVO KAMNIK Tomšičeva 23, tel. 839 14 70 pripravlja: - bogat božično-novoletni program za otroke, - božično-novoletni sejem od 19. do 24. decembra od 10. do 19. ure na Glavnem trgu in za kavarno Veronika - silvestrovanje na Glavnem trgu Vabljeni! Sreda. 19. decembra ob 16. uri Glavni trg: ČAROVNIŠKA DELAVNICA z baloni ob 17. uri Veronikin oder: ČARODEJ ROMAN Frelih ob 19. uri Galerija VERONIKA: odprtje razstave ENTENTE FLORALE in BOŽIČNIH ARANŽMAJEV Četrtek. 20. decembra ob 17. uri Veronikin oder: ZIMSKA ZGODBA, lutkovna predstava (Majetida) ob 18. uri Glavni trg: ZAPLEŠIMO Z ZMAJĆKOM Petek. 21. decembra ob 17 uri Veronikin oder: ZAPOJMO s »Kamniškimi vrabčki« in Marinko Aparnik ob 17.30 Veronikin oder: PESEM ZVEZD, lutkovna predstava KD Pridenmožic ob 18. uri Veronikin oder: RADUJMO SE, MESTO (Pridenmožic) Sobota. 22. decembra ob 17. uri Veronikin oder: OD KOD SI KRUHEK, Mjuzikl za otroke (Unikat) ob 18. uri Veronikin oder: MePZ Cantemus: GLASBENI NASTOP Nedelia. 23. decembra ob 16.30 Glavni trg: z MAŽORETKAMI v novo leto ob 17. uri Veronikin oder: MOJCA IN KAUČOPKO (lutkovna predstava) ob 18. uri Veronikin oder: Godba Stranje: GLASBENI NASTOP Ponedeljek. 24. decembra ob 17. uri Veronikin oder: PAVLIHA, igra za otroke (Unikat) ob 17.30 Veronikin oder: BOŽIČEK: Zapojmo skupaj (voščilo) Ponedeljek. 31. decambra ob 22. uri Glavni trg: SILVESTROVANJE Z ANSAMBLOM BORISA RAZPOTNIKA ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK Japljeva 2, Kamnik, tel.: 01/83-17-556. zko.kamnik@siol.net Petek. 28. decembra, ob 20. uri - Šolski center R. Maistra, Kamnik Tradicionalni novoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžato-Kamnik Dirigent: Aleksander Spasie. solista Jože Vidic, bariton. Urška Žižek, sopran Vstopnina: 1.500 SIT. Predprodaja vstopnic: Zveza kulturnih organizacij Kamnik, Japljeva 2, tel.: 01/839 16 12 Sobota. 29, decembra, ob 18.30 - Cerkev Frančiškanskega samostana, Kamnik Božična maša v izvedbi Mešanega pevskega zbora Cantemus, Kamnik Zborovodja: Sebastjan Vrhovnik. Vstop s prostovoljnimi prispevki! Sobota. 5. ianuaria. ob 19.30 - Cerkev Frančiškanskega samostana, Kamnik Božični koncert Dekliške skupine Sirene, Homec Zborovodkinja Petra Grkman, klaviature Tomaž Pirnat, bas kitara Samo Kališnik, kitara Matic Smolnikar Vstop s prostovoljnimi prispevki! so MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, tel.: 01/83-12-597 Četrtek. 27. decembra, ob 10. uri POLJSKE PRAVLJICE, sodelujejo: Mojca in Mariusz Hvsz ter Helena Sterie. Pravljicam sledi zabavno ustvarjanje! V decembru v avli MKK Razstava knjig kamniškega filozofa in psihoanalitika Dušana Rutarja. INFOCENTER ZA MLADE Petek. 21. decembra, ob 19. uri v dvorani MKK Petkova srečevanja - ŠOLA FILMSKE ESTETIKE IN PRIPOVEDI: Vrednote na pragu 3 tisočletja (izhodišče predavanja je film Zelena milja) Razgovor o dobroti, morali in etiki; o zlu; o vrednotah Vodi Dušan Rutar. Četrtek. 27. decembra, in petek. 28. decembra.od 10. do 15.1S v dvorani MKK TEČAJ INTELEKTUALNE SAMOOBRAMBE: razumevanje sebe, drugih ljudi in sveta. Tečrj vodi Dušan Rutar. BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA Zg. Palovče 5, tel.: 041/957-609 Sobota. 22. decembra, ob 19. uri V farni cerkvi Sv. Urha Vranja Peč BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT 1. del Vokalna skupina Sotočje iz Podgrada pri Ljubljani 2. del Tomaž Plahutnik, citre - Marko Kobal, bariton Prisrčno vabljeni! Vrata Budnarjeve hiše so odprta od božiča do konca januarja 2002 ob nedeljah od 14. ure do mraka V razstavnem prostoru Budnarjeve hiše bo na ogled razstava JASLIC MLADINSKI CENTER KAMNIK Šutna 38, Kamnik, tel.: 041/957-609 Vsak dan, razen sobote, od 15.30 do 16.30 IGRALNICA - ČVEKALNICA Vsak dan od 15.30 do 16.30: sobote od 10. do 12. ure BOŽIČNO-NOVOLETNI BAZAR. OTROŠKI BOLŠJAK Vsak dan od 15.30 do 16.30: sobote od 10. do 12. ure ZBIRAMO IGRAČE, DRUŽABNE IGRE ZA MLADINSKI CENTER Vsak petek po 17. uri (po dogovoru tudi drug dan ali uro) KVA DOGAJA« - druženje mladostnikov Vsak dan od 15.30 do 16.30: sobote od 10. do 12. ure POŠTNI NABIRALNIK ZA BOŽIČKA IN DEDKA MRAZA Vstop prost, obiščite nas! Novo leto - nov rAČetck! S 3. januarjem odpira vrata TtifCtStVO HOJCč I na lokaciji Frijerstva NejKa Japljeva 4 g (pod Kavarno Veronika), tel.: 8391-600 V novem letu rajne ugodnosti: brezplačno deveto moško striženje brejplačna deveta fen frijura ali vodna ondulacija Pričakujemo vas od 7. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. "KatmUiit^A dU&*a, vdd» iaju/m (m yhmja. it prti/tafajaiUm. Uttc. 50 let A r l Ki i v tiiiiiii Yo Icji I \) l < i k v letu200& Srečno! Sidol 6, Laze v Tuhinju tel.: 834 74 22 Obrat žage STOL Ljubljanska 45, Duplica tel.: 839 42 04, GSM: 041 352-114 leto 2002! ODKUP HLODOVINE, ŽAGARSKE USLUGE, PRODAJA ŽAGANEGA LESA IN ŽAGOVINE. Se priporočamo. t Želimo lep božič ter srečno in uspešno I ešno10^ MAITIM Computers d.o.o., Kamniška 39, 1241 Kamnik, telefon 01 830 33 60. faks 01 830 33 75 e-mail info@maftim.si, http://wvw.maiUjaj.5i KVALITETEN SERVIS- 5% POPUST za gotovinsko plačilo I KREDITI na 12, 18 ali 24 moso&nih obrokov! SREČNO IN USPEŠNO LETO 2002! LJ FIN STR AL okna, vrata in zimski vrtovi TERMO DO JVT Lep božič in srečno 2002! Jeranova 8, Šmarca, Kamnik, telefon 831 0690, faks 831 00 95 termodom@siol.net, www.termodom.si _ PETROL BENCINSKI SERVIS PEROVO "S 83 10 470 Za vaš prijeten pristanek na poti dom u jejo pod našo streho sodobna črpalna mesta, avtopralnica, prodaja plina v jeklenkah in bogato založena HIP HOP trgovina. SVETUJEMO - IZVAJAMO STAVBNO KLEPARSTVO KROVSTVO HIDRO IZOLACIJE Črni vrh 5, 1219 Laze v Tuhinju Tel./foks: 01/83-47-505, GSM.: 041/654-288 Stečem SmjjtiL * m»vem teti* jttrAeuta mems I d.o.o. Bakovnik 5a, Kamnik tel.: 830-3500 faks: 831-2954 SPLOŠNO GRADBENIŠTVO TEŽKA IN LAHKA GRADBENA MEHANIZACIJA IZDELAVA IN MONTAŽA MONTAŽNIH BETONSKIH IN KAMNITIH ELEMENTOV Vsem želimo vesele božične praznike ter srečno in uspešno v letu 20021 _i DECEMBRSKI POPUST! -10% -10% NA VSE FOTOAPARATE IN DALJNOGLEDE! V LETU2002 VAM ŽELIMO VELIKO SREČE IN USPEHOV DEJAN GROHAR, s.p. Ljubljanska 3d KAMNIK (v Svetilniku) TEL.: (01) 839 71 53 DELOVNI ČAS: PON.-PET.: 730-19°°, SOB.: 730-12°° FOTO GRO FRAMAT KAMNIK, daa Ljubljanska cesta 211, Kamnik, tel./faks: 01/831-25-46 V času božično-novotetnega sejma v Kamniku od 19. do 24. decembra obiščite našo stojnico s pestro in cenovno ugodno ponudbo lučk za božično-novoletno okrasitev Ob bližajočih se praznikih želimo vsem vesel božič ter srečno in uspežno v letu 20021 TRGOVINA z mešanim blagom »PRI BRINU« Gozd 10/a, tel.: 832 54 84 Voščimo vesel božič in srečno v letu 2002 ter se priporočamo za nakup. ^ ® Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE. Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b, Domžale telefon: 01/722 05 60 ; 01/722 00 20 fax: 01/721 32 88: e-mail: dom@sam.si Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje 1a, Stahovica telefon: 01/83 27 030; 01/83 27 035 fax: 01/83 37 045: e-mail: st@sam.si OD OPEKE...DO STREŠNIKA in še mnogo več..!!! Vsem našim kupcem in poslovnim partnerjem želimo vesele božične praznike in srečno ter uspešno novo leto 2002. Hvala za dosedanje zaupanje. Trudili se bomo, da bo tako tudi v bodoče. www.sam.si GSM TELEFONIJA + sklepanje narcen razmerij za Simobll ZELO VROČE. ^ etnična trgov/'na Ljubljanska 3/c, Kamnik (bivši market Zaprite) telefon: (11/839 47 97 KOMBINIRANI ŠTEDILNIK S STEKLOKERAMIČNO PLOŠČO, širina 50 cm -♦ 79.990 SIT ZELO VROČE... TV100 Hz, ekran 70 cm TV100 Hz, ekran 72 cm 99.000 SIT 129.000 SIT IlIŠJiMffiJ simbolična folutjfUfl|u BOŽIČEK in DEDEK MRAZ izbirata praktična darila Do 20 km ^ w T ■ - pri nas! dostav^"3 Pa lepe praznike in (rečno v letu 2002! DO KONCA LETA VAM ZA VSE IZDELKE DAJEMO 3 LETA GARANCIJE! Poslovni čas v predprazničnih dneh Sporočamo vam, da bomo v ponedeljek, dne 24. 12. 2001, in v ponedeljek, dne 31. 12. 2001 poslovali po skrajšanem poslovnem času in sicer do 12. ure. • Poslovalnica Glavni trg, Glavni trg 10, Kamnik, • Poslovalnica Duplica, Ljubljanska 45, Kamnik, • Poslovalnica za gospodarske družbe in samostojne podjetnike, Ljubljanska 45, Kamnik 24 ur na dan in vse dneve v letu pa so vam na voljo bančne storitve, kot so bankomati, Teledom, Klik NLB, Proklik NLB, Proklik plus NLB in dnevno - nočni trezorji. Srečno v letu 2002! ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Kamnik Množično obiskana Miklavzevanja >o vsej občini Od Motnika, Špitaliča, Laz, Šmartna, Sel, Vranje Peči, Mekinj, Stranj, Tunjic, Šmarce, .... do Kamnika. Seveda je bilo največ malih, a ludi odraslih občudovalcev Miklavža v nedeljo. 2. decembra, zvečer v Kamniku. Ob soju sveC, ba-kclj, žarometov, bengaličnega ognja in ognjemeta je Miklavž z angeli in parkeljni in pihalnim kvartetom prišel na Glavni trg / Malega gradu. Po igrici »Hudobni potepin« na odru na Glavnem trgu je Miklavž nagovoril vso množico otrok in staršev. Pred in po tej osrednji prireditvi so angelci otrokom delili bonbone. Zelo poudarjeno, a igralsko prepričljivo so tokrat nastopali parkeljni. In to najprej v že omenjeni igrici in nato, k sreći, šele po končani prireditvi. Takrat so namreč zli hudobci, očitno po vzorcu sirene i/pred nekaj let, uspeli na Glavnem trgu pogasiti vse luči. Sicer pa je bila celotna prireditev dobro organizirana in poverjenim organizatorjem iz Odbora za oživljanje starih običajev. Se posebej Ani Štele, Marjeti Humer, Janezu Leskovcu, vse čestitke. Zahvala tudi vsem drugim sodelujočim, tako tudi KS Center, pa skavtom, redarjem prostvoljcem..... Zahvala tudi občinskim svetnikom, ki so i/glasovali sredstva, čeprav sedaj že premajhna, za praznovanje lega prelepega otroškega praznika. KAKO DOBRO. POZNAMO SVOJO OBČINO? Tokratno vprašanje je bilo zelo trd oreh, pri katerem so listi, ki zahajajo v hribe, imeli precejšnjo prednost. Vendar še to ne vsi, saj je naravna znamenitost, ki je bila na sliki v prejšnji številki, malo odmaknjena od označenih, predvsem pa od najbolj obljudenih poti. Sicer jo lahko vidimo z nekaterih mest na označenih poteh v bližini, vendat moramo biti na pravem mestu in tudi vedeti, kje jo je potrebno poiskati. Na sliki je bil namreč Kompotclski Dedec, ki mu nekateri zaradi »frizure« pravijo tudi Kompotelska Baba. drugi pa tudi Pasja glava. Predno se zahodni greben z vrha Kompotele (19X9 m) spusti v zgornjo krnico med Kom-potclo in Vrhom Korenu (1999 ni), ter severno od Košutne (1974 m), se strmo prelomi in še enkrat malo vzdigne. Verjetno je nekdaj v preteklosti prišlo do preloma na tem mestu, vmesna razpoka se je napolnila z gruščem, sam rob preloma pa je bil malo bolj odporen na prepere-vanje in tako Se danes vztraja v pokončni drži. Skalni čok je visok okoli 3 metre in ima malo manjši premer, ki je še manjši pri vznožju, tako da daje z južne strani vide/ človeške glave (nekateri pravijo da pasje). Z malo domiš- ljije se lahko predstavlja osnovne poteze obraza: ustne, nos, oči. frizura, ki pa je v sedanjih ali nekdanjih časih lahko ženska ali pa moška. Južna stran je malo nižja in je po njej nanj tudi možno splezati, vendar je potrebna posebna pazljivost zaradi krušljivosti. Ostale strani so višje in tudi spodaj malo previsne. Vzhodna pa ima čisto gladko plat. (e pa ta čok gledamo s severa, npr. z roba pri lovski koči v Kalcah, se ga vidi kot Knežji kamen ali pa znano Ustoličenje v Severni triglavski steni. Zanimivo jc tudi to, da stoji na nekakšni piramidi iz odpadlega kamenja, saj ga od glavnega masiva loči plitva dolinica. Ker je malo za robom, ga od daleč težko opazimo in moramo najti ravno pravšnje mesto, da se nam prikaže prava silhueta. Do njega najenostavneje pridemo z vrha Kompotele: Gremo po severnem robu z vrha proti zahodu. Ko postane svet preveč ruševnal. pa tudi strm, sc umaknemo levo navzdol, nato gremo desno čez ozek pas ruš-ja in že smo pri Konipotelskem Dedcu (Babi). Na vrh Kompotele pa pridemo po označeni poti z Mokrice ali z Vrha Korena ali s planine Koren. l/med pravilnih dopisnic Jc žreb izbral tisto, ki jo je napisa- la MIRA ,|AR( z Markovega 3/ g, ki lahko dvigne knjižno nagrado v knjigarni Vele na Ljubljanski cesti v Kamniku. Tokratno vprašanje je lažje od prejšnjega, saj je ta del na-Se občine poznan ne samo pri nas, ampak tudi sirom Slovenije. Kot pravilen odgovor se bo upoštevalo ime tega kraja ozi- roma reke. ki teče skozi jezerce na sliki. Odgovor pošljite na dopisnici do K. januarja 2002 na naslov Kamniški občan, (.lavni trg 24, SI-1240 Kamnik, izmed pravilnih odgovorov bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo poklanja trgovsko podjetje VELE. Miklavž na Glavnem trgu: »Otroci, ne posnemajte in ne ubogajte hudobcev, sicer vas nihče ne bo maral, ne na zemlji, ne v nebesih!« Komisija pri Odboru za oživljanje starih običajev je tudi letos ocenila Miklavževo aranžiranje izložbe na Kamniškem. Tokrat so prvo mesto prisodili izložbi trgovine PAX - sve- čama Štele z (ilavnega trga. Drugo oceno si je prislužila izložba trgovine KLAS na (Javnem trgu, ki je po novem trgovina pekarne llrovat iz Komende. I retje mesto so prisodili tudi lepi izložbi trgovine VELE, poslovalnici TIP-TOP na Glavnem trgu. Kot lepo so tudi ocenili izložbo trgovine »Srček« nasproti kavarne. Pohvalili Z Uiklav-cvanja v Domu v Mekinjah 5. decembra. V polni dvorani s kar 109 otroci - obdarjenci je pred Milavievim prihodom veroučna skupina Mekinje odigrala igrico »Kako poslati junak«, cerkveni mladinski pevski zbor pa je lepo zapel par prigodnih pesmic. Druga najlepša Miklavževa izložba je izložba trgovine KI AS ■ 1'ekarne llrovat iz Komende m, ta* 2002! že od leta 1914.. LEKARNA KAMNIK Šutru 7. 1240 Kamnik lekarna suliuiUisiol.net (M 839 70 37 LEKARNA NOVI TRG Novi trg 26.1240 Kamnik LEKARNA MENGEŠ Kolodvorska 2b, 1234 MengeS lekarna.novitivjicsinl.nel 0183» 70 40 lekarna. menges@.iiol. nel 017320916 LEKARNA DOMŽALE - Ljubljanska 72, 1230 Domžale lekarna.domzale@siol.net 01 724 42 80 LEKARNA RADOM! JE Cesta borcev 5a. 1235 Radomlje lekarna.radomljelasinI.net 01 724 07 20 LEKARNA NOVA 1JTUA Partizanska pot 8,1270 Litija lekarna liti/iizdiasinl.net 01899 50 37 LEKARNA LITIJA - Trg svobode 1,1270 Litija lekarna. IH i jata sini. nel 0I8»»5041 ... danes tradicijo nadaljujemo ... NASVET IN STROKOVNA POMOČ PRI NAS, J-EVEDNQNA VOLJOVSAKEMUjOPmS. ® DRUŽBA ZA VAROVANJE G7, d.o.o. PODRUŽNICA KAMNIK-DOMŽALE Medvedova 25, 1240 Kamnik Tel.: +386 1 831 73 34 Faks: +386 1 831 77 76 E-mail: g7.kamnik@siol.net Vesel božič in srečno novo leto 2002 Najlepša je izložba trgovine l'AX -svečama Štele so tudi tovrstno prizadevnost trgovine »Črna Mačka«, čeprav nima večjih izložbenih površin. Veseli so bili tudi »na pol« Miklavževe izložbe marketa »Metka« na Trgu talcev. Obžalovali pa so, da je kar nekaj, sicer zelo lepo po Miklavževo urejenim izložbam manjkala pika na i. V njih je manjkal morda le kak lik Miklavža ali vsaj parkeljna. To je komisija opazila pri izložbah trgovske družbe »VELE« in to npr. vsaj pri poslovalnicah »OtroSka moda« na Glavnem ževimi izložbami je izložba VE-poslovaliuee III' TOP trgu, v Modni hiši na Medvedovi in v Novi modi na Ljubljanski cesti... Komisija je v tem Času opazila tudi že kar nekaj lepo aranžiranih izložb z likom Božička. Čeprav se ta Božiček npr. v ZDA pravzaprav tudi imenuje Miklavž (Santa Claus) ga vendarle ne gre enačiti z naSim Miklavžem, ki je pri nas izrazito, večinsko in staroobičajno svetnik, ki goduje 6. decembra in ima tudi drugačno, škofovsko opravo. Trgovinam najlepše aranžiranih Miklavževih izložb kot tudi vsem drugim, ki ste se v tem angažirali, iskrene čestitke in zahvala. ODBOR ZA OŽIVLJANJE STARIH OBIČAJEV LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE OBČINSKI ODBOR KAMNIK vošči lep božič in srečno v norem letal GOSTILNA ČUBR Križ 53 pri Komendi Decembrski čas je poln spominov in novih pričakovanj. Je čas zahval! Zahvala gre tudi vam, cenjeni gostje, da smo naše us]>ešno poslovanje strnili v poklon Pediatrični kliniki v Ljubljani. %r Ostanimo si zvesti Srečno! Družina Potočnik in kolektiv 10 19. decembra 2001 PRAZNIČNI DECEMBER Kamniški OBČAN LETO SE KONČUJE - SREČA SREČO KUJE December, mesec čudežev, prinaša veliko darov. Običaje, obrede, praznovanja. Potihem se priplazijo, zaviti v nam ljube spomine. Ko si za igračami, bleščicami, voščilnicami, pesmimi in prazničnim kaosom vzamemo trenutek zase, trenutek miru, tihega premišljevanja, spominjanja. Preden izrečemo dobrodošlico novemu letu, za seboj pustimo nedokončane zgodbe starega leta. Se zahvalimo za vse dobro, a tudi slabo. Staro leto počastimo s penečo poslovilno zdravico, nato pa odpremo vrata novemu letu. Naj bo lepo! Po spominih na že skoraj minulih dvanajst mesecev in po željah za naslednjih 365 dni smo povprašali mimoidoče na kamniških ulicah. Sodelavci Kamniškega občana pa se jim pridružujemo z mislijo: Veliko sreče in lepih sanj naj Vam prinese božični dan in novo leto naj zaživi, radosti polno, brez solz in skrbi. Nataša Turk: V tem letu se mi je najbolj vtisnila v spomin uvrstitev nogometne rep- t rešljivega. Za prihajajoče leto si močno želim, da bi našla dobro službo. Če se bo zgodilo, bo to uspešno leto. Jasmina Vidmar: To leto je bilo zame nepozabno, saj sem po devetih letih ponov- no rodila. Zelo sem si želele še enega otroka. Sinu Denisu in hčerki Ines sc je letos pridružil še sin Renee, ki je zelo priden in lep dojenček. V naslednjem letu pa upam, da se nam bodo uresničile še ene dolgoletne sanje. Radi bi imeli svoje stanovanje ali hišo. Seveda pa si najbolj želim, da bi bili otroci zdravi. Vinko Kveder: Letos sem bil nadvse zadovoljen s prireditvijo Dnevi narodnih noš, ker mi je uspel dober posel. Moje želje za prihodnost niso nič posebnega, kol vsi si želim predvsem miru in zdravja. Stanka Podbevšek: To leto v osebnem življenju ni bilo nič posebnega, vznemirja pa me napeta situacija v svetu. to? Ostala sva brez dopusta, ker sva morala prekriti streho. S pokojnino si ne moreš privoščiti oboje. Drugače pa sva zadovoljna, da se nadaljuje gradnja soseske Mali grad, saj meniva, da imajo tudi mladi pravico do stanovanj in če je začela stavba rasti, naj se tudi dokonča. Želiva si predvsem zdravja, pa da bi le ostalo tako kot jc sedaj. Irena Žibert: V letošnjem letu sem našla pravo ljubezen in to je zame naj dogodek leta, seveda pa si želim, da bi bila ta ljubezen tako lepa tudi naslednje leto. Florijan Mlakar: Zame sta se letos zgodila predvsem dva pomembna dogodka. Najstarejši sin Gregor jc skočil v zakonski stan, mlajši sin Mi- Nataša Turk rezentance na svetovno prvenstvo, v osebnem življenju pa se mi ni zgodilo nič pre- l LANEN CVET tekstilna trgovina Moste 74, tel.: 01/8341-660 Vesele in doživete božične praznike ter obilo sreče, zdravja in uspehov v novem letu 2002 vam želi osebje trgovine Lanen cvet I I | Pričakujemo vas od 9. do 19. ure, ob sobotah od X. do 13. uri: \ Jasmina Vidmar Stanka Podbevšek Jesenski dogodki so mi pognali strah v kosti, zato si predvsem želim miru in zdravja povsod in za vsakogar. Mira in Alojz Redej: Po čem si bova zapomnila to le- J Mira in Alojz Redej Tlorijan Mlakar ha pa mi jc podaril vnuka Lovrota. Zelo si želim, da bi sc imeli ljudje bolj radi, da bi Kamnik zaživel, predvsem v mestnem jedru, in da bi bilo prihodnje leto poslovno bolj uspešno kot je bilo letošnje. Urška Hribar: Letošnje leto sem sc najbolj razveselila moje diplome, za katero sem kar lep čas 'garala'. Seveda si želim sedaj dobro službo, predvsem pa sreče v ljubezni in zdravja. BOJANA KLEMENC Novoletna voščila -iskrena in izvirna Med kupom voščilnic vam jih je zares všeč le nekaj. Zakaj? Morda zalo, ker jo je napisala vam posebej draga oseba, morda pa zato, ker je tako zelo drugačna od drugih. Da se je treba prav posebej pripraviti k pisanju voščilnic, če nam je kaj mar z.a tiste, katerim so namenjene, kaže tudi zadrega pri izbiri besedila z.a voščilnico. Uj, koliko muk, preden ne prepišemo prvega, ki ga vidimo ali se spomnimo: Vesel Božič in srečno Novo leto! Ne, vse to je narobe, ne samo pravopisno, ampak tudi vsebinsko! Torej: če želite, da bo vaše voščilo opaženo, morate upoštevati nekaj pravil: izbira naslovnika, izvirnost, osebnost, iskrenost (če vam je do tega), nič več citatov Gremo po vrsti! 1. Naslovnik Če je naslovnik naša stara teta, je ne bomo razburjali z najstniškimi štosi. Če pišem/) mlajšim, jih morda nočemo dolgočasiti! Pomembno je tudi, kako dobro in osebno se poznamo z naslovnikom. Seveda sije. lažje izmisliti osebna kol neosebna voščila za oddaljene sorodnike, sodelavce, partnerje, znance... Vendar ni nič nemogoče, '/.a tiste naslovnike, ki jih poznamo, lahko premislimo, kaj jim v resnici želimo, kaj je zanje posebej značilno, S čim se trudijo (zidajo hišo, dobili so dojenčka, iščejo službo, dokon: up jo studi/ r/ičeli so na »svoje«...). S tem lahko naše naslovnike razveselimo. Zato je treba naše voščilnice ločili od naslovnika na oseb ne in neosebne. 2. Izvirnost Če zdaj vemo, kaj našim naslovni kom Želimo voščiti, moramo najti ravno pravšnje besede z.a naše sporočilo. Pri tem je pomembna izvirnost! Če ni izvirnosti, se voščilo izgubi v množici drugih (razen če je ravno to naš namen, seveda). Če prvi hip našo ustvarjalnost ohromi blokada, ni to nič hudega. Pri tem pomaga brain slorming - ali možganski vihar. Zapi-sojino si vse, kar nam v zvezi z. voščili :a posamezniku pade no misel (necenzurirano), potem pa lahko ta seznam prečistimo in uporabimo. Tudi z.a neosebna sporočila si izmislimo voščilo, kakršnega še nikjer ni in nikoli nismo prebrali, slišali ali videli Polt g naii domišljiji ki )o lahko aktiviramo, potrebujemo samo še eno malenkost - čas! 3. Osebnost Kaj ni Ž. a I o s I n o ali skoraj žaljivo, če nam dober p r i j atelj pošlje natisnjeno voščilnico v treh je z.ikih, spodaj pa se le podpiše! In niti ene osebne besedice! Voščilo mora Ihti osebno, to smo že povedali. Prvi osebni stik je že odgovor na začetku voščilnice: spoštovana gospo Vrhovnikova, spoštovana Marjana, spoštovana družina Hribar/liajde/ Droh/Poljanšek. To je za bolj neosebne voščilnice. Za osebne voščilnice pa lahko naša domišljija dobi krila ali pa ostajajo pri običajnih odgovorih: Metka; ej, Nina - to je zate; mojemu fantu z.a (skoraj) vse čase; moj ljubi dedek moji ljubi prijati Iji <;; ljuba moja vnučka... Lahko namesto odgovora zapišemo kor na slovnikovo ime ali uradni, strokovni itd. naziv: Anči! Luka! Tonli! Profe sor Dumbledore, doktor Smolnikar... Za naziv ali odgovor lahko zapišemo veljieo in potem nadaljujemo poved z. voščiiom ali pa postavimo kar piko. 4. Iskrenost Osebno je pogoj za iskreno. Sicer se da iskrenost vedno zblefirali. um pak mi lega nočemo, kajne! Iskrenost se bo razbrala tako, da želimo naslovniku tisto, kar bi mu zares prišlo prav. Ooops, malce previdnosti: Draga Lojzka, želim ti zdrave pomeli in da le rak ne bi pokopal! Ej, Moji-ka, ž.elim ti, da bi tudi končno dobi la enega tipa, zdaj ko ga imamo že vse, da hi lahko skupaj hodili ven in se imeli tako dobro, kol se imamo me S svojimi lipi že kar nekaj časa! Naj brž je tO več kot iskrenost... Malce cenzure ne bi škodilo. 5. Nič več citatov! Ker poudarjamo iskrenost in izvirnost in oseben slik, lahko modre mis ti drugih mislecev, modrecev, gurujev, intelektualcev vseh formatov, duhovnih prosvetileljev in drugih pustile pri miru. To zdaj ni več Irendovsko. Pa tudi če hi bilo. mi nismo toliko trenilovski, da si ne bi mogli kaj izmisliti kar sami in tako razveselili liste, ki jim pišemo novoletne voščilnice. Če vam bo šlo de/o dobro od rok. tudi meni pišite kaj imenitnega. Voščilnice imam zelo rada! A. K. PLASTIČNA OPERACIJA KOSTI ALI OBNOVITEV IZGUBLJENE KOSTI AVTOR: JOŽEF CAJHEN SPECIALIST ZA BOLEZNI GRLA IN UŠES PODROČJE S POBOČJA PRI PŠAJN0VICI SKUPINA .ZVERI IZ 0RUŽINE PSOV PETA PLAST IN DOBA PALE0Z0IKA (KEM EL C) ANTON K02ELJ Žrtvenik skupščina Ml [) N0H R. V RUSIJI, KI TEČE SKOZI ME8T0 KiROV Geslo I/ križanke je voščilo vsem bralcem Kamniškega občana in reševalcem krifank Športni novinar BAŠELJ 'vflČNiSiROJ VLAKOV ŠOK Hi S C0LN KRVNI PARAZIT VRETENČARJEV KHSČANSKA MOLITEV, PROŠNJA TEGA LETA NAČIN IBLACFNJ, KREMA ZA NAMAZ Č0K0IIN0 STGR BOGINJA M0DR, UMET. ITD OSMI ZIDOV MESEC RUS, PIANIST (ALEKSANDER, 1910-1972) SVETA PODOBA PRI PRAVOSLAVNIH NASELJE MED VASJO ČRNA IN KRIVČEV0 DIŠEČE VINO IZ VISENJ ENKA, ENOJKA PHIIIIVAI II; OTOKA PISNA PRED LOGA ZA FILM. SCENARIJ KRATICA ZA SIGNATURO ROBI 1110 IIRRIICCI ORNELLA VAN0NI RFKA NA N0RVFŠKEM, ANAGRAM (KLARO) C5» IT. TOVARNA AVTO-MOBU 0V VEČJA DVORANA (ANGL.) TRIZL0ŽNA PESNIŠKA STOPICA STARA DAJATEV JEZIK BANTU ČRNCEV ŽIVIN0-Z0RAVNIK MATI VESOLJA V GR. MIT. TEŽAVA, NA0L0GA SKUPINA P0L2EV, ki Živijo v ribnikih in mlakah POZDRAV ST. RIMIJAN0V SORODNIK m oči m VNETLJIV OGLJIKOV V00IK OKRAJNI LJUDSKI OOBOfl (KR.) EVA L0NGVKA ZAČIMBA ■DOBRA MISEL* PRIIMKU NELS0N IZPUSTI PRVO ČRKO »N" ALEŠ JAN SL, SMUČAR MLEKUZ FDM0N0 0BRIEN DEL OKOSTJA PRIPRAVA ZA REZANJI PREBIVALEC AFRIKI ZAŠČITA PRED PADAVINAMI NA STRE.HI RAFKO IRG0LIČ PRODAJALNA ON LETEV, LAJŠTA ATLETSKA DISCIPLINA EMBALAŽA ZA TEKOČINE PIANIST BERT0NCELJ TOVARNA SAL0NITK OTOK V MIKR0NEZIJI RASTLINSKI HUD STRUP BAJESLOVNI PRVI LETALEC PEVEC BLAGNE V0J ENOTA POLK (SRB.) DEL POSTELJNINE LETALIŠČE PRI VARŠAVI S0CIAII STIČNA FEDERATIVNA REPUBLIKA (KR.) OKRAJŠAVA ZA NACIONALISTA ANDREJ NOVAK IME VEČ REK V ANGLIJI ep NAJVEČJI GR. OTOK MESTO V SAUD ARAB IJURIJANSKI ZVON PISARNA, URAD PUNT, VSTAJA MESTO V SAUD, ARABIJI DRUGO IME 7AGR RIK0 EVR0TAS NA l'll I PUNI/II PREDSTAVNIK ALI NOSILEC OLIGARHIJE MiSS SBM MEE JUNAKINJA HUMANA ■APRIL- URIN LIDIJA 0STERC BILD. PULS JUŽNI SADEŽ ALUMINIJ UMA THURMAN OZIRALNI ZAIMEK ČIU0MIR ISAIL0VIČ BIHAĆ REKA V AFRIKI BRANO NAZAJ (ONAKO) ČUVAJ. SKRBNIK ATIŠKI GOVORNIK, UČITELJ RETORIKE SL MANFKENKA (POLONA) ANGL VOTLA MERA FILM REŽ. (RUDI) ŽIVLJENJSKA POKLICNA POT DOMOVINA (ZASl) Kamniški OBČAN MED MLADIMI 19. tit-mnhra 2001 11 Kaj se dogaja v Infocentru za mlade? Tokrat vam želimo pobliže predstaviti Tečaj intelektualne samoobrambe, ki bo potekal oh koncu decembra v dvorani naše knjižnice. Menimo, da je v današnjem času vedno bolj odtujenega in potrošniško usmerjenega sveta še kako pomembno razumevanje sebe, drugih ljudi in sveta, v katerem živimo. Med prazničnimi dnevi, 27. in 2H. decembra od 10. ure 15,15, bo v okviru Infocentra za mlade potekal zelo zanimiv tečaj intelektualne samoobrambe. Tečaj bo vodil dr. Dušan Rutar, potekal pa bo v obliki predavanj, diskusij, demonstracij, predstavitve video posnetkov, filmskih in glasbenih odlomkov, refleksije in avtorefleksije. Ljudje sc rade volje ućijo najrazličnejših borilnih veščin, da bi sc ubranili pred morebitnimi napadalci, ki bi ogrozili njihovo telo, za tečaje pa so pripravljeni odšteli drage denarec. Še nihče pa jim ni ponudil (zastonj!) tečaja, ki bi jih naučil, kako se braniti pred drugačnimi napadalci: pred tistimi, ki napadajo človekovo dušo ter manipuliranje z njo. In pred njimi sc je mnogo težje ubraniti. Morda se zdi nenavadno, toda tudi pred napadalci in osvajalci človeških duš se je treba braniti. Braniti sc je treba zato, da bi človek ohranil svoje dostojanstvo, da bi svojo duševnosl obdržal pri močeh, da bi ostal intelektualno svež, neodvisen, da bi znal mislili in upal povedati, kar ve. To lahko doseže na en sani način: tako da razume. Pripravljamo torej tečaj, ki vas bo usposobil za ra-zumevanje. Ko govorimo o razumevanju, mislimo na razumevanje samega sebe, drugih ljudi in družbenega sveta. Prav to pa so tudi področja, na katerih se boste lahko usposobili. V okviru razumevanja samega sebe bomo spoznali, kakšna je razlika med osebnostjo, jazom in subjektom, dobili boste začetni vpogled v strukturo človekove psihične ekonomije ter duševnosti - zlasti pastoralne, avtoritarne, nareistične in sodobne protejske osebnosti. V ta namen bomo predstavili nekaj osnovnih psihoanalitičnih idej, kol jih razvija Sigmund Freud, za njim pa še lancoski psihoanalitik jacuues Lacan ter francoski filozof (iilles Deleuze. Za razumevanje drugih ljudi bomo razmišljali o drugem človeku kol našem sodobniku oz. bliznjiku, 0 ljubezni do drugega človeka in 0 drugem človeku kot drugem. Skušali boste razviti osnovne koncepte moralnega in etičnega delovanja. V ta namen bomo predstavili nekaj začetnih razmišljanj o razliki med moralo in eliko. kol jih je razvil nemški filozof Im-manuel Kani, za njim pa It francoski filozof Enima- Recept za... Mogoče veste, kakšen je recept za odličen vrtcev narastek? Vzamete tri vzgojiteljice, dvajset otrok, jih dobro premešate in nekaj časa pustite na suhem in toplem. Potem dodate dobršno mero staršev, ščepec babic in dedkov, še malo bratcev in sestric in vse skupaj položite v vrtec. Pecite vsaj dve uri na temperaturi 25" in na koncu vse skupaj začinte še z. recilatorjem in fotografom. Dobite slasten vrtcev narastek. ah oprostite, on je samo prebral, Valentin Vodnik v Kuharskih bukvicah. Potem je prišlo tisto, kar imamo vsi, ki obožujemo sladko življenje, najraje. Mafini. torte, čokoladna salama, baja-dere, orehov biskvit, zavitki, lunce, rolade, črni gozdiček, ti-ramisu, rezine vilma in še in še. nuel Lčvinas. Ogledali si bomo začetno Kantovo razmišljanje o tem, zakaj sc človek navadno vede nemoralno, zakaj ga je strah pred javnostjo, zakaj hoče ostati nedoleten, odvisen od drugih. V nadaljevanju se bomo zadržali pri ideji, zakaj drugo človeško bitje lahko razumemo kot radikalno drugo. Spregovorili bomo o tem, da jc v nekem posebnem smislu vsak človek osamljeno bitje in da je drugi pomembnejši od nas samih, od našega egoističnoga jaza, saj je pogoj naše eksistence, našega obstoja. Na tej filozofski ideji bomo utemeljili drugo idejo, ki pravi, da je etično delovanje pomembnejše od moralnega. V tretjem delu tečaja intelektualne samoobrambe sc bomo posvetili razumevanju sveta z razpravami o razvijanju sodobnega hiperkapitalisličncga sveta, o glo-balizaciji in medijih, 6 simuliranih in digitaliziranih svetovih. Posvetili se bomo ekonomskim idejam enega najbolj znanih svetovnih ekonomistov .Icrcmivja Rif-kina ter nekaterim osnovnim konce po trn, s katerimi razlagamo pojav globalizacije. njeno širjenje in njene učinke Skušali bomo priti do vpogleda v idejo, ki pravi, da živimo v sodobnem hiperkapitalističnem svetu, skušali bomo razumeti, kaj je hiperkapitali/em in kako nas spreminja v vse bolj bebave hiperpotroš-nike, posvetili pa se bomo tudi ideji, ki pravi, da naše ■Življenje vse bolj oblikujejo, obvladujejo in spreminjajo mediji, javna občila, preko katerih se izvaja oblast nad nami, zlasti seveda nad našimi dušami. Nekaj časa si bomo vzeli tudi za vpogled v ideje enega najboljših še /ivili soeilogov današnjega časa, fancos-kega sociologa Jeana Baudrillarda. Zlasti bomo skušali dojeli njegovo idejo, da danes ne živimo več v realnem svetu, ampak vse bolj v digitaliziranih, simuliranih kibernetičnih svetovih. S temi idejami bomo sklenili začetni tečaj intelektualne samoobrambe. V nadaljevalnem tečaju (predvidoma spomladi) pa se bomo podrobneje ukvarjali zlasti z mediji (tudi alternativnimi, neodvisnimi), s kulturno industrijo in sodobnim hiperpo-trošništvom ter učinki, ki jih puščajo na človkeu, z ekstazo komunikacije, kot jo razume Jcan Baud-rillard. DUŠAN RUTAR V začetku meseca oktobra smo v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku gostili eno najsvetlejših zvezd slovenske popularne glasbe. Preživeli smo nepozaben večer v družbi Nuše Derende. Navdušila nas je z nastopom »v živo« in profesionalnim pristopom, ki ga je bilo čutiti od uvodnih taktov pa vse do njene zadnje izvedene skladbe. Ni potrebno posebej poudarjati, da smo svoje navdušenje ob za- ključku koncerta izrazili z bučnim aplavzom ter pravim »obleganjem« nasmejane Nuše, kije še celo uro po prireditvi potrpežljivo podpisovala in delila reklamne materiale. Sicer pa si poglejmo nekaj odmevov na Nušhi nastop, ki so jih prispevali mladostniki, vključeni v program usposabljanja z imenom (Post)rehabilitacijski prakiikum: Nušo zelo obožujem in imela sem priložnost, dajo spoznam »v živo«. Pela je enkratno. Vse njene pesmi so mi bile všeč. Nuša mije polepšala četrtkov večer. Petra Koncert Nuše Derende mi je bil »ful dob 'r«. Po končanem koncertu sem imel to čast, da sem Nuši lahko dal šopek rož in jo poljubil. Uroš Vsi smo že nestrpno čakali, da se pojavi na odru. Končno smo jo zagledali. Zapela nam je pesem Ne, ni res. Zelo sem uživala tudi oh pesmi New York, Netv York. Na koncu sem dobila tudi njen avtogram. Bilo je zelo lepo in upam, da bomo imeli v Zavodu še kakšen podoben koncert. Urška 'o zgornjem receptu seveda ni priporočljivo napravili resnične jedi, sploh če niste ravno kakšen Hanibal. A šalo na stran. V enoti Mojca kamniškega vrtca so v ponedeljek, 19. novembra, pripravili razstavo peciva, tortic, tort, piškotov in drugih dobrot. Vendar si takšno vrsto razstave ponavadi predstavljamo kol mimohod obiskovalcev, ki opazujejo dobrote, zraven se jim seveda neskončno cedijo sline, če imajo sreCo, pokusijo kakšen košček peciva in odidejo (lačni) domov. Ampak ta razstava je bila čisto drugačne vrste. Najprej smo se starši in gostje, tudi iz. vod- stva vrtca pridno posedli na majhne stolčke in poslušali uvodni nagovor »ta glavne« vzgojiteljice Alenke. Potem so se pojavili naši otroci s predpasniki in nalivali vroč čaj, postali so lačni gusarji, zamesili so palačinke, pekli hihitajoče pečenke, seveda vse ob glasbi pod skrbnim vodstvom Alenke, Petre, Romane in plesne učiteljice Damjane. Seveda je bilo zraven obilo smeha in zabave, bliskanja fotoaparatov in brnenja kamer kot ob kakšnem pomembnem političnem ali športnem dogodku. Vmes smo poslušali, kaj je vrlim kranjskim kuharicam pred davnimi časi spregovoril Goran, samo za gte-za poskusiti. Vse dobrote pa vse to ni bilo dati. ampak tudi pojesti in najesti, so doma spekli starši in stari starši, seveda pod budnim nadzorom svojih otrok in vse 100 % domače. Verjemite, tukaj je Sla razstava resnično skozi želodec. Za domov smo dobili se knjižico z recepti ter nekoliko povišan sladkor in holesterol. Nismo samo smučarski in v novejšem času nogometni, ampak tudi odličen kulinarični narod. Vse čestitke Alenki, Petri in Romani za odlično in slastno razstavo dobrot. Pa še kdaj. ROK KRAL.I V decembru sije polno zmM Leto je naokrog in tu jc december, ki sc ga tako veselimo, še posebej pa seveda naši otroci. Mesto si nadene praznično podobo, povsod okrog nas so lepo okrašene izložbe, k bolj prazničnemu vzdušju pa so pripomogle še prve snežinke. Tudi v našem vrtcu Antona Medveda, enota Rožic, že poteka praznični program. Igralnice so okrašene z novoletnimi jelkami, svečkami, papirnatimi snežinkami in še kaj bi se našlo. Otroci pa se najbolj razveselijo obiska dedka Mraza, ki nas vsako leto obišče s f STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila po tel.: 01/56-55-1 20. Lep božič in srečno v letu 2002! Tomšičeva 1 7, Kamnik, tel. 83 91 888 vam nudi po ugodnih cenah: PVC POSODE ZA KOLINE, K0L0F0NIJA, SPILE, RP SODI ZA VINO, barve, lake, gašeno apno, pipe Armal, posodo, komplet 12-delne RP posode samo 9.300 SIT, porcelan, vse vrste gospodinjskih aparatov, sušilce za perilo, likalne mize, PVC prte za mize, SANKE in še in še... DARILNI BONI AKCIJA! komplet 6 kristalnih kozarcev 3.600 SIT Velika izbira aranžiranih daril. Homar, d.o.o., trgovina Veriga se priporoča in zahvaljuje vsem kupcem za izkazano zaupanje. Voščimo vesel božič in vse lepo v novem letu! Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. polnim košem dobrot. Vedno nam prinese veliko igrač, s katerimi se igramo in raziskujemo, ko so naše mamice in očki v službi. V skupini »RIBICI« smo se letos odločili, da starši sami preizkusijo ročne spretnosti. Za nase malčke smo izdelali darilo - prstne lutke. Dan se je že prevešal v večer, ko se je naša igralnica prijetno napolnila. Večinoma so si mamice vzele čas in sc odzvale vabilu, da skupaj naredimo igračko za naše najmlajše. Ob prijetni glasbi, prijateljskem klepetu smo bile silno spretne, saj smo izdelale precejšnje število lutk iz različnih materialov. Mize so bile polne usnja, blaga, lepila, škarij... in vsaka mamica se je trudila po najboljših močeh. Na koncu pa smo skupaj pregledali nase majhne mojstrovine. S takšnimi srečanji se dodatno krepi sodelovanje med starši in vzgojnim timom, saj prav na tak način omogočimo staršem, da se aktivno vključujejo v skupino. Ker so zimski večeri dolgi, pa si le kdaj vzemite čas, dragi starši, in se pustite presenetiti svojim otrokom, da vam kaj zaigrajo s svojimi novimi lutkami. Presenečeni boste, kajti otroška domišljija ne pozna meja. VZGOJITELJICA KDA ČADEŽ I ■ Lepo božično praznovanje in srečno, zdravo ter uspehov polno novo leto 2002! MAM rotMMti©^ @UA Jurij SlapMjI Zagorica 12 f, Sta hov Tel.: 01/832 - 51 -GSM: 041/650 - Ot Glavni trg 5, Kamnik, tel.: 83 91 244 Lepo In svečano vos bomo v decembru urejali vsak dan od 7. do 20. ure, ol) sobotah od 7. do IS. ure, 31. 12. od 7. do 16. ure, v nedelja 30. 12., pa je xaxeljeno, da nas pokličete, se naročite In si prihranile Vaš dragoceni čas. Podarite svojim najbližjim Darilni bon! 9igj vam novo leto prinese zvrhano mero veselja, sreče, zdravja in ljubezni vam želi vaš kolektiv 'frizerskega salona Žagar. Lepim željam se pridružuje Moško frizerstvo Žagar Ciril na klancu. 494 Odbojkarji prvič zmagali v Evropi ULTRA MIRO SPET USPEŠEN Kamniški odbojkarji so si zelo želeli prve zmage v evropskih tekmovanjih, kar jim je v dvoboju s češko ekipo tudi uspelo. To je sicer do sedaj osma tekma kamniških odbojkarjev v evropskih tekmovanjih. Slovenski prvaki so bolje zaCeli že uvodni niz, vendar pa so v nadaljevanju naredili precej nepotrebnih napak pri izvajanju začetnih udarcev ter pri sprejemu, kar so gostje takoj izkoristili in povedli z 22:19. Pri gostih je izvrstno igral korektor Ondrej Hu-decek. Po dveh točkah kapetana Gašperja Ribiča in Mitje Pleska so Kamničani izenačili pri 23 točki, vendar so varovanci trenerja Gregorja Hribarja naredili napako pri sprejemu in češki odbojkarji so se veselili osvojenega niza. V drugem nizu so domači izvrstno zaigrali v obrambi, saj so reševali zelo težke žoge, kar jim je omogočilo izgradnjo učinkovitih napadov, s tem pa nove točke. Po vstopu Janeza Turka so domači zaigrali se bolje v napadu in brez težav osvojili niz in izenačili. Še bolje so zaigrali v tretjem nizu, ko so zmanjšali število lastnih napak, z močnimi servisi pa so gostom onemogočali napade. Pri Kamničanih je bil učinkovit zlasti Gregor Perhaj. ki je skoraj brez težav preigraval visok češki blok. Gostje so na začetku četrtega niza povedli s 5:3, nato pa so domači s servisi Pleska goste povsem nadigrali in osvojili Dvojni uspeh slovenskega triatlona na svetovnem prvenstvu v ultra dolgem triatlonu, imenovanem Ultraman. Svetovni podpr-vak Miro Kregar je klonil edino pred prijateljem iz reprezentance Urošem Velepcem. tokrat je bila sreča na strani Mira Krcgarja. Kljub enakim težavam na plavanju kot pred 2 letoma (bruhanje) in popolni dehidraciji na koncu 10 km plavanja, sc jc uspel odlično regenerirati in napredovati iz ure v uro. Kot sedmi iz vode, 25 minut za najhitrejšim Američanom, je po 145 km kolesarjenja prvi dan zaključil na tretjem mestu (22 min. za Švicarjem in 15 minul za Urošem, ter le 10 sek. pred Američanom, katerega je prehitel v ciljni rav- Mitja Pleško mimo visokega češkega bloka. osem zaporednih točk. Z odlično igro celotne ekipe so brez težav obdržali potrebno vodstvo do konca ter se zasluženo veselili zmage 3:1. Odlični Gregor Perhaj je po tekmi izjavil: »Čeprav v letošnji sezoni ne najdemo svoje prave igre, sem zelo zadovoljen z našo prikazano igro v obeh evropskih tekmah. Vseeno pa danes nismo začeli tekmo sproščeno, kar so izkoristili gostje v prvem nizu. Naša igra je pozneje le stekla, s tem pa smo si priigrali tako željeno zmago.« Tudi v domačem prvenstvu odbojkarji dobro nadaljujejo, saj so po polovici prvenstva na prvem mestu. V kamniški dvorani so premagali ekipi Eužinaija in Bleda obakrat z najvišjim rezultatom 3:0, v Pokalu Top Teams pa so se ravno vrnili iz težkega gostovanja na Poljskem. O tem pa kaj veC v naslednji številki. JOŽE.JANKOVK nini). Drugi dan je 276 km dolgo (gorsko) kolesarjenje kar malo premešalo vrstni red. Taktični plan v slovenskem taboru je bil, da Uroš na položnih klancih do 90 km poizkusi čimbolj utruditi nasprotnike. Miro pa napade na 20 km zelo strmem klancu. In tako sc je tudi zgodilo. Po približno osmih urah in pol pripeljeta Slovenca v cilj kot prvi in drugi s 25 minutno razliko med seboj, 6 minut za Mirom pa vodeči s prvega dne, švicar Peter Mullcr. Tretji dan se ob šestih zjutraj tekmovalci iz 15 držav podajajo na najtežjo nalogo. Vsi so že utrjeni od naporov preteklih dni, na nebu pa niti oblačka, ki bi omilil agonijo tekačev sredi lavinih polj. kjer se temperatura dvigne krepko čez 50 st. C. Uroš ima 21 min. prednosti pred Mullcrjc, le ta pa 19 min. pred Kregarjcm. Zato Miro takoj po Startu krene v brezkompromisen napad na razliko do Muller-ja. Uroš mu sledi in skupaj tečeta do 62 km. Uroš zaradi bolečin v nogi zaostane, Miro pa nadaljuje sam, kajti bolečine v kolenu in nasploh vseh mišicah mu ne dovolijo počitka. V cilj priteče kot prvi s 15 min. prednostjo pred Urošem in 35 min. pred Nemcem VVilkcnmanom. Švicar Mullcr je na polovici uvidel, da se je Miro neulovljivo oddaljil in jc taktično odtekel do konca v tempu, ki mu jc v skupni razvrstitvi prinesel tretje mesto. »Ena najtežjih tekem v moji karieri,« pravi Miro. »Že s plavanja sem prišel tako skozlan. da sem sc komaj priplazil do kolesa. Zadnjih pet kilometrov se mi jc stalno prikazovala postelja. Ker pa jc bilo pred mano še 145 km kolesarjenja - in to ne lahkega, ni kazalo drugega, kol spiti enor-mne količine energetskega napitka in upati, da bom prišel k sebi. To se je zgodilo po natančno desetih kilometrih in potem je letelo kot hudir. V štirih urah in pol sem popil 9 litrov vode - sc pravi 2 litra na uro. Očitno jc bila aklimatizacija uspešna, kajti pred dirko sem 12 dni treniral v Honoluluju in se nava- jal na pitje ogromnih količin tekočine ter delo v tropskih razmerah. Tudi ostala dva dneva nisem imel nikakršnih problemov z metabolizmom, vse je delovalo brezhibno. Energijo sem črpal izključno iz energetskih napitkov, med osemurnimi napori nisem za* užil niti koščka trde hrane. Spal sem po 5 ur. Na koncu dvojnega maratona pa sem presenečen ugotovil, da še lahko hodim in celo malo stečem - med samim tekom sem se po parih korakih na 62 km kar sesedel in od tam naprej se nisem več ustavljal niti za korak. Strašno sem se bal, da ne bi več mogel steči. Z miosprejem sem sc po kolenu šprical kar med tekom. Konec koncev se jc vse optimalno izšlo. Čudovito zaključena sezona.« IVO TOMC SRCSf www.kregar.telekom.si Telekom V) Slovenije \\ ! jL OOBfTJtJćt ii/i pH|°n,i) "A Red Buli iw*3i «sb£acsz 3, C A t C 1 T HRAM G0RJAN /▲VELE Gorski tek Rekordna udeležba na 6. Miklavževem teku lili □ M L A K A Krj grbina J\Mak ^J^ujiiiaa jiri D\amniAu tat.: S31 27 58 3^ Našim gostom in vsem Kamničanom želimo vesel božič in vse lepo v letu, bi prihaja. Zahvaljujemo se za izkazano zaupanje "fe in se priporočamo tudi v prihodnje. SIL EST PODJETJE ZA POSLOVNE STORITVE Steletova 8a, 1241 Kamnik - vpis stanovanj v zemljiško knjigo in izdelava etažnih elaboratov - posredovanje pri prodaji nepremičnin - druge poslovne storitve Želimo veselo božično in novoletno praznovanje ter mnogo lepega v letu, ki prihaja. 0 0 Tel.: 01-83-10-960 faks:01-83-10-965 Tako kot so gorski tekači v zgodnji pomladi s tekom k sv. Primožu začeli tekmovalno sezono, so jo na teku k sv. Miklavžu 2. decembra tudi končali. Gorski teki imajo na Kamniškem lep ugled in tudi že tradicijo. Tako ni naključje, da sc sezona začenja in končuje na Kamniškem, saj je vmes tudi nepogrešljivi Grintovcc. Tek, ki ga je pod okriljem Šl) Šmartno znova spravil v kup Tomo Petek, jc privabil kar rekordnih 90 tekačev. »Sedaj, po tekmi, ko je vse z.a mano, sem si oddahnil. Utrujen sem. A 90 tekačev na startu me jc zares presenetilo, pričakoval sem jih 30 manj, kar bi bilo v tem terminu že zelo lepa številka,« je po celodnevih opravkih dejal Tomo Petek. Verjetno ga ni bilo tekača, ki bi v lepem vremenu odhajal razočaran z Miklavža. Čas teka 2,7 kilometra dolgega vzpona iz Šmartncga do cerkvice zaveznika pridnih otrok (in odraslih) je sicer odločal tudi od višine nagrad, toda nihče ni ostal praznih rok. 6. Miklavžev tek so zares vzeli mladi in stari. Za nekatere jc bila predvsem pre- izkušnja ugleda, saj sc je na startu v Šmartnem zbral cvet slovenskih gorskih tekačev z reprezentanti Igorjem Šalamunom, Jožetom Cehom, Boštjanom llrovatom in Matejem Krebsom. ki sta poleg Boštjana Novaka zaznamovala letošnjo sezono. lože Čeh je v tekaškem kro-nometru (tek na čas) postavil tudi nov rekordni čas teka na 13:07 minute, ki ga je z dosedanjim časom 13:33 beležil Igor Šalamun. Ceh je tako prav v Tuhinjski dolini Šalamunu izmaknil enega redkih rekordov prog, ki jih ima Mariborčan po slovenskih hribih (Šmarna gora, Krvavec, Grintovcc, Kališce, Osolnik, sv. Primož...) »V jeseni dobro držim formo. Startal sem samozavestno in čas jc pokazal tudi to,« jc povedal zmagovalce med zmagovalci. Svoj dosedanji rekordni čas je izboljšal za 7 sekund tudi Igof Šalamun, hitrejše od bivšega rekorda pa jc tekel tudi tretjeuvrščeni Boštjan llroval. V takšni konkurenci domači tekači Matej Krebs iz Gornjega Grada (14:03), domačin predstavnik ŠD Šmartno Zdravko Volkar (14:09) in Sebaslian Zarnik (KGT Papež, 14:12) več kol mesta od štiri do šest niso zmogli. Osmo mesto je prav tako pritekel član ŠD Šmartno Bojan Slapar in deveto glavni organizator Tomo Petek. Tako kot med člani je konkurenca ugledna tudi med mlajšimi kategorijami. Za imena Borut Veber (najhitrejši mladinec), Darko Kune, Boštjan Hribovšek (16:17), ki so stopili na zmagovalne stopničke med starejšimi mladinci, ter Bernard Jare, Marko Vir-tič in Euka Kodra (najhitrejše mlajše mladinec) ste poznavalci že slišali, saj so najboljši mladi tekači atleti v Sloveniji. Toda za domačina Boštjana Hribovska - 15. mesto ah-slutno in Euka Kodro (16:52, 19. mesto) je bil dosežek, glede na to, da sta goreska kolesarja člana KD Calcit, še toliko večje veljave. Tudi najhitrejši veteran Ivan Urh (13. mesto), je spoštljivo priznal, da gre zares za dosežek vreden pohvale. Kamniški in brez hvale tudi vodilni klub mladih gorskih tekačev v Sloveniji KGT Papež je na start pripeljal kar 15 tekačev, naj- hitreje od mladih pa je razdaljo za vse enako pritekel Uroš Tomec, cctri med mlajšimi mladinci, sicer osmošolec med srednješolci. Takoj za njim pa že 12-lctni Klemen Markuš (čas 17:16), ki jc zmagal med starejšimi dečki, brat Rok pa je bil drugi pol minute pozneje. Celo najhitrejše dekle Simono Zabjak jc pustil za seboj. Jože Bernik jc bil najhitrejši med starejšimi veterani, šestdesctletnik Miha Horvat (Sulci Kamnik) pa drugi med to srenjo. Med deklicami je zmagala Ana Veršnik (Kamnik, 21:11) tudi ena najboljših starejših deklic v Sloveniji, druga in tretja pa Janja in Urša Rebernik (KGT Papež). Vrankar Urška jc bila druga meti mladinkami... itd. Pridnih, hitrih in on in sploh je bilo še ostalih 67 tekačev in tekačic. Če bodo pridno trenirali in prišli v Šmartno na start tudi prihodnje leto, na 7. Miklavžev tek, tudi oni pridejo na vrsto, da jih doleti slava v Kamniškem občanu. Oprostite, lahko že tudi konec marca naleku k sv. Primožu. METOD MOČNIK tel.: I Sela 10 b, Kamnik ) 83 92 489, 83 97 090, mtel.: (041 in 031) 625-046 ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE PROSTOROV, TEPIHOV, AVTOMOBILOV, IMPREGNACIJE PVC - MARMOR -PARKET... ZAKLJUČNA GRADBENA DELA - POLAGANJE TALNIH OBLOG (TEKSTIL, PVC, PARKET), MONTAŽA SENČIL.. PRALNICA, NOVI TRG 26 A, KAMNIK PRANJE IN LIKANJE VSEH VRST TEKSTILA ZBIRANJE ZA KEMIČNO ČIŠČENJE. *V&iči*n& le/t &o$iž i*t dstečtto-ter celino let* 2002! BSK. KLUB „ p.p. 36,1240 Kamnik tel./faks: 01/8317218 KADROVSKI TEČAJI - UČITEU SMUČANJA 1 od 18.1. do 27.1. in od 22.2. do 3. 3. - UČITEU SMUČANJA 2 od 1. 2. do 10.2. Prijave s polnim naslovom in telefonsko številko pošljite na naš naslov najpozneje do 7.1. 20021 Kraj izvedbe tečajev bomo prijavljenim sporočili naknadno. Dodatne informacije na 041/674 068. VABLJENI! Kamniški OBČAN ZANIMIVOSTI 19. decembra 2001 13 Iz novembrske črne kronike Spet na udar Lepo novembrsko vreme, brc/ snega, jc imelo svoj vpliv tudi na to, da se je Število prometnih nesreč v primerjavi z lanskim obdobjem nekoliko zmanjšalo. Ta mesce sc jc na naših cestah zgodilo 71 nesreč. Med njimi sc jih jc 56 končalo / razbitimi vozili, v 14 primerih pa so udeleženci dobili lažje ali tc/jc telesne poškodbe. F.na prometna nesreča pa se je za udeleženca usodno končala. Med 47 kaznivimi dejanji so prevladovali vlomi (19). sledijo jim tatvine (16), sedem tatvin motornih VOZil itd. Za rad i k rši t ve javnega reda in miru SO morali policisti posredovali v }9 primerih. 22 razgrajačev so policisti mirili in proti njim ukrepali na javnih mestih, v 17 primerih pa so jih klicali na pomoč v zasebna stanovanja in druge prostore, II. novembra se je v Špilalicu zgodila prometna nesreča s hudo telesno poškodbo. Povzročil jo jc voznik osebnega avtomobila, ki je vo/il po levi strani ceste. 5. novembra je v času odsotnosti uslužbenca neznanec vlomil v prostore železniške postaje na Kranjski cesti v Kamniku in i/ blagajne vzel 370 tisočakov. 9. novembra sta dva neznanca vlomila v stanovanje na Klavčičcvi v Kamniku. Ko ju je zalotil laslnik, je eden izmed vlomilcev pobegnil, drugega pa je policijska patrola ujela in ga poslala na 1'ovšetovo 5 V Ljubljani. 16. novembra je bil na ulici Matije Hlejea ukraden kombi peugeol Po mnenju policije in občinskih svetnikov postaja križišče ljubljanske in Kovinarske pri Mercatorju zaradi nepreglednosti ob povečanem prometu vse bolj nevarno. K slabši preglednosti pripomorejo tudi vozila, ki se na vožnji proti mestu, tudi prek črte. izogibajo parkiranim vozilom. Zalo je podžupan Demit-nj /Vrač na zadnji seji občinskega sveta predlagal, da občina z. izgradnjo predvidenega semaforja ne sme več odlašati, saj 10 ga menda investitorji plačali s plačilom komunalnega prispevka. Na podoben problem opozarjajo tudi v zvezi s križiščem pri Svetilniku. boxer U V 9 - 648 bele barve, v katerem je bila oprema /a vzdrževanje bencinskih servisov. 16. novembra je neznanec vlomil v prodajlano Arborctuma v Volčjem Potoku in IZ nje odnesel tehnične predmete. Za storilcem Se poizvedujejo. 18. novembra so vlomili v stanovanjsko hišo v Mekinjah. Neznanec je v hiši našel kontaktne ključe in / dvorišča odpeljal osebni avtomobil audi A6 IUJ 439B (D). Pozneje je vlomil še v dve hiši v bližini, vendar ni odnesel ničesar. 25. novembra je bil z dvorišča na Zlatarjev! ulici ukraden osebni avtomobil VW golf 1.1 V7-79. 29. novembra je neznanec vlo- bišču na Malem gradu in ukradel precej orodja. 10. novembra sc jc v gostinskem lokalu v Kamniku pretepalo več gostov z lastnikom vred. V pretepu so sc vsi poškodovali in zoper vse so p V" * i ♦ MenmA Vedele božične praznike in najlepše želje za leto 2002! ielimo Uam vesel gožič in uspešno Novo leto 2002 uslcuunjjea IS'Ift TITAN, tovarna kovinskih izdelkov in livarna d.d.. Kamnik > 1141 Kitmntk, Kovinor.sku 28 i.iH-.n ♦ .in* (od tu m m\. uw*\. nsmim I potHi IHjM)QtitlUt J*, WWW.tlteflJri časopise, revije, kataloge, brošure, plakate, zloženke, letake, knjižice (zvezke) A ZALOGI TESTNE VOŽNJE * KREDITI * LEASINGI i'^mh eno in večbarvni ofsetni tisk, zgibanje, lepljenje, šivanje z žico, mehko vezavo (broširanje). Hitrejši • Boljši Kakovostnejši... V SET d.d., Vevška c. 52, 1260 Ljubljana 01/587 44 11, fax: 01/528 24 74, e-mail: tiskarna.set@siol.net Avtoservis Pižem Mala Loka 15, 1230 Domžale tel. 01/56-27-100 www.pizem.si .£== LESPAL d.o.o.^^ podjetje za izdelavo lesovine in palet Papirniška 1, Količevo, 1230 Domžale, tel./faks: 01/724-14-03, 722-65-10 Vtem portovnim partnerjem želimo lepo božično praznovanje, letu, ki prihaja, pa obilo sreče, zdravja in uspehov! KLANJE 2IVINE IN PROIZVODNJA KAMNIŠKIH MESNIN Vsem kupcem in poslovnim partnerjem želimo vesel božič in srečno novo leto! Ne dovolite si preživeti praznikov, ne da bi obiskali našo prodajalno na Usnjarski 1! Jamčimo Vam slovensko sveže meso, označeno /. naslovom rejca. Na Vaši praznični mizi pa ne smejo manjkati tudi kamniške mesnine. Pričakujemo vas vsak delavnik o«l 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do Vi. ure. PRAZNIČNO NAKUPOVANJE naf tip Šutna 48. tel.: 839 70 81 SIR LIVADA 99990 SIT SUNKA V OVITKU -mini . AAA90 SIT KRAŠKA PANCETA KRAS h«2.39990s,T IZDELKI IZ SLOVENSKIH »GROZDNIH« OKOLIŠEV ► AKCIJSKE CENE! ► KOLIČINSKI POPUSTI! SALAMIN POHORSKI h*1.59990s.T HRENOVKE I. KVALITETA kg od 899 90 SIT ZIMSKA SALAMA KONJIŠKA SIT b*2.59990 PREKMURSKI PIŠČANEC (zamrznjen) 49990 SIT DOMAČA BELA STRUCA 0,80 kg 159* KOMPOT JAGODA 2399°SIT 840 g (vsaj 2X) KOMPOT BRESKEV odl499°SIT BONBONI od 900 g .444MS|I CE $ GROF 99 (vsaj 6x) SOK MULTI, 1 l (fo^) NEKTAR „ ^ 119"« GOSTI SOK BRESKEV.MARELICA ll „<139" SIT OSVEŽILNA PIJACA COLA,@) 799°SIT ORANŽA (vsaj 3X) CEDEVITA 200 g . (POM.+LIM.) 249 SIT -»AKCIJSKE CENE ♦ TRADICIONALNIH ŠKOTSKIH MOČNIH TEKOČIN MULTISOLA 159! SIT CEUSKA DOMAČA SALAMA ('z dežele) 2.499" SIT PRŠUT -KOSI kg od 2.99990sit V MIRKO PŠENIČNIK C Maistrova 6, Kamnik, telefon 839-12-76 Vsem občanom želimo lepe božične pravnike ta mnogo sreče, uspehov in zdravja v Iđu 20021 Našim pestim Hupcem pa se še posebej zahvaljujemo in se priporočamo tudi v prihodnje. IZDELAVA GOSTINSKE OPREME Podgorje 94/a, 1240 Kamnik Jože Toni Tel.:/faks: 01 831-22-46 GSM: 041 676 830 E.mail:joze.toni@siol.net "** Vsem poslovnim partnerjem in drugim Kamničanom želimo lepe božično-novoletne praznike ter srečno in uspešno 20002! RAZREZI LESA PREVOZI TESARSTVO IN KROVSTVO IGOR ŠTEBE s.p. Že|je 12, Komenda 01/83 41852,041/636 307 faks 01/83 41855 Veeele božične praznike in erečno novo leto! AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo - UMETNA GNOJILA - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance - MOKA tip 500, . SLADKOR UGODNE CENE VSE ZA KOLINE (naravna in umetna čreva, kolofonija, spile, začimbe) RAZPRODAJA RIŽA SLABŠE KVALITETE primernega za krmo, po 30 SIT/kg. Cene za krmila so tovarniške. %dim* tej* fo%X** tn*$*MMiHJt in itečm a ttove**. letu! ♦ta ♦ta ♦ta ♦ta ♦ta ♦ta ♦ta ♦ta ♦ta ♦ta S.p. Pavlic mtel: "* 050 626 061 |* 041 626 061 % IN TUDI SAMO SVETOVANJE I VRTANJE DIMNIKOV IN VSTAVLJANJE ^ TULJAV IZ NERJAVEČE PLOČEVINE. ^ SREČNO V LETU 2002! $ 8 GOSTILNA LEDRAR Žl)jii Leber, s.p.. Loke v Tuhinju, tel.: 01/839-27-82. 041/810-220 vas z i/brano gostinsko ponudbo domačih jedi in jedi po naročilu vabi v decembru vsak dan od S. do 22. ure, ob petkih in sobotah do 24. ure. Ob decembrskih sobotnih večerih lahko pri nas zaplešete oh živi glasbi. Sprejemamo rezervacije za zaključene družbe do 90 oseb. Želimo lepe praznične dni in se priporočamo tudi v prihodnje! USLUGA TAPETNIŠTVO SPRUK DUŠAN s.p. Krivćcvo I2h, Stahovica, tel.: 8325-378 ZA PRIMERNO CENO OPRAVLJAMO SLEDEČA DELA: - preoblačenje oziroma obnovitev vseh vrst sedežnih garnitur, kavčev, foteljev, kuhinjskih kotov, zof in divanov - tapeciranje vrat s toplotno in Zvočna izolacijo. Lep božič in srečno 2002! IZDELOVANJE BETONSKIH BLOKOV IN STREŠNIKOV met zožič in &6ČN0 V t£lU 2002! AVBELJ PETER, s.p. Sp, Loke 8, 1225 LUKOVICA tel: 01 723 43 47,041 624 215 A Rajko Potokar s.p. KAMNIK, Perkova 13, tel.: 831-13-58, 041-679-389 MONTAŽA IN SERVIS OUNIH GORILNIKOV, AVTOMATSKIH KRMILNIH NAPRAV, PLINSKIH GORILNIKOV IN PLINOVODOV, PLINOVODI IN PLINSKE PEČI - NAPELJAVA NA KUUČ ELEKTR0 ELEKTROINSTALACIJE SERVISIRANJE GOSPODINJSKIH APARATOV Podgorje 87 | tel.: 831-24-30,041/774-810 Vsem 5trankam želim lepo božično praznovanje in ee priporočam tudi v novem letu. DOSTAVA KURILNEGA OLJA Marjan Dragar, Vrhpolje 280,1240 KAMNIK POKLIČITE NA TELEFONSKO ŠTEVILKO: 01/83-91-582 ALI 041/691-325. Voščim lep božič in srečno v novem letu! Spoštovani! Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve H ♦I I! POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DVORJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 624-685 H j I PRAZNIČNO NAKUPOVANJE nas up * A M Ni*1 Šutna 48. tel.: 839 70 81 ČUDOVITE BONBONIERE 18990 od, SIT PIKNIK KEKSI 399" SIT NAPOLITANKE (lOOg) 699°SIT ^—^ (»saj 3X) ČOKOLADE od599°S.T (vsaj 3X) TRAJNO MLEKO 1,4% m.m., ^ »ft^O Pomursko, 13" SIT ll (vsaj3X) ČOKOLADA KRAS CELI LESNIKI IVV SIT PUDING 3+ix gratis 89s SIT KAVA SLOVENKA, m,eta 7Q90 100 g I? SIT DOMAČI UNSKI KEKSI - Tinkara + 25% gratis POLNJENI ČOKOLADNI SRČKI_ 13990 m (vsaj 2 x) PRAZNIČNA OREHOVA POTICA bo9999°SlT (zaieljena prednaročila) TOAST 330 g 13990 SIT MOKA POSEBNA T-400 10990siT Žito, 1kg (vsaj6x) OLJE ll rastlinsko, pvc 18990 SIT OUE ZLATI KALČEK 449 SIT RIZ 1 kg 11990 SIT TUNA RIO MARE 3x8og+ix gratis SIT 649" VEGETA ŠEP 26990sit PREPECENEC 4*° g nor>9 289- SIT PRALNI PRAŠEK ® 1.69990s.T SREČNO 2002 vsem našim kupcem in prijateuem! VELE VELE Trgovska družba d.d. srečno 2002 Napolitanke II Castello lešnik, 300 g 569, " Moncherry 929,- Darilna torbica Fa več vonjev (moški, ženski) V trgovski družbi VELE d.d. smo v zanimivem in obetavnem obdobju naše rasti. Za nami je še eno dinamično, ustvarjalno leto sprememb, mnogih posodbitev naših poslovalnic ter pridobitev na mnogih področjih. Kot trgovci smo si v preteklem letu utrdili vaše zaupanje, saj je obisk naših blagovnic, trgovin in poslovalnic širom Slovenije pokazal, kako zelo smo skupaj povezani trgovci in potrošniki. Z našimi dejanji skušamo ravnati tako, da zagotavljamo svojim kupcem dobre in smotrne nakupe in da ohranjamo lep odnos med trgovcem in kupcem ob prijetnem dejanju nakupa. Izgrajevati želimo ta odnos še naprej in po svoje prispevati k prijaznejšemu življenju vseh, ki pomenimo prijeten, samosvoj svet VELE. Vsem vam so namenjena ta prizadevanja, želimo vam mnogo uspeha, zdravja in sreče na vseh vaših poteh. Srečno! 3.899,- Kraški pršut brez kosti, VP(cena za kg) Merci 250 g VELE Trgovska družba d.d., Ljubljanska 64, 1230 Domžale NJIGARNA in PAPIRNICA GLAVNI TRG 11, KAMNIK TEL: 01/831-73-21 Vsem našim kupcem in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje in se priporočamo tudi v prihodnje. Želimo lepo praznovanje ter srečno, zdravo in uspešno leto, ki je pred nami! FINOMEH ANIKA LIVARNA ORODJARNA TlAJ /.tlimo, da MM tudi v novem letu spremljata zdravje in sreča! KRMAVNAR SADARJEVA 3, KOMENDA tel. 834 10 72 faks 834 30 72 GSM (041)633-408 (041)636-506 Se priporočamo! Mali Grad Kamnik V SAMEM SRCU PRELEPEGA MESTA KAMNIK! Kamnik / na lokaciji gradnje/ Usnjarska ulica 6 Telefon: 01/ 8317 523_ Z RUN Ljubljana / nad PGH Kozolec / Kersnikova ulica 10a Telefon: 01/433 50 40 v Domžalah, v centru Breza (I. nadstropje), Brezni kova 15, tel.: 72 16 499, odprto od 9.-19. ure, sobota od 9.-13. ure. Konfekcija _AnIa Pestra izbira posteljnega perila čudovitih vzorcev iz krep blaga, platna, satena in flanele, rjuhe, prešite odeje, blazine in pregrinjala. Lahko pa nam zaupate svoje želje in posteljnino vam bomo sešili po vaših merah in okusu, na brisače pa izvezli željen motiv ali ime. TERMO PULOVERJI, BREZROKAVNIKI, JAKNE V TEH DNEH SE POSEBEJ BOGATA PONUDBA TOPLE POSTELJNINE IZ FLANELE. OMpAqiNolo Naj vam noro leto prinese srečo, zdravje in veselje! \ RENAULT VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO. LETO, KI PRIHAJA, PA NAJ VAM PRED VRATA PRIPELJE RENAULTA Z UGODNOSTMI DO 550.000 SIT IN GARANTIRANO DECEMBRSKO CENO. Avto Car - Mengeš S" 01/7237-414 prodaja, 7237-279 servis min in svoj omu momi nmmmv TEHNIČNA TRGOVINA g—HjtCiEAf Ti: {(■,,/}- Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje trgovine Utok) tel.:83-17-203 HLADILNIK Gorenje Firstline, 141 1, širina 50 cm, rumene barve UGODNO 36.100 SIT pri plačilu z gotovino SAMO 31.768 SIT VELIKA IZBIRA ARTIKLOV PO AKCIJSKIH CENAH, GOTOVINSKI POPUSTI... ^^^f Ob izteku leta se našim kupcem zahvaljujemo ^gKjrf' Jf% za zaupanje in se priporočamo tudi v prihodnje. J^Pk*^* Vsem letimo lepe praznične dni, v novem letu pa zdravja, sreče in zadovoljstva.