52
Politični pregled.
Deželni mir na Koroškem. — V jedni zadnjih sej je škof Kahn izrekel željo, da bi se zboljšali odnošaji mej obema narodnostima. Deželni predsednik je na to vstal in rekel, da se na Koroškem mir lahko hitro napravi, le škof naj v svojem delokrogu da potrebne ukaze. Schmidt-Zabierow si gotovo ni pri tem druzega mislil, kakor da naj škof prepove slovenski duhovščini buditi slovenski narod. Škof je na to molčal, da si bi bilo potrebno, da bi se bil oglasil v obrambo duhovščine, katero je deželni predsednik dolžil, da kali deželni mir. To je značilno za razmere na Koroškem. Nekateri ljudje celo trdijo, da sta deželni predsednik in škof bila zgovorjena.
Koroški deželni zbor je te dni sklenil premembo volilnega reda, kakor jo je predlagal deželni odbor. Število poslancev kmetskih občin se jezajednega pomnožilo, ravno tako število poslancev mest in trgov. Slovenska poslanca sta ugovarjala, ker se volilni okraji niso razdelili po narodnosti, ker se niso bolj pomnožili poslanci kmetskih občin, ker se niso vpeljale občine za volilne kraje, ker se volilna pravica ni priznala vsem občinskim volilcem.
Isterski deželni zbor je volil samo Italijane v deželni odbor. Gospodje se boje, da bi kak Slovan jih v odboru ne nadzoroval, kako gospodarijo. Njih gospodarstvo namreč je vse prej kakor vzorno.
Češki deželni zbor. — Poslanec Vašatv je predlagal, da naj se razveljavi ministerska naredba, po kateri se je razdelilo nadsodišče v češki in nemški senat in po kateri so lahko pri češkem oddelku pri nadsodišču in pri okrajnih sodiščih v nemških okrajih češčine nevešči sodniki. Čehi so proti tej naredbi, ker zahtevajo, da mora vsak uradnik na češkem znati oba deželna jezika. Nemci so ugovarjali temu predlogu, kajti to je po njih mnenju najmanj, kar morejo Nemci zahtevati. Predlog se je pa izročil odseku v pretres, če tudi so Nemci zahtevali, naj se kar odkloni. — Nemci so jako ne-voljni, da jih vlada ne podpira glede predloga o osnovi narodnih kurij. Nadejali so se, da bode grof Badeni zastavil ves svoj upliv, a so se zmotili. — Veleposestniki pa podpirajo sedaj Čehe, sedaj Nemce, kakor jim ravno kaže.    Sploh
se pa mora reči, da v letošnjem zasedanju je mnogo predlogov, a se bode malo sklenilo.
Volilna reforma v dolenjeavstrijskem deželnem zboru. — Protisemitje mislijo v dolenjeavstrijskem deželnem zboru predlagati, da naj se za deželni zbor vpelje občna volilna pravica v dosedanjih kurijah, ki naj se pa začenja še le s 30 letom. Predlog sam na sebi bi ne bil še napačen, a zakon pa vendar ne bode postal, ker ne gre, da bi se mnogim volilna pravica jemala, ki jo že sedaj imajo. Opravičuje se to s tem, da tudi pasivna volilna pravica se začenja še le s 30. letom in ni umestno delati razlike mej obema volilnima pravicama glede starosti. Mi se v tem oziru seveda s proti-semiti ne moremo strinjati. Grotovo je treba več skušenj za tistega, ki hoče druge zastopati, kakor za volilca samega. Zato je čisto naravno, da se za pasivno volilno pravico zahteva višjo starost, če so protisemitje za občno volilno pravico, zahtevajo naj jo za vse polnoletne moške. Seveda v tem slučaju zgube nekaj mandatov na socijalne demokrate.
Volilna reforma v moravskem deželnem zboru. — V moravskem deželnem zboru je predlagal poslanec Začek, naj se volilcev pravica raztegne na vse davkoplačevalce in občinske volitve ter naj se okraji razdele po narodnosti in vpeljejo direktne volitve. Nemci pa niso prijazni temu predlogu, kajti boje se za večino. Predlog se je izročil odseku, kjer najbrž tudi ostane.
Solnograški deželni zbor je sklenil razširiti volilno pravico na vse osebe, ki plačajo 5 gld. davka. Tudi začasno nastavljenim učiteljem in duhovnikom jo je priznal, kateri je dosedaj niso imeli. Vladni zastopnik je ugovarjal razširjenju volilne pravice. Treba ie počakati, da državni zbor reši volilno reformo.
Bolgarija.     —     Knez Ferdinand se   je vrnil iz Rima, kamor se je šel k papežu   posvetovat zaradi popravoslavljenja svojega sina.   Njegova pot ni imela zaželenega   vspeha.   Sicer bi bil  pa knez  že   preje lahko vedel, da mu   papež ne more privoliti v prestop Borisov k pravoslavni veri.     Nekateri listi so vedeli celo povedati, da je papež zapretil knezu Ferdinandu, da ga izključi iz sv. katoliške cerkve, če da svojega sina prekrstiti. Na vse te ovire je pa knez na prigovarjanje minister-skega   predsednika Stojiova vendar le   se   odločil   za   prestop Borisov k pravoslavju.    Določil se  je za prestop dan  14. fe-bruvarija. Dotični knežev manifest se je že objavil. V tem manifestu se poudarjajo ovire in težave   pri tej stvari, vendar se pa knez žrtvu;e in napoveduje prekrst Borisov.   —   Mati Borisova princezinja Marija se je do zadnjega ustavljala prestopu. Tudi je knez le na njeno željo potoval v Eim.  Poroča se tudi, da namerava  kneginja vstopiti v kak samostan, ako bi papež Koburžana izobčil iz katoliške cerkve.     Po nekaterih poročilih se pa zatrjuje, da odstopi Koburžan.
Italijani v Afriki. — Italijanski časopisi proslavljajo italijansko vojsko zaradi njene hrabrosti, katero je pokazala v Afriki, vendar se pa v resnici odhod Italijanov iz Makale ne more najčastneji imenovati. Da se jim je odhod posrečil, je le slučaju pripisovati. Trije abesinski princi prišli so slučajno v italijanske roke. Zvabil jih je neki italijanski zdravnik v Italijo in tu so jih prijeli in zdaj so jih pod tem pogojem spustili, da so Abesinci laški vojski dovolili z orožjem vred oditi iz trdnjave Makale. Sploh pa iz vseh še tako pretiranih in olepšanih poročil iz Afrike odseva, da se Italijanom ondi ne godi dobro, in da tudi nič dobrega nimajo pričakovati.
Kuba. — S Kube prihajajo ne baš ugodna poročila za Španijo. Sicer niso bili zadnji čas Španjci nikjer tepeni, a po drugi strani se za Španjce itvar ondi slabo obrača. Španija je v veliki denarni stiski. Da si opomore, išče tudi pri Kubancih dohodkov. Hoče namreč naložiti poseben davek in veliko carino na blago, ki se s Kube na Španjsko izvaža. To in okoliščina, da je španjska vlada sklenila Kubancem nobenih koncesij   dati,   je te močno   razburilo in celo krogi, ki so do-
----    53    ----
sedaj bili za špansko vlado, so vsled tega v nasprotni tabor prestopili. Posebno dobre ne kaže torej Španjcem ondi, posebno, če se še pomisli, da se vstaši dobro organizujejo in dobivajo vedno več pomoči od svojih skrivnih in javnih zaveznikov.
Turčija. — Po Armeniji sedaj pač nekoliko mirujejo duhovi. Toda, kakor hitro mine zima, se je bati novih rabuk. Turčija je na to tudi pripravljena in vojake le še pomnožuje. Odnošaji Turčije napram Eusiji so najboljši, če tudi se zanikava, da bi se bila mej obema državama sklenila zveza. Poroča se celo, da bo Turčija de volila Eusiji, da ta s svojimi vojaki naredi mir v Afmfniji, ko bi pomladi zopet buknil kak resen vstanek ondi.