Vinko Zalar
K strategiji spreminjanja univerze
STUDENTSKI LIST                ŠT. 17
LETNIKXXI
LJUBLJANA, 24. MARCA 1972
CENAINdin
V diskusiji o spremembi univerze r^l^^fckončno našo pozornost obrniti še na to, kar nas najbolj neposrecfigPj-izadeva : neracionalnost i, neučinkovitosti in nehumanosti študjrsMfiuniverzi je v bistveno veli ki meri krivo to, da smo ga organizir^Tg^^^jBučinkovito. Če se ne bomo odločno lotili vprašanja organizjjCI^^^Hlija (zlasti z že razpo ložljivimi sredstvi), bo nenehno zvračarw^l^n^Rwhaše težave ven iz univerze imelo (ohrajj^^unkcijo aljJffl^f^^HBstno neaktivnost in
(Krivdo za tLŽaM unlvmm navadjKtščemo fzvračamo) zunaj unive rze po nasledj^h obra/auK^Elružb^^^HKmina in ne da dovolj denar ja za znano^Ru^mDO in pr™vet^^Hrcev: izobraziti družbo s pisanje
Ta očijKrafi^MjrfpPnau^Msfteijirpri tradicionalnih huinanističn ih izobraJenciaHp^evedaJBFDi kjpveliko zrno resnice, a v diskusija
J^ptse kritike štuc
^/\Ji pr- " osnovna :, srednja šola sta slabi in to je vzrok, da je tudiun i\/erza sk-:;a. Studij nj univerzi ne more biti bolj učinkovit in demokra dtičen, kut je, dokler bomo dobivali na univerzo tako slabe dijake. Za t a problem sta predvideni dve j^sjjvi. Po prvi je treba počakati, da se bo srednja šola spremenila, po c^^Kpa je treba s selekcijo (sprejemni izpi ti ipd.) zagotoviti, da bodo njj^iniverzo prišli le najbolj brihtni.
Vse te rešitve bistvenega problema samoorganiziranosti univerze ne morejo (ali vsaj ne v celoti) rešiti. Zaotavimo problem pri drurjem kon cu: pri univerzi sami.
SPREMEMBA FOr;.\              ""»RGANIZIRANOSTI ŠTUDIJA JE
POGOJ NJEGOVE VSE.              KRITIKE IN SPREMEMBE. Študent
j je treba zagotoviti čas zu samostojen, sproščen, poglobljen študij oz. ga zanj stimulirati. Sedanji študijski režim stimulira neracionalno izrab o časa, rv-•!. ohlematično reproduciranje profesorjeve modrosti, površn ap&-JteiLf P°99J za poglobljen študij je koncentracija interesa in časa n ^a^noBn na nek.-.j področij, odsekov, aspektov študijske materije, kar p d študentu odvzema čas in energijo za učenje druge (obvezne večine) 'študijske maj|Hje. Po liniji najmanjšega odpora si znto študent (razen knajinteligamnejših in najprizadevnejših izjem) taje površno, papagajsko *prisvojj^j|jredavano modrost. Najinteligentnejša manjšina (če je ob te m siU^nju k neproblematični poprečnosti še kaj ostane) je, kot kažejo py^pri, tako šibka (posamezniki), da si ne more privoščiti kritike štu :!ija in predavanj, kajti proti njej nastopa tako profesor kot tudi večina ctudentov. Ti kritični potenciali se praviloma sploh ne manifestirajo v ednem študiju, ampak ostajajo privatni, nouporabljeni, nepreverjeni, nesociaiizirani ali pa se kvečjemu (z opisanimi posledicami) uveljavljaj 0 naknadno oz. skozi nove kanale in institucije (prim. npr. skupino B. ^Rotar, R. Močnik, T. Brejc, S  Žižek v Pioblemih). Dokler ne bo razbi *to formalno didaktično diskriminiranje takih posameznikov, dokler n e bo študij organiziran tako, da ho s stimulacijo samostojnega in poglo Y>ljene(;.i'dela povečeval število samostojnih in kritičnih študentov in n flhov vpliv na oddelkih, v študiju ne bo..bistvenih sprememb, študentsk 0 gibanje pa ho ostalo od študija ločeno in omejeno na prosti čas, neuč mkovito in zaletavo akcionaštvo posameznikov. Opisana pot spreminj anja je zlasti pomembna za naše razmere. Intelektualni in kritični pote nciaištudentov in profesorjev je (npr. v primeijavi z ZDA ali kakšno F ' l Berlin) premajhen in preveč razpršen in ne more kar takoj nositi uč inkovite vsebinske kritike ali pa bogatih formalnih in vsebinskih eksper imentov kakšne anti {trcuiicionalne) univerze. Ostane nam torej možno st, da s statutarnimi, sistomskimj ukrepi stimuliramo rast tega potenci ala, kar pa lahko kmali. <:. <kuo' ¦ učinkovito vsebinsko kritiko študija.
1) UKINITI PREDAVAAUA - UVESTI NATISNJENA PREDAVANJ
A-                      mM
Tradicionalni razlogi za predavanja ,
- na predavaniih profesor poda swv, ki si jo je treba prisvojiti (infor
macija)                                  JP"1
\— osebni stik predavatelja s posiusalci poslušalce navduši za problema tiko stroke, žar govornika, znanstvenika, študenta očara in potegtie \     za seboj (animaoj.ii
,7- predavanje se lahko vsakčas, po potrebi, spremeni v seminar, disku m   sijo, ki je ze\r   .činkovi^j^B^ktično sredstvo (dialogičnost).
Prvi razlog je mogoče (treba) spodbiti s tem, da isto nalogo bolje (r acionalnejše) izvršuje natisnjeno predavanje. Pomislimo samo, koliko č asa dnevno izgubita študent in profesor za to, da prideta na fakulteto (mnogo se jih vozi iz drugih krajev) — in to le za dve, štiri ali šest ur. I zgubita (razbijeta si) ves dan. Poleg tega vsaj polovica študentov sploh ne hodi na predavanja (ker so premajhne predavalnice ali pa ker se jim zdi škoda neracionalno uporabljenega časa). Že rajnkemu Johannu Go tt[iebu Fichteju (1807) je prišlo na misel: od iznajdbe tiska je predava ^^fjostalo nesmiselno. Nobenega razloga ni, da bi ga prihajali posluša t, če smo ga sami sposobni prebrati. Ob začetku semestra je treba izda
ti (ciklostil, xerox.....) predavanja, in to v celoti /z uvodom v proble
matiko študija, napotki za študij, navedbo priročnikov, bibliografij/. Če so predavanja ciklična se to dogaja celo samo vsakih nekaj let in se morebitna dopolnila in spremembe dodaja v obliki dodatnih (tiskanih) predavanj. (Ta način ,,izrednega študija" se za kakih 50 % študentov, hote ali nehote, itak že izvaja: z obvezno literaturo, skriptami, zapiski kolegov ali pa celo dobesedno tako, kot sem opisal — na oddelku za ge rmanistiko (angleščino) FF).
Ostala dva razloga za predavanja (animacija, dialogičnost) pa je mo goče boljše zadovoljiti z racionalno organiziranim seminarjem, sicer se pa pri sedanjih masovnih predavanjih, nabitih predavalnicah in nabitih ^nih programih in s polovtco odsotnih študentov itak ne uresničujeta mj&iie je izvajalo le v zlatih časih Sokrata in Tomaža Akvinskega, ko še 'nftino masovnega vpisa in študentskih nemirov).
2) SEMINAR MORA POSTATI INTENZIVNO TEAMSKO DELO V MALIH DELOVNIH SKUPINAH, ne pa ex catedra, neindividualiziran
0 branje serninarskih del pred osamljeno in zdolgočaseno maso. Organi zirati je treba manjše seminarske skupine z 12 — 15 študenti, ki so inte nzivno zaposleni z nekim projektom ali samo na enem problemskem p odročju. V začetku semestra bi določili temo, projekt. Na sestanku z mentorjem (profesor, asistent, demonstrator) razdelili in organizirali d elo. Mentor informira študente o njemu poznani in dostopni literaturi in uvede v problematiko. Ko individualni študij \n raziskave privedejo do prvih rezultatov, se skupina zopet sestane (lahko večkrat, voasih fer ez mentorja), primerja rezultate, diskutira o problemih, ki so st pojav^
1  in uskladi nadaljnje delo. Na koncu rezultate skupaj objavijo, priredir
0  nekajdnevni ,,simpozij" (po več ur dnevno, strnjeno), kjer poročajo in diskutirajo o delu, problemih, rezultatih, znanstvenem in družbene m kontekstu projekta. Poročanje in diskusija morata biti zagotovljena vsaj z obveznimi referati in koreferati (ocenami, kritikami, komparacij ami), tako da se ne zanaša na to, da bo stekel prost razgovor. V tako i ntenzivnem stiku, sodelovanju z manjšo grupo, ima profesor (asistent)« možnost, da študenta oceni (s sodelovanjem ostalih študentov) na podT agi seminarskih del in diskusije in prizadevnejše in uspešnejše (npr. 10 od skupno 15-ih v grupi) ali pa vse, če rezultati pokažejo, oprosti form' alnega izpita ali vsaj dela izpita, ki pa se opravlja na podlagi objavljenih predavanj. (S tem se stimulira samostojno, ustvarjalno, poglobljeno d&p lo proti površinskemu in spominskemu obnavljanju dejstev pri izpitihfT Pogoj za to, da diskusija na ,,simpoziju" v celoti nadomesti klasični izp it, je, da jo profesor zahteva in usmerja tako na široko (pi imerjave s so rodnimi, časovno in prostorsko ločenimi pojavi in raziskavami, teoretič ne in metodološke implikacije . . . ), da ob njej lahko preveri študentov opoznavanje njegovih natisnjenih predavanj (ki seveda morajo biti osn ova za seminarski projekt).
Če uporabimo čas, ki ga-pridobimo, s tem da profesorju ni treba bra ti predavanj (in študentu jih poslušati, razbita po dve ali štiri ure na te den), je tak način seminarja že kar takoj izvedljiv. Čim bolj pa so kot mentorji in tutorji skupin uporabljeni asistenti in demonstratorji (njih ovo števiio in kvaliteto je mogoče v kratkem še povečati), tem manjše so lahko te skupine in tem bolj intenzivno in efektivno je njihovo delo.
Vendar pa v tak intenziven teamski način študija in raziskovanja ne bi smeli siliti vseh študentov. Pustiti je treba prosto možnost za tiste, k
1 žele snov absolvirati tako, da izdelajo samo neko seminarsko delo in opravijo klasični izpit.
Oglej si knjigo dr. V. Schmidta, Visokošolska didaktika, DZS 1972     a
Tone Remc
Goričane 1 p. Medvode
TOVARIS
SERGEJ KRAIGHER
predsednik skupščine SRS
LJUBLJANA
V smislu 59. č lena poslovnika skupšč ine SRS vas prosim, da posredujete pre dsedniku republiškega zbora naslednjo
izjavo  o   odstopu
—    Politični aktivi krajevnih skupnosti 33. volilne enote Ljubljana Center II, izvr šilni organi posameznih družbeno-političnih organizacij v občini m kandidacij ska konferenca SZDL Ljubljana-Center z dne 21.1.1972 so na podlagi gradiv a Razsodišče demokratičnih pravic pri obč inski konference SZDL razpravljal
i o nekaterih mojih akcijah od junija do novembra 1971 in pri tem obsodili m ojo  prisotnost    in    nastop     na plenumu    Zveze   študento vZagreba   22. novembra 1971, me kritizirali zaradi stališč   sveta   T s    ribune   v zvezi s člankom Pavleta Kristana v 3. številki Tribune iz leta 197 1 in obsodili moje sodelovanje v   akciji    25   poslancev.
—   Skupščina občine Ljubljana-Center je na svoji seji 16.2.1972 sklenila predlaga ti zborom volilcem, da v smislu zakona o volitvah odbornikov   in poslancev v SRS razpravljajo in sklep.ijp o sprožitvi postopka za odpoklic.
—    Na zboru volilcev 24.volilre enote dne 2.3.1 972 v KSTabor sem sporoč il, da odstopam kot poslanec skupščme SRS.
Do odločitve o odstopu sem prišel iz naslednjih razlogov:
—    Po dosedanjih izkušnjah lahko rečem, da ne obstojijo subjektivni politični pogoji, da bi bilo mogoče umirjeno in objektivno razpravljati o rezultatih m ojega poslanskega dela in v tem kontekstu presojati tudi koikretno odgovorn ost za nastop iia plenumu Zveze študentov Zagreba.
O takšni situaciji med drugim jasno pričajo naslednja dejstva:
1.   Zbori volilcev so bili sklicani ob istem času, tako da bi se lahko od dvanajstih udeležil le pet.
2.   V nasprotju z najbolj elementarnimi političnimi normami nisem bil pcv.ibljen na zbore volivcev v krajevni skupnosti Tabor in Poljane, čeprav naj bi i\a njih razpravljali o mojem odpoklicu.
3.   Na prvem zboru volivcev na Taboru delovno predsedstvo ni dovolilo, da ,'ji go voril predstavnik skupnosti študentov, čeprav je znanoda sem v republiški sk upščini poleg splošnih zastopal tudi interese študentov. Prav tako je delovno predsedstvo odklonilo moj predlog, da se volivcev prebere integralno avtentič no besedilo zagrebškega govora, čeprav naj bi bil odpoklican predvsem zaradi njega.
4.   Nisem bil vabljen na noben politični aktiv ali sestanek ZK, kjer se je razpravlj alo o moji dejavnosti. Na večini sestankov v SZDL, na katere sem bil povablje n, pa ni bilo mogoče tazpravljati o mojem poslanskem in političnem delovanj u v celoti, tam pa kjer se je vendarle razprava razvila tudi v to smer, pa so ob odločni obsodbi zagrebškega nastopa poudarjali tudi pozitivno oceno mojega poslanskega dela.
Izvršni odbor skupnosti študentov med drugim ugotavlja v svojem stališču, d,; sem v SS Slovenije deloval proti embrionalnim pojavom nacionalizma in neoklen kalizma. V Zvezi študentov Jugoslavije sem se dosledno boril za njeno avtentično st, demokratičnost in samostojnost, ki naj bi onemogočila razričnim političnim elitam, da v obliki nacionalističnih*rn sindikalističnih ter rlrunih mtpresov odtujn
II    Obstujiju itMiiu.' puiitic; nu nuviiosti, iio ui se i njdaljnjim zaostrevanjem koti: likta aktivirale tiste politične sile v konkretnem prostoru, ki jih najmanj želim im eti za soje ,,zaveznike", zlasti sile političnega klerikanzma, nacionalisti in druge des'ruktivne politične sile.
III  S p r e j e m a m politično kritiko odgovornosti zaradi mojega nastopa na ple numu ZŠ Zagreba v smislu ocene komiteja univerzitetne konference ZKS z dne 7. 12.1971, stališč izvršnega odbora skupnosti študentov z dne 17.1.1972 in v duh
u   n a č e I n e   politične kritike v moji volilni enoti, vendar pane    smatra m , da bi me ta moja ne;sporna napaka že apriori diskvalificirala za odpravljanje p oslanske dolžnosti.
V svojem govoru v Zagrebu sem se zavzel za   radikalizacijo    konce pta   družbeno-ekop^omske    reforme    in     izkijučno      v tem    kontekstu    sem    podprl     zahteve    po    spremembi deviznega    sistema,   hkrati pa opozoril na    odgovornost    za    k ončne   posledice    in   i m n I i k a c i j e    akcije    ins tem tudi za sred stva, ki jih je konkretno pol itično gibanje v tej situaciji samostojno izbralo.
Z nastopom na plenumu Zveze študentov Zagreba sem, tako kot sem to delal dosledno že več let, poskušal še v zadnjem trenutku pospešiti že obstoječo idejno inpolitično   diferenciacijo    med študenti in    tudi   v    vodstvu ZS -Hrvatske in prispevati k postopni izolaciji ekstremnih klerikalno-nacionalistič nih sil, ki so se vsilile in nalepile na študentsko gibanje; hotel sem prispevati k po litični uveljavitvi    levo    usmerjenih    študentov-komunistov. Priznam, da sem precenil svoje subjektivne zmožnosti, napačno ocenil značaj zborovanja v k onkretnem političnem prostoru in obstoječe razmere sil. Dopuščam tudi možno st, da se je moj nastop mogel zlorabljati tudi v smislu nodpore nacionalističnim silam, za kar nosim objektivno odgovornost. Ogorčeno pa zavračam obtožbe in
tikanja, da sem zavestno podprl akcijo nacionalističnih in kontrarevolucionar lih sil.
nih cpntiov družbene moč i manipulirajo s ki itičnostjo, poštenjem in tudi neizku -.enostjo mlade generacije. V skupnosti študentov Slovenije smo s svojo  a k t i v n o    p r i s o t n o s t j o    na zvezni ravni v vseh temeljnih političnih vprašanjih — predvsem pa ob razpravi o ustavnih spremembah in programiskih izhodiščih ZŠJ — konkretno d.elovali v smeri revolucionn anja te organizacije s ciljem, da se napr edno študentkb gibanje skozi notranjo idjjno-politični diferenciacijo uzposobi k ot eden pomembnih    kohez ivnih    integrativmh činiteljev v jugoslovanski s amoupravni skupnosti. V svojih lastnih vrstah smo se bonli proti   i z o I a c i o n i z m u    i n    oportunizmu,    zato smo lahko tudi učinkovito nastopali pro ti nacionalističnim pojavom p o v s o d, kjerkoli so se poj.ivljali. Tako kot vsem d rugim smo tudi predstavmkom hrvatskih študentov vedno    odprto    in    kon k r e t n o    povedali, s katerimi njihovimi izhodišči, stališči in akcijami se ne mo remo strinjati. .Tako je bilo na tgmatski konferenci o ustavnih amandmajih maja 1971 v Ljubljani, katere nosilec priprav sem bil, tako je bilo navolilni konferenci ZŠJ v Novem Sadu, na sejah predsedstva ZŠJ in ob drugih srečanjih. V enaki meri smo odločno nastopali proti    neocentrizmu    in    separatizmu,   na odprte dileme razvoja jugoslovanske družbe smo poskušali dajati pozitivne altern ative. V tem smislu sem poskušal nastopiti na plenumu Zveze študentov Zagreba.
Kot je bilo rečeno v izjavi IOSS se s prepotenciranjem pomena m ojega zagrebškega nastopa ,,zarnegljujejo resnični sovražniki naše samoupravne ure ditve," nosilci nacionahzma m hegemonije, bi jaz dodal, m se tako ustvarja ,,fikti vnega nasprotmka", namesto da bi se radikalno razknlo objektivne osnove in sub jektivne nosilce odpora kot je to storila 21. seja predsedstva Zveze komunistov J ugoslavije.
Ne morem se znebiti občutka (čeprav sem seveda čustveno pnzadet), da je ne katerim političnim faktorjem, ki so se angažirali zoper mene, subjektivni in obje ktivni pomen mojega zagrebškega nastopa dovolj znan, da bi ga lahko realno oce nili. Zdi se mi, da je bil ta zagrebški slučaj, ki je nedvoumno moja politična nap aka, dobrodošel p o v o d    nekatenm, da se me onemogoči v nadaljnjem poslans kem irvpolitičnem delovanju, ki po mnenju nekaterih ustvarja le preveč nepnjet nosti in Iiemirov, čeprav gre tudi pn meni tako koi pn večini poslancev, ki doživ Ijajo podobne pritiske, za normalno kritičnost, samostojnost in miciativnost (ki bo za poslanca — delegata tudi v bodoče še kako pomembna), v mojem pnmeru pa verjetno včasih tudi za precenjevanje obstoječ ih političnih možnosti. I n konč no do nenačelne kampanje je moglo priti tudi zaradi tega, ker je ta njegova vest o inojem govoru bila vsebinsko bistveno nepopolna, vendar je direkcija Tanjuga od klonila popravek, ki sem ga zahteval, prav tako pa mi ni bilo mogoče nikjer drugo d, razen v Tribun.objaviti avtentičnega besedila govora. Vsem pnstojnim družben o-političnim organom pa sem ta tekst poslal v vednost takoj, ko sem se vrnil v L jubljano.
IV  V zvezi z odgovornostjo za objavo Kristanovega č Inaka v Tribuni naj samo pr ipomnim, da je izd.ijateljski svet Tribune organ družbenega upravljanja pri listu, ne pa uredniški odbor in zato ne odloča o objavi ali noobjavi člankov, ampak je zgolj skušal prispevati svoj delež k realnejši oceni    notranjega     smisla tega članka, potem ko je že prišlo do zaplembe.
V izjavi sveta, ki jo prilagam, jasno piše, da izdajateljski svefocenjuje članek k ot prispevek k razč iščevanju dileme med ideološko načelnostjo   in politič nim    pragmatizmom   v konkretm   unanjepolitični praksi, in da svet sog laša z usmeritvijo članka, ki v svoji vsebinski    celoti    ni žaljiv. O s e b n o  pa sem na sami seji sveta m na sestankih univerzitetne organizacije Zveze k omunistov konkretno povedal, na katerih mestih je članek po tonu, pnstouih m formulacijah dejansko žaljiv.
V    O    a k c i j i   25 poslancev je bilo povedaneg;i in napisanega že toliko, da se iii ne zdi potrebno ponavljati. Opozoril bi le na to, da so takrat vodilni organi SZDL sklenili, da je treba zgolj jasno politično zavrniti    način    in    metod e    te poslanske pobude, ne pa p o b u d e  same, in da je treba zato ustaviri ,,lov na čarovnice"; v bistvu enako stališčeje potem sprejel tudi CK ZKS, ki obvezuje vse komuniste. Nadvse zlonaniorno je zr:o vsako povezovanje te poslanske pobu de z mojim samoiniciativnim nastopom v Zagrebu, kjer povrhu tega nisem nasto pil kot poslanec, ampak kot študentski funkcionar, takrat zadolžen za spremljan je javne razprave o ustavnih spremembah (zbor zagrebških študentov pa je bil skl ican kot javna razprava o ustavnih amanrimajih na ustavo SR Hrvatske). Seveda p a sem storil napako, da se nisem ogradil, ko sem bil predstavljen kot tisti, ki je so deloval v akciji 25 poslancev.
VI   Iz navedenih razlogov.katerim se kot    o d I o č i I n i   pridružujejo še    e k s i stenč n i, žal ne morem in iz osebnih obveznosti tudi ne smem še nadalje vztra jati v tej enakopravni konfrontaciji in skušati razkriti njeno pravo bistvo. V več d eset delovnih organizacijah so moja poizvedovanja m posredovanje Komunalneg
;i zavoda za zaposlovanje delavcev Ljubljana po možni zaposlitvi na ustreznem a li tudi nižjem delovnem mestu doslej ostala brez uspeha;že nekaj mesecev sem t udi brez rednih mesečnih osebnih dohodkov. Ob vsem tem seveda tudi demokrat ična institucija odpoklica izgublja svoj smisel, ker v takšnih okoliščinah ne gre v eč za normalno preverjanje zaupanja ali nezaupanja volivcev ob njihovi celoviti i nformiranosti, ampak za politični obračun ob neenakopravnih možnostih za dia log in ob pomanjkanju minimalnih eksistenčnih pogojev.
Žal mi je.da me je dosedanje poslansko delo bistveno oteževalo, da bi v časov nem smislu izpolnil svoj študijski program in z študijskimi rezultati prispeval k a firmaciji študentskega gibanja, kar mi je uspevalo v prvem razdobju mojega študi ja in bi mi ob normalnih političnih delovnih in osebnih okoliščinah lahko uspeva lo tudi naprej. Posebno mi je žal, da bo vsaj za sedaj študentska skupnos* osuii i v skupščini brez svojega predstavnika, vendai pa upam, da ji bo uspelo na druge načine tvorno sodelovati v skupščini, še posebej, ket doseženi rezultati dokazuje io, da je možno z temeljito strokovno-politično pripravo, argumentiranimi nasto pi iiv organizirano dejavnostjo učinkovito razfeševati vsa štutlentska in splošna dr nžbena vprašanja  z n-o t r a j    samoupravnega    s i s t e m a    m tako tu di konkretno prispevoti krevolucioniranju    družbe.
Na koncu se zahvaljujem študentksi skupnosti, ki me je leta 1969 evidentirala kot možnega kandidata za poslanca republiškegs :-:bora, s kntero sem vse doslej t vorno sodeloval in mi je nudila podporo vse do konca, pra tako se zahvaljujem vs em ostalim, ki so podpirali moje delo, kadar je bilo dobro in ga ostro, a tovanško kritizirali.kadar je to zaslužilo.
Ljubljana, dne 6.3.1972
Tone Rernc l.r.
naša
kramljanja
Na temo FILOZOFI
Zadnje čase grozi delovnemu Ijudstvu nevarnost prav posebne vrste! Po nniverzah in drugih odgovarjajočih krajih so se namreč razmnožili k aj nevarni primerki neke čudne in naši ureditvi tuje vrste učenjaki in vs eznalci. Ti Ijudje celo sami sebe imenujejo ,,filozofi" in se s takim nazi vom tudi bahajo. Resje sicer, da fizično nikogar ne napadajo (večina n i sposobna niti za služenje časti v JLA), nevarni pa so iz povsem drugih razlogov.
1.  Več ko jih je, bolj se ti filozofi med sebojprepirajo. Nobeden pa ne bi vedel za njihov prepir, ko ne bi tega sami dali vedeti. Kajti iz njih ovega zmešanega govorjenja bi nihče od tistih, ki premofejo zdravo pa met, tega ne razbral. Vendar bi to ne bilo vznemirljivo, ko bi ti učenjak arji ne trdili, da njihovi kvazi-prepiri ne izhajajo iz nekakšnih ,,dejansk ih" razmerij, za katera se takojzačno zanimati (tudipošteni) politiki, ki y>svoji dobronamernosti hočejo tudi take stvari jemati resno. Tako o b sicer kaj neproblematični vsakdanjostipetka in svetka v življenju na šega človeka gomilijo probleme pretežno tim. ,,idejne narave", karpov zroča zmedo, preplah, slutnje, da bo devalvacija in vojna.
2.  Za zahvalo pa se nekatert teh filozofov upajo postavljati,,kritične razmisleke" ob ,,sedanjih trenutkih" v ,,refleksivno pojmljeni realiteti politično-socialna modalitete strukturalnega-pogojenega v celoti", s či mer se zopet vtikajo v politiko.
3.  S svojim seksualnim življenjem so hudo nevzgledni, saj ob svoji š tevilnosti zbijajo povprečno stopnjo natalitete.
4.  Druga vrsta tega življa se po lastnih trditvah noče vtikati v politik
0  in vnaša nihilizem na sicer evetoče po/je naše Ijudske, zrcalo moleče, p/anšarske, preproste in še enkrat NAŠE IN SAMO NAŠE kulture.
5.  Filozofi nosijo brade in dolge lase (zlasti mlajši med njimi), kar k varno vpliva na mladino!
Delovni Ijudje, zadnji čas/e, da ta sloj odpravimo!
dš
NA TEMO: KDO NE URESNIČUJE SKLEP0V21. SEJE PREDSED STVA ZKJ
Prišel je trenutek, Prišel je čas, ko lahko svobodno spregovorimo. S pregovorimo o stvareh, ki nas resnično tišče. Kot jf dejal Mirko Čana dovič, zakaj nasje sram javno povedati, da smo partija na oblasti, zak aj nasje sram delati v tem smislu. Enaindvajseta seja je postavila stvari na pravo mesto. Avantgarda delavskega razreda smo, zakaj bi se samo i zgubljali v ideoloških, pravnih debatah, pokažimo svojo moč, stopimo na čelo te naše države in javno povejmo, da ne bomo pustili nikomur, da bi po svoje krojil našo usodo. Enaindvajseta seja in besede tovariša Tita so porok za naš uspeh. Če bi še živel tfaš veliki pesnik Župančič, b
1 prav gotovo vzkliknil: Naj reče kdo, kar reče, delo v zeka teče.
Ob najnovejših dogodkih tudi Tribuna ni stala ob strani. Lahko sam o iskreno čestitam tovarišema urednikoma, ki sta v ozračju študentske ga oportjnizma in jalovih kvazilevičarskih parol otvorila pogumno in ž gočo rubriko Naša kramljanja, kjer ostro in dos/edno udarjata po napa kah v družbi in v naših lastnih vrstah.
Tega svojega članka pravzaprav niti ne bi oisal, če ne bi bili zadnje čase priče dogodkom, k imorajo vzbujati nejevo/jo in negodovanje vsa kega poštenega državljana. Gre za borbo proti jugoslovanskim trockist om (1). Pred časom smo v Delu (2) lahko prebrali notico o tem, da so v Beogradu zaprli dva študenta, Milana Nikoliča in Pavluška Imširoviča, nekaj dni zatem pa še študentko Jelko Kljajič. Pri njih so našli gradivo sovražne vsebine. V Ninu (3) so nam postregli s širšo informacijo. Citi ram določene stavke iz članka z naslovom ,,Tajne" naših trockista. Li šeni (M.N. in D.I., op. pisca) su slobode zbog kontrarevolucionarne de latnosti Lnapada na društveno i državno uredjenje. Nekaj vrstic zatem zvemo, da so zgoraj omenjeni študentje organizirali ,,iniciativno skupi no" za ustanovitev ,,De/avske revolucionarne partije". S to informacij o bi bilo vse v redu, pač odkrili in uničili so leglo kontrarevolucije. Ce .. . Da, tu se postavlja ČE z velikimi črkami. V zadnjih vrsticah nepod pisanega članka namreč lahko preberemo naslednje stavke: Nezvaničn o se doznaje, da istraga veruje, da Nikolič i Imširovič nisu jedini. Istraž ni sudija Svetislav Stevovič kaže, da če istraga protiv trojice uhapšenih studenata biti dugotrajna. Drugim rečima, sudija Stevovič očekuje da o rgani bezbednosti otkriju i preostale članove ove takozvane ,,iniciativn e grupe" koja po svemu sudeči nije brojala samo tri člana koji se sada n alaze u istražnom zatvoru.
NADZORNI ODBOR OBJAVLJA :
Najvišji možni povprečni mesečni osebni dohodki stalnih sodelavce v v študentskih organizacijah za I. 1972
1. IZVRŠNI ODBOR SŠ LVZ
predsednik       1.250.-
sekretar            2.200.-
računovodja    2.200.—
tajnica              1.650.-
snažilka            1.000.—
2.  ŠTUDENTSKI SERVIS LJUBLJANA
—  direktor           3.500.-
—  računovodja    3.200.—
—  snažilka            1.100.-
3.  Študentskilist,,TRIBUNA"
—  računovodja tajnik    —  2.185.—
—  glavni urednik           —     500.—
—  odgovorni urednik    —     500.— —'uredniki                     —     350.—
PRIHODNJIČ:     AVT0M0T0 ,,ŠOLT" RADIO »ŠTUDENT-" ŠOLT
Ljubljana, 11. 3. 1972
Morda nepoučenemu bralcu na prvi pogled ni čisto jasno, kje se skr iva bistvo problema. A vendar samo za kratek čas. Samo nekoliko si m oramo osvežiti spomin, seči moramo do 21. seje predsedstva ZKJ ter n ekaj dni kasneje (4). Prav gotovo mi ni treba posebej omenjatigovora t ovariša Tita, ki ga je imel na seji predsedstva sveta Zveze sindikatov Ju goslavi/e, osemnajstega decembra preteklega leta. (5) Med drugim je to variš Tito izrekel naslednje besede: Nekateri pravijo, da je bilo oklevanj e dolgotrajno (gre namreč za ukrepe v zvezi z nacionalističnimi ekscesi v SR Hrvaški, op. pisca), da je že malo pozno, jaz pa menim, da nimajo prav. Stvari takega značaja in takih razsežnosti, kakršne so bile na Hrv aškem, zahtevajo, da Ijudje dobro razumejo nasprotno akcijo. Če bi do tega prišlo pred nekaj meseci, bi se nam ne tako lahko posrečilo, polož aj bi bil veliko težavnejši.
Situacija je jasna najbrž tudi tistemu bralcu, ki na začetku ni prav u ganil smisla mojega pisanja. Ne samo, da je preiskovalni sodnik Svetisl av Stevovič storil grobo napako, ampak je direktno kršil tako sklepe 2 1. seje kot tudi sklepe, ki so jih na svoji seji sprejeli sindikati. Menim, d a bi morali sprožitipostopek za ugotovitev odgovornosti tistega S.S.
Tovariš Tito je jasno povedal, počakati moramo, da se sovražnik raz vije, organizira in okrepi, saj ga šele potem lahko zadenomo v živo. Žal pri obračunu z beograjskimi trockisti ta metoda ni bila uporabljena. N amesto da bi preiskovalni sodnik in organi javne varnosti budno sprem Ijali akcije treh prestopnikov ter počakali, da široko razvijejo svojo mr ežo, so, hop, udarili po dejavnosti, ki je bila šele v kali. Kdove, koliko je še v Beogradu in drugod po Jugoslaviji (6) potencialnih trockistov, k i bi se s svojo dejavnostjo takorekoč sami predali oblasti, pa so se sedaj skri/i v svoje mišje luknje in tako uš/i zasluženi kazni. Mislim, da je nad aljnji komentar nepotreben. V tem, konkretnem, primeru se nam je pr iložnost dobesedno izmuznila iz rok. Upam, da moje opozorilo ni edi no, ki so ga dobili pristojni organi v Beogradu in da bo praksa v prihod nje popolnoma drugačna. Izgubljena bitka še ni izgubljena vojna.
HASTA LA VICTORIA SIEMPRE !
(1) Trockisti so pripadniki ekstremne levice, ki ima za svojega vzornika Ruskega Žida (!) Leva Davidoviča Bronsteina Trockega. Njihovo gibanje je zlasti razšir jeno v Franciji, kjer obstajajo tri trockistične organizacije (Internacionalistič na komunistična organizacija, Komunistična liga, Delavska borba).
(2)  Delo, glasilo Socialistične Zveze delovneg aljudstva
(3)  NIN, Nedeljnje informativne novine, 5.III. 1972, št. 1104, stran 26.
(4)  21. seja predsedstva ZKJ v Karadjordjevem je bila v začetku decembra pretek lega leta. Na njej je bilo dokončno obračunano s hrvaškim nacionalizmom in drugimi ekscesi v jugoslovanski družbi.
(5) Govor je bil objavljen v Delu, 1 9.XI). 1972 na strani 5. Žal mi origmal ni bil dosegljiv in ga predočujem v slovenskem prevodu.                               '
(6)  Iz zaupanih virov smem posredovati, da so tudi v Ljubljani posamezniki, ki so simpatizerji zahodneg trockizma. Obstja več centrov, ki imajo naročene časop
ise trockističnih organizacij. Opozoril bi predvsem na čitalnico mestne knjižnice Ijubljanske, kjer lahko vsakdo (!) prebira trockistična časopise Delavske inform acije, Mladi revolucionar, Rdeče, in to popolnoma javno.
O aretaciji treh beograjskih študentov (Milana Nikoliča, Pavluške Im široviča in Jelke Kljajič) je Tribuna že poročala (gl. štev. 11 in 16). Me nimo, da so politični procesi v socialistični državi zelo resna zadeva, o kateri mora biti javnost podrobno informirana. Nikakor se jih ne da za obiti s površnimi, formalnimi in popolnoma brezvsebinskimi poročili k ot jih daje Tanjug. Dobro nam je znano, do kakšnih deformacij lahko p ride, če se taki prpcesi ne dogajajo pred kritičnimi očmi široke javnosti. Zato Tribuna v tej številki prinaša v originalu štiri avtentične dokumen te: dokument, na podlagi katerega je prišlo do prvih dveh aretacij; Nik oličevo pritožbo na ta dokument; zavrnitev pritožbe od beograjskega O krožnega sodišča in pritožbo Nikoličevega odvetnika Srdje N. Popoviča zaradi nevzdržnih razmer v zaporu.
Tribuna ima že zelo slabe izkušnje z objavljanjem dokumentov iz dr ugih republik. Ko smo lani hoteli objaviti nekaj dokumentov o položaj u o Novem Sadu, je naš dobri angel—varuh Gojko Stanič, sekretar KUK, nastopil proti temu z utemeljitvijo, da naj vsak pometa pred svojim pr agom in naj se nikar ne vtikamo v notranje zadeve drugih. Mi pa smo p repričani:
1.  da so politični procesi v Beogradu tako važni, da se vsekakor tičejo celotne jugoslovanske javnosti
2.  da politika pometanja pred svojim pragom ne more biti naše izhodi šče, saj so se njeni sadovi dovolj jasno pokazali v zagrebškem primer u.
Tribuna bo še nadalje redno poročala o razvoju dogodkov v Beogra du.
Uredništvo
Istražni sudija Okružnog suda u Beogradu u krivičnom predmetu protiv okr. NIKOLIČ MILANA i IMŠIROVIČ PAVLUŠKA, sutdenti iz Beograda, zbog kriv ičnih dela udruživanja protiv naroda i države iz čl. 117 stav 1 KZ, in neprijateljs ka propaganda iz čl. 118 stavl KZ, reševajuči o zahtevu OJT u Beogradu KT-8/7? od 7. januarja 1972. godine, za sprovodjenje istrage, na osnovu čl. 148. stavl. ZK P donosi
R E Š E N J E
PROTIV:
1.   NIKOLIČ MILANA, apsolventa socijologije Filozofskog fakulteta u Beograd u, sa stanom u ulici Učiteljska broj 2, rodjen 8.6.1947. godine u Beogradu, od oc a Miloša i majke Milke rodjene Milovanovič, Srbin, državljanin SFRJ, neoženjen, vojsku nije služio, vodi se u vojnoj evidenciji Zvezdara, neosudjivan,
2.   IMŠIROVIČ PAVLUŠKA, studenta III godine Saobračajnog fakulteta u Beog radu, živi neprijavljen u Beogradu u Domu Slobodan Penezič-Krcun, blok II, sob a 12, rodjen 4.10.1948. godine u Bijeljini, od oca Avda i majke Anice, rodjene M itrovič, državljanin SFRJ, neoženjen, vojsku nije služio, vodi se u vojnoj evidencij i Bijeljina, neosudljivan,
SPROVODI    SE    ISTRAGA
zbog postojanja osnovane sumnje, da su:
u vremenu od 1969 pa do kraja 1971 godine u Beogradu stvorili grupu pod naziv om ,,lnicijativna grupa za revolucionarnu radničku partiju — IGRRP", čiji je cilj, da se protivuustavnim putem obori vlast radnog naroda, da se svrcjnu predstavnič ka tela društveno političkih zajednica, kao i političko-izvršni organi odgovarajuč ih predstavničkih tela, radeči pri tome još i na podrivanju ekonomske osnivice so cijalističke izgradnje naše zemlje i na razbijanju jedinstva naroda Jugoslavije, u k om cilju su se povezali i odražavali stalnu vezu sa ,,Medjunarodnim komitetom z a obnovu IV internacionale", čije je sedešte u inostranstvu, zatim organizovali št ampanje i rasturanje letaka in panfleta, kao što su:
—   Predlog demokratske organizacije revolucionarne socijalističke antibnokratsk e inicijativne grupe za radničku revolucionarnu partiju,
—   Drugovi radnici,
—   Pročitaj i daj dalje,
—   Neki značajni podaci o relevantnim činjenicama o socijalnim nejednakostim.i,
—   Diskusioni bilten 2, 3 in 4,
—   Informacioni bilten komiteta za vezu studenata istočno-evropskih zemalja br. 1, 2, 3 i 4 idr.
čijom se sadržinom zlonamerno i neistinito prikazuje društvenopolitičke prilike u našoj zemlji i poziva na protiustavnu promenu društvenog i državnog uredjenja,
—   čime su izvršili kritično delo udruživanja protiv naroda i države iz čl. 117 sta vl. KZ i krivično delo neprijateljska propaganda iz čl. 118. stav 1. KZ.
Obrazloženje
Okružno javno tužilaštvo u Beogradu stavilo je zahtev, da se protiv okrivljeno g Nikolič Milana i Imširovič Pavluška, studenata iz Beograda, sprovede iztraga, z bog postojanja osnovane sumnje,da su u vreme, na način i mestu, kako je navede no u izreci rešenja, izvršili krivično delo udruživanja protiv naroda i države iz čl. 117 stav 1. KZ i neprijateljska propaganda iz čl. 118. stav 1. KZ.
Zahtev je osnovan.
Osnovanost sumnje, da su Nikolič i Imširovič izvršili navedena dela zasniva se na podacima krivične prijave Odeljenja za službu državne bezbednosti grada Beo grada . pov. br. 29/1 od 7.1. godine i pronadjenih letaka i panfleta prilikom vrše nja protresa stanova okrivljenih.Prema sadržini pronadjenih letaka, panfleta i dru gih pisanih matenjala, nesumiflivao je, da se radi o grupi, čiji je cilj protivuustavn a promena društvenog i državnog uredjenja u našoj zemlji, svrgavanje predstavnič kih tela i njihovih političko-izvršnih organa, podrivanje ekonomske osnovice soci jalističke Jugoslavije, kao i njeno zlonamerno i neistinito prikazivanje prilika u n ašoj zemlji.
Pošto su pronadjeni letci, panfleti i drugi materijali u večem broju primeraka, a na nekima je bilo ntjznačeno u naslovu ,,Pročitaj i daj dalje", to postoji osnova na sumnja da su štampani u večem broju primeraka radi rasturanja.
Pre donošenja odluke o zahtevu za sprovodjenje istrage ispitani su od strane i stražnog sudije okr. IMikolič i Imširovič. Nikolič delimično priznaje izvršenje dela, a Imširovič ne. Brane se da i ako su hteli, nisu formirali pomenutu grupu, i da ko d njih pronadjene materijale nisu rasturali.
Iz izloženog ima mesta donošenju rešenja u smislu čl. 118. stav 1. KZ i da se protiv Nikolič Milana i Imširovič Pavluška provede istraga.
Beograd, 10.1.1972 Svetislav Stevovič
ISTRAŽNOM SUDIJI OKRUŽNOG SUDA U BEOGRADU
ŽALBA okrivljenog MILANA NIKOLIČA, studenta Filosofskog fakulteta, protiv rešenja Istražnog sudije Okružnog suda u Beogradu KIO—11 /72 10. januara 1972 god.,
VECU OKRUŽNOG SUDA U BEOGRADU
Okrivljeni napada pom. rešenje o sprovodjenju istrage U CELOSTI i stavlja sl edeči
žalbeni    predlog
ŽALGA SE USVAJA, a napadnuto rešenje PREINAČAVA tako što se OBUSTAVLJA ISTRAGA protiv okrivljenog MILANA NIKOLIČA.
Obrazloženje:
Napadnuto rešenje je nezakonito, jer ne sadrži sve elemente iz čl. 148, st. 1 ZKP, odn. čl. 147, st. 3 ZKP, što se posebno odnosi na opis dela. Kako čl. 147, s t. 3 ZKP imperativno propisuje sadržinu rešenja o sprovodjenju istrage, rešenje se javlja kao nezakonito.
U odnosu na delo iz čl. 117, st. 1 KZ  ui Wi esto   opisa   dela   navode se zakonski elementi biča dela iz či_ 117, st. 1 KZ, odn. doslovno se citira  p r o p i s . Notorno je, medjutim, da opis dela mora sadržati   konkretne    fizičk e   r a d n j e ,  koje se tek  u    kvalifikaciji   podvode pod apstraktne odre dbe pravne norme.
Ovako kako je opis dat u napadnutom rešenju, on predstavlja ne opis dela o k r i v I j e n o g ,  več opis dela iz čl. 117, st. 1 KZ  u o p š t e.
Tako napadnutim rešenjem kao delo okrivljenog navodi se da je okrivljeni ,,s tvorio grupu" (kada, kako, s kim ? ), što je samo parafraza propisa člana 117, st. 1 KZ i ne pred.itavlja radnju okrivljenog u krivično-pravnom smislu.
Dalje, delo se ,,opisuje" tako što se navodi da je cilj te ,,grupe" (koja ni prema samom rešenju ne postoji, jer  d v a  lica ne čme grupu - V.s. NRH u odluci Kž 1743/54 od 22. oktobra 1964/ da ,,protivustavnim putem obori vlast radnog na roda ..." itd. citirajuči opet doslovno  t e k s t   čl.   100 KZ, umesto  k o n k r etnog   odredjenja ciljeva imaginarne ,,grupe" koji bi proizilazio iz pri kupljenog dokaznog materijala.
Dalje, navodno ,,povezivanje" okrivljenog sa stranom organizacijom (,,organiz acijom koja ima sedište u inostranstvu"), takodje predstavlja parafrazu člana 109 KZ, a ne opis one r a d n j e okrivljenog kojom je ostvarena zakonom zabr anjena posledica ,,stupanja u vezu" sa takvom organizacijom.
U odnosu na član 118 KZ umesto opisa dela upučuje se na sadržinu teksteva, a n e n a v o d i se ta sadržina iako upravo ta sadržina predstavlja element bič a dela. Umesto citiranja konkretne zadržine i ovde sa samo daju kvalifikacije iz č lena 118 st. 1 KZ (,,zlonamerno i neistinito prikazivanje . . . "). Opis dela podraz umeva u datom slučaju navodjenje tih i z k a z a kojima se ,,neistinito pnkazuju društveno-pOlitičke prilike u našoj zemlji". Predstavljanje tih iskaza kao neistini tih ne predstavlja više opis dela, to je več  kvalifikacija   dela.
Dalje, u odnosu na delo iz čl. 118 navodi se da je okrivljeni ,,organizovao šta mpanje i rasturanje" u rešenju citiranih napisa, što takodje ne predstavlja opis de la. Izraz ,,organizovanje" ovde označava samo činjenicu da okrivljenog Javni tuž ilac čini odgovornimza štampanje i rasturanje ovih napisa, koje so uči nili d r u g i , a pri tom se ne opisuje veza, odnos, radnje okrivljenog, koje opravdavaju pokušaj dase radnje drugih stave na teret okrivljenom. Naime, ko je štampao te napise, ko je naručilac štampanja, ko ih je rasturao, g<lL — i što je najvažnije kojom svojom radnjomje okrivljeni prouzroko vao radnje tih drugih lica?   Ništa od svega toga nije jasno iz napadnutog rešenjd.
Ovaj poslednji nedostatak napadnutog rešenja pokazuje se tim drastičniji što se na prvom saslušanju okrivljeni brani : da NIKAKVA GRUPA NE POSTOJI, d a predmetne napise NIJE ŠTAMPAO, NITI RASTURAO, NITI ORGANIZOVA
0 štampanje i rasturanje.
Ovaj nedostatak napadnutog rešenja da ne sadrži opis dela u smislu člana 148 st. 1 ZKP odn. čl. 147, st. 3 ZKP nije samo formalni nedostatak, več ukazuje na suštinsku nezakonitost čitavog postupka. Naime, nadoš^atak rešenja o d s I i k a v a samo nedostatek zahteva Javnog tužioca KT—8 /72 od 7. januara 1972 godine. Javnom tužiocu nisu poznate činjenice koje bi predstavlj ale opis dela iz člana 117, st. 1 ili 118, st. 1 KZ.
Drugim rečima, to znači da sumnja Javnog tužioca da je okrivljeni učinilac d ela iz čl. 117, st. 1 i 118, st. 1 KZ NIJE OSNOVANA u smislu čl. 147, st. 3 KZ. Nemoč napadnutog rešenja da da opis dela posledica je isključivo činjenice da n epostoji    osnovana   sumnja   da    je    okrivljeni    učinio delo    zbog    koga    se    sprovodi    istraga!
Kada takva sumnja ne postoji zakonodavac ne dozvoljava sprovodenje istrag c, jer bi time postupak dobio elemente inkvizit.ije. Ne može se postupak pokret <)ti u nadi dačese  tokom   istrage doznati činjenice koje predstavljaju o pis dela. Ovo tim pre   kada se zna da se protiv lica protiv koga se vodi istraga mo že  o d r e d i t i    i   p r i t v o r , čl. 176, st. 2 i takvo lice izdelovati u samicu.
13. januara 1972                                MILAN NIKOLIČ
u Beogradu
Okružni sud u Beogradu u veču sestavljenog od sudija Rastka Ostojiča kao pr edsednika veča, Dragutina Zekoviča i Dragoslava Tomiča kao članova veča, sa za pisničarem Gladjenom Gojgič, u kriv. predmetu protivokr. Milana Nikoliča i Fav luška Imširoviča, zbog kriv. dela iz čl. 117 st. 1 KZ i čl. 118 st. 1 KZ, za koja se kriv. dela sprovodi istraga, rešavajuči po žalbama okrivljenih i branioca okr. ISIiko liča, izjavljenim protiv rešenja istražnog sudije ovog sudaKio. 11/72od 10.1.19 72 . . , u sodnici veča od 18. I. 1971. doneo je
REŠENJE
ODBIJAJU SE KAO NEOSNOVANE ŽALBE okr. Milana Nikoliča i Pavlušk a Imširoviča, studenata iz Beograda, kao i žalba branioca okr. Milana Nikoliča, izj avljene protiv rešenja istražnog sudije Okružnog suda u Beogradu o sprovodjenju istrage Kio. 11/72od 10.1.1972.
Obrazloženje
Pobijanim rešenjem protiv okr. Milana IMikoliča i Pavluške Imširoviča sprovod
1  se istraga zbog postojanja osnovane sumnje da su izvršili kriv. delo udruživanja protiv naroda i države iz čl. 11 7 st. 1 KZ i kriv. delo nepnjateljsko propagande iz čl. 118. st. 1 KZ, sa razloga navedenih u pobijanjem rešenju.
Protiv ovog rešenja izjavili su žalbe i to okrivljeni lično i branilac okr. Nikolič a, sa razloga navedenih u njihovim žalbana, pa su predložili da krivično veče ovo (j suda pobijano reženje preinači i odbije zahtev za sprovodjenje istrage podnet o d strane OJT—a kao neosnovan.
Žalbe su neosnovane.
Iz podataka koji se nalaze u spisima ovog predme>a proizilazi osnovana sumn ja da su okr. Nikolič i Imširovič studenti iz Beogradaizvršili svaki za sebe kriv. d ela i to udruživanje protiv naroda i države iz čl. 1 17 st 1 KZ i kriv. delo ne-prijate Ijske propagande iz čl. 118 st. 1 KZ. I kod jednog i kod drugog oknvljenog nadje n je materijal, koji potkrepljuje osnovanost sumnje da su izvršili napred navede na kriv. dela. Oknvljeni su ispitani u smislu čl. 148 st. 2. ZKP, pa su i javili da on i nisu izvršrfli kriv. dela u pitanju, mada je takav materijal pronadjen pretresom u njihovom stanu, navodeči da oni nisu učestvovali niti formirali neku grupu koja i m se imputira, niti su organizovali ni štempali u večem broju p'imeraka material radi rasturanja, pa da zbog toga nisu ni izvrših kriv. dela u pitanju.
To isto sada ponavljaju i u njihovim žalbama.
Medjutim, po mišljenju veča ovog suda pravilno je postupio istražni sudija ka da je doneo pobijano rešenje o sprovodjenju istrage protiv okrivljenih jer če se u
daljem toku istrage provoravati njihova odbrana, koju su izneh na zapisniku o iz pitivanju. Zbog toga veče ovog suda smatra «ia su navodi u njihovim žalbama neo snovani. Isto tako i navodi u žalbi branioca okr. Nikoliča nisu osnovani jer po m išljenju veča ovog suda u opisu izreke pobijanog rešenja dovoljno su opredeljeni elementi napred navedenih kriv. dela.
Sa ovih razloga veče ovog suda je odlučilo kao u diapozitivu u smislu čl. 148 st. 6u vezi st. 8 ZEP.
Zapisničar,                                                                           Predsednik veča,
Sladjana Gojgič                                                                    Rastko Ostojič
PREDSEDNIKU OKRUŽNOG SUDA B e o g r a d
Rešenjem Okružnog suda u Beogradu odredjen je pritvor protiv mo ga branjenika, okr. MILANA NIKOLIČA, iz Beograda, studenta Filoz of skog f akulteta u Beogradu od 7. januara o. g.
Medjutim, okrivljeni u pismu pisanom majci opisuje neverovatne ok olnosti pod kojima pritvor izdržava:
„. . . Hrana koju moram da držim pod krevetom, privlčai pacove iz kanalizacije. Jedan mi je po/eo dosta sira pre nego što sam za zat vorio u jednu rupu u zidu pored kible. Sada ne znam šta ču s njim, grebe i ne da mi da spavam noču ..."
Opšte je poznato da su pacovi najopasniji prenosnici i po život opas nih virulentnih infekcija kakva je tetanus, bilo ujedom (jer su poznati s a svoje agresivnosti) bilo zagadjivanjem hrane na kojoj ostavljanju infek tivni materijal.
Ovo tim pre u situaciji kada okrivljeni nije u stanju ništa da preduz me kako bi se zaštitio lično ili sklonio hranu van domašaja pacova.
0 ovakvim higijenskim uslovima u Centralnom zatvoru u Beogradu izvestio sam danes preporučenim pismom i Zavod za zdravstvenu zašt itu SRS, a ovim u smislu člana 189 ZKP Vama kao organu koji vrši na dzor nad ovim zatvorom stavljam
p r i t u ž b u
1  molim da budem obavešten o tome šta je povodom iste preduzeto.
25. februara 1972 god.
u Beogradu                                  Srdja M. Popovič
MARX, ENGELS IZBRANA   DELA   II
Označena z letnico 1971 je naše mrke obraze končno razjasnila zel o dofgo pričakovana knjiga: drugi zvezek Marxovih in Engelsovih izbra nih Ciel.
V letošnjem letniku se ,,Tribuna" ni ukvarjala z obelodanjanjem m nenj o knjižnih novostih, vendar pa je ob pojavu omenjene knjige težk o ostati ravnodušen. Tudi ne gre za to, da bi človek zlival hektolitre žo Iča na naše častivredne založbe, ki nas ne ravno preobremenjujejo s tov rstno literaturo, pa ne samo kar se tiče tim. klasikov revolucionarne te orije (v slovenščini še ni spregovorila Rosa Luxemburg niti Lev Trocki), niti mnogi drugi, tako imenovani anarhisti ipd., da o predstavnikih nov ejšega marksizma: Frankfurtski šoli, Reichu, Althusserju itd. niti ne go vorimo. (Svoje čase je bilo menda bolje, ko so Slevenci dobivali na vpo gled Lenina, Plehanova, J. V. Stalina in njegove nepomembne učence.)
Ključni tekst pričujoče izdaje je ,,Nemška ideologija" s podnaslovo m: „Kritika najnovejše nemške filozofije v njenih reprezentantnih Feu erbachu, B. Bauerju in Stirnerju in nemškega socializma v njegovih razn ih prerokih"
Tekst je za razumevanje celote Marxove in Engelsove misli pomemb en predvsem zato, ker nam s tem, ko nam na prvi pogled kaže drugačne ga Marxa od tistega v „ Kapitalu", v resnici šele vzpostavlja dovolj dode lane miselne temelje za plastično razumevanje kasnejših del. Tekst nam skozi (našo) zgodovinsko rekonstrukcijo priča o Marxu kot kritičnem FILOZOFU in branje kasnejših del te teze (kljubtemu, da se Marx ukv arja s kritiko ekonomije itd.) še zdaleč ne spreminja v tem smislu, kot j o je spreminjala vulgama teorija, ko je proglašala Marxa za sociologa, e konoma itd.
,,Nemška ideologija" ježiva priča proti perverziji Marxov/e misli, ki jo je zagrešila zbirokratizirana ruska struktura (Skupaj s prejšnjim nem škim social-demokratskim revizionizmom itd.), ko se je etablirana mon goloidna elita v Moskvi začela proglašati za veliko naslednico in nositelj ico marksistične IDEOLOGUE. In ravno ta pojem je ključni pojem tek sta, o katerem govorimo, in je široko ter jasno utemeljen kot sprevrnjen a zavest sveta. Skozi polemično obliko razmišljanja se nam odkriva pra vi smisel Marxove kritike, ki umišljena družbena razmerja reducira na njihove izvore, iih zgodovinsko verificira kot ideologijo.
,,Toda celo če ta teorija, teologija, filozofija, morala itn. stopijo v pr otislovje z obstoječimi družbenimi razmerji, se to lahko zgodi zaradi t ega, ker so obstoječa družbena razmerja stopila v protislovje z obstoje čo produkcijsko silo — kar se pač v določenem nacionalnem krogu xvz merij lahko zgodi zaradi tega, ker se protislovje ne ravna v tem naciona Inem okrožju, temveč med to nacionalno zavestjo in prakso drugih na cij, to je, med nacionalno in občo zavestjo neke nacije (kot zdaj v Nem čiji) — kjer se tej naciji potem, ker se to protislovje navidezno prikazuj
e kot protislovje znotraj nacionalne zavesti, tudi boj na videz omejuje na to nacionalno sranje, ravno zato ker je ta nacija sranje na sebi in za sebe." (str. 37)
Na teoretizacijo zgodovine se v tekstu veže tudi utemeljitev pojma DELITEV DELA, ki je zgodovinsko vraščeni temelj razrednih naspro tij in je konec koncev tudi izvor ideološke interpretacije ter realne ideo loške sprevmjenosti sveta. Odpraviti takšen svet pomeni odpraviti deli tev dela in delo sploh z ukinitvijo filozofije \Aftevoluciji in njenim udeja njevanjem v kpnkretnih socialnih razmerjih.
Poleg teh skopih ,,informacij" naj povem še, da je v sedanjem slove nskem prevodu nekaj mest, ki so jih odkrili pred pičlima dvema letom a, kar tekstu daje še večjo težo.
V naslednjih odsekih se poleg ,,Bede filozofije", ,,Manifesta komun istične stranke", dveh verzij ,.tez o Feuerbachu" vrstijo še krajši neizp iljeni teksti, beležke in osnutki, ki pa nam v veliki meri pomagajo sledi ti rdeči niti misli in nas zelo jasno npozarjajona predpogoje ustvarjanj a socializma, opozarjajo na absurdfiost možnosti zgraditve socializma v eni sami deželi in da ,,komunisti vsepovsod podpirajo sleherno revoluc ionarno gibanje proti obstoječim družbenim in političnim razmeram" (str. 628) . . .  Gre za fundamentalne predpostavke, ki so, s tem da so obvisele v prazninah zgodovine žgoči izraz dejstva, da je v prakticističn i politiki takoimenovanih ,,socialističnih držav" ideologizirani IVU:rx po stal prepreka za uveljavljanje iz samega Marxa izvirajoče totalne kritik e. /Zal je tudi SFRJ v tem smislu ostala samo pritlikava izjema./
Kakorkoli že, ne da bi še naprej kaj heretičnega sugeriral širokemu krogu bravstva te knjige, naj končam z ugotovitvijo, da nam knjiga p rinaša tisto Marxovo in Engelsovo misel, ki ne more biti biblija za kate hete ,,socialistične" eshatologije, pač pa predvsem metoda neusmiljene kritike, v misli dosežene raven, ki se Z VSEM OBSTOJEČIM NE more sprijaznivi v obxatnem sorazmerju z barbarizacijo sveta.
Darko Štrajn
PRIPIS UREDNIŠTVA
Po odlomku iz knjige Izdana revolucija L. D. Trockega (Tribuna št. 13) objavljamo zdaj še en tekst iz obsežne monografije (v treh knjigah)
0  Trockem Isaca Deutscherja. S tema dvema tekstoma skušamo sloven ski javnosti predstaviti pri nas tako malo znanega in zapostavljanega ru skega revolucionarja, hkrati pa tudi prispevati k razčiščevanju nekateri h dilem na poti jugoslovanskega socializma, dilem, ki se jih naši vodiln
1 forumi vse premalo zavedajo. V kratkem bo tudi pri Študentski založ bi (sicer z veliko zamudo) izšla znana knjiga Trockega Literatura in rev olucija.
Kdo in kaj je bil Trocki, kaj pomeni izraz trockizem, v čem se razlik uje od marksizma-l.eninizma? Ta kratka prispevka ne pomenita velike razjasnitve teh vprašanj. Problemov je namreč več in so tako komplek sni, da jih na tako omejsnem prostoru ni mogoče niti približno analizi rati.
V zgodovini socializma je Trocki ena najbolj zapletenih in najbolj v temo zavitih osebnosti. V SZ so prepovedani vsi negovi teksti, njegova slika izrezana z vseh fotografij in njegovo delovanje opredeljeno kot p rotisocialistično, fašistično, izdajalsko itd.
Na podoben način ga osvetljujejo tudi uradne strukture drugih soci alisticnih dežel. Naši vodilni politiki so o Trockem govorili v glavnem p red vojno, ko so bili glede tega problema še popolnoma orientirani na politiko Josifa Visarionoviča. Tito je npr. v nekem svojem govoru leta 1939 (objavljen je bil leta 1946) označil Trockega za agenta imperaliz ma in trockizem za nevarnost hujšo od fašizma.
V vseh komunističnih partijah so sistematično obračunavali s člani, katerih ideje so vsaj na daleč spominjale na Trockega,. Med špansko re volucijo so bili trockisti žrtve agentov GPU, med drugo svetovno vojno so člani KP v osvobodilnih gibanjih prav tako izvajali številne tikvidacij e trockistov itd. Tudi Tito je bil leta 1948 označen za trockista.
Edino delo, ki nam je bilo do pred kratkim dostopno in ki objektiv no ocenjuje vsaj vlogo Trockega med oktobrsko revolucijo, ko je bil vo dja Rdeče armade, je knjiga ameriškega komunista Johna Reda Deset dni, ki so pretresli svet.
Prav pred kratkim pa je založba Otokar Kerševani z Reke izdala nj egova zbrana dela.
Zakaj ta strah in sovraštvo pred Levom Davidovičem Trockim?
Razlogov je seveda več, saj njegovo delo zajema široko paleto, od t eoretskih člankov o marksizmu prek konkretnih socialnih prpgramov pa vse do literarne teorije.
Osnovna misel marksizma-leninizma, ki jo je Trocki najdosledneje iz peljal, je prav gotovo ideja o permanentni revoluciji, ki se seveda zelo r azlično razlaga. Trockisti na zahudu jo imajo za dosledno izpeljano M arxovo teorijo, po drugi strani pa je pred dvema letoma član CK KP Fr ancije izdal knjigo Trockizem, ta antileninizem, v kateri razlaga, da je Trocki ideje Lenina popolnoma izkrivil.
Gre za teorijo, s katero socializem stoji in pade. Gre za direktno kon frontacijo s Stalinovo prakso (ki so jo prevzele tudi druge socialistične države). Ali socializem kot svetovno gibanje ali pa njegova instituciona lizacija in izgradnja v okviru ene dežele. Miroljubna koeksistenca je pra v gotovo nadaljevanje te, druge teorije. Zato najbrž ni čudno, da je Tro cki tako neprijeten oblastvenim strukturam današnjega sveta.
To je prav gotovo točka, kjer je Trocki za nas največ vreden. Že kra tka analiza priprav na oktobrsko revolucijo in revolucije same nam kaž e, da je bil Trocki edini, ki je razvijal teorijo, ki jo je postavil Lenin.
( nada Ijevanje na str.
Mladen Švarc
ŠTUDENTJE IN POLITIKA (II)
NOVI SAD, MIRKO ČANADANOVIČ IN TROCKIZEM
18. februarja zvečer, četrtek, Vojvodina.
Z Jašo sva v Novem Sadu, povabljena, da bi predavala in se pogovar jala na Tribini mladih. '0 trockizmu.
Ni naju presenetilo, ko sva zvedela, da so Tribinini mladih ,,svetoval i", naj ta razgovor odpove.
Zbranih nas je bilo petdeset ali šestdeset. Večinoma stalni obiskoval ci: nekaj uslužbencev, nekaj študentov, oesniki, umetniki.
0 sami razpravi bi se lahko razpisal na dolgo in široko. 0 ustanovitv ičetrte internacionale. 0 njenem razpadu na majhne, med seboj smrtn o skregane skupine. 0 tem, kakšne so možnostiza oživitev mednarodn ega delavskega gibanja. 0 Jugoslaviji. 0 Mirku Čanadanoviču in lanskih intervencijah tja do Ljubljane. 0 Zvezi komunistov. 0 tem, zakaj Tribu na ni mogla in smela objaviti prispevka o dogodkih o novosadski unive rzitetni organizaciji ZKJ. 0 neuvrščenosti.
Potem je Jaša začel razlagatisvojo čisto nepolitično politiko. Potem sva polemizirala. Potem je novosadski pesnik Janez Kbcijančič izjavil, daje za Jašo rešitev v tem, da gre v Mozambik in vzame v roko puško. Toda — v tem ni rešitev. Ne zanj in za nikogar.
Potem smo razpravljali o Trockem in njegovi teoriji. Ali gre res sam o za politično revolucijo, ki naj odreši države, kjer so že razglasili soci alizem? Pa permanentna revolucija — ali je in kako je možna v Aziji, A friki? In zakaj in kako je sam trockizem degeneriral. Jaši je bila všeč z avest trockistov, ki jih je srečal v Franciji. Meni je všeč to, da predstav Ijajo kritični pol neostalinističnim in skleroziranim komunističnim par tijam — če jih pri tem lastna indoktriniranost z lastnimi idejami ne spr avi ob vso kritičnost do samega sebe.
Ali je trockizem lahko rešitev za Jugoslavijo? Dvomila sva v to. Nis va trockista, toda menila sva, da trockizma in predvsemTrockega v del avskem gibanju kot v marksistični teorijizanemarjamo. Opozarja pa na s fta marsikaj. Na laž, na zakrivanje stvarnih problemov.
Nekdo se je oglasil z znano Kangrgovo tezo o razvijajočem se srednj em razredu. Ali je to morda tista šansa za revolucijo? Nisem se strinjal. Potem smo teoretizirali. Kot Tine Gruden v Tribuni.
Iz vsega tega zanesenega razpravljanja in razmišljanja nas je spravi sp et na trdna tla Slavko Bogdanovič, pesnik. Izjavil je, da je v dvorani pr isotnih fjpt uslužbencev UJV. In da je to vse skupaj farsa. In da zapirajo levo usmerjene radikalne študente. In kaj da se sploh s takimi razgovori o trockizmu in ne vem še kakih — izmih gremo.
Resnično — ce/a stvar je spominjala prej na Orvve/love vizije kot pa na izsiljeno, a v sistem integrirano obliko svobodnih debat
Nepolitikase v takem izkaže za privlačno obliko delovanja, za nači n obstanka. Žal za manjradikalnega, kot se kaže. Potem sva polemizir ala< o tern z Jašo. Jaz sem proti nepolitiki. Sem za politične oblike boja. Partiji ni mogoče vrniti nekdanje revolucionarnbsti naJašev način. Je taka, kot je. In v Vojvodini je na njenem čelu Mirko Canadanovič, ki p ravi: ,,Stalno izbegavamo da kažemo da je ova partija partija na vlasti. " Jaša zahteva ločitev partije od države, resnično idejno silo. Jaz sem m oraliziral malo manj, kajti partija je z državo povezana malo drugače k ot cerkev nekoč. Te ločitve ni mogoče izvesti na enak način. Gre za o dmiranje odtujene politike. In dandanes smo pač razcepljeni na držav Ijana in na člana partije — skratka dve osebi v eni sami. Moderna shizo frenija. Ali vprašanje: kako naj ravnam?
Končno sva se z Jcšo medsebojno d'ug drugega razglasila za malom eščana. Nato sva skupaj šla večerjat. Idejno se pač nisva nikoli razume la, že v gimnaziji ne. Sicer sva pa prijatelja.
V Ljubljani smo nedavno zvedeli, da je Mirko Čanadanovič jako jez en. Nekaterim pač razpravljanje ne ustreza. Toda molčati o vsem, kar je \tprašljivo in sporno, je s/abo. Zelo slabo.
(nadaljevanje s str. 5)
Seveda pa v Trockem ne smemo videti več, kot je realno predstavlj al za mednarodno delavsko gibanje. Njegova teoretična dela so imela p o svetu zelo majhen vpliv iz že zgoraj navedenih razlogov. Tudi njegov poskus organiziranja četrte internacionale ni imel večjega uspeha. Prav tako ga je nenehoma označevala in omejevala vloga, ki jo je igral kot p olitični izgnanec in preganjanec. Njegova teorija je kot gola negacija st alizizma prav gotovo ornejena, saj ni ponudil resnično oprijemljive kon kretne druge možnosti. Kljub bleščečemu slogu je večkrat enostranski in površen, le redka njegova dela imajo pravo težo (Izdana revolucija). Opozoriti pa moramo, da je bil Trocki eden redkih levih mislecev, ki je natanko predvidel drugo svetovno vojno in njen potek ter nevarnosti z a socialistično revolucijo po*vojni.
Ko govorimo o Trockem, prav gotovo ne smemo mimo takoimenov anega trockizma, ki je v zahodni Evropi precej živahen, zlasti v Francij i. Če že o Trockem samem kritično spregovorimo, lahko o novodobne m trockizmu najdemo še manj prijaznih besed. Na široki paleti zahodn oevropskega levičarstva zavzema trockizem posebno mesto. Označujej o ga dogmatizem, sektaštvo in togost na eni strani (samo v Franciji im amo tri trockistične skupine, ki so med seboj skrajno sovražno razpolo žene), na drugi strani pa visoko razvit čut pripadnosti svoji partiji.
Tribuna otvarja novo rubriko. To ni samo rubrika o varstvu okolja. To je rubrika o varstvu človeka in človekovega okolja. Najsi se za okolj e zanimamo ali ne, ga negujemo, zanemarjamo ali uničujemo, okolje je tu. Človekovo okolje ni samo okoli Ijudi, temveč je tudi v Ijudeh. Skoz i pljuča, skoz usta in želodec, skoz oči, skozi kožo, skoz ušesa in skoz i možgane okolje prodira v človeka.z vsenii škodljivimi, koristnimi, ire levantnimi, relativnimi in kombiniranimi vplivi Okolje sooblikuje člov eka. Ali bomo to prepuščali stihiji?
Študentje in učitelji biologije, arhitekture, medicine in vsi, ki vas ok olje zanima, sodelujte v naši novi rubriki. Iščemo sodelavce in urednik a!
Odprto pismo uredništvu ,,Dela", Ljubljana, Tomšičeva 1
Spoštovani tovariši,
na posvetovanju o varstvu okolja februarja letos v Ljubljani je bil jav no podan predlog, naj bi bila vremenska poročila dopolnjena s podatki o onesnaženosti zraka. Ta poročila bi prispevala k bolj smotrnemu gos podarjenju z zrakom, njihova neposredna korist pa bi bila v tem, da bi bil tc napotek otrokom, starejšim Ijudem in astmatičnim bolnikom, kd aj naj brez nujne potrebe ne hodijo na ulice.
Zanima nas stališče uredništva Dela do tega predloga. Kdaj in na kak šen način nameravate dopolniti vremenska poročila s podatki o onesna ženosti zraka?
Tovariško vas pozdravljamo Uredništvo Tribune Ljubljana, 11.3.1972
Odprto pismo
Sekretariatu za notranje zadeve, Ljubljana
Spoštovani tovariši,
večkrat so stopnje onesnaženja zraka na prometnih ulicah nekajkrat nad dovoljeno zgornjo mejo. Veliko prispevajo k temu motorna vozila. Položaj še slabša malomaren odnos nekaterih posameznikov in podjetij do vzdrževanja motorjev, tako da motorna vozila brez potrebe oddajaj o prevelike količine saj in strupenih plinov v zrak. Ena prvih neposredn ih žrtev takega stanja so med drugimi tudi prometni miličniki.
Zanima nas, kakšna navodila imajo ustanove, pooblaščene za tehnič ne preglede motornih vozil?  Kako izpolnjujejo te ustanove navodila o dopuščenenrropotu in onesnaženju zraka, ki gavozila povzročajo?  K akšni novi ukrepi so na tem področju predvideni, da bi se situacija vsaj nekoliko omilila?
Tovariško vas pozdravljamo Uredništvo Tribune Ljubljana, 11.3.1972
Ta kratek zapis o človeku, ki pri nas o njem praktično nič ne vemo, je lahko le bežna informacija, ki še zdaleč ne more zadelati večdesetle tne praznine. Upamo lahko, da se bo ob iniciativi Otokarja Karševanij a in Predraga Vranickega (P. V. : Lev Davidovič Bronstein Trocki, Pra xis 5,1972) tudi to zanimivo področje pooktobrske leve misli razjasnil o in da bomo, čeprav pozno, razbili nesmiseni mit, ki se je v zadnjih št iridesetih letih razvil okoli osebe Leva Davidoviča Trockega.
AKCIJA ŠESTINTRIDESETIH POSLANCEV
ISAAC DEUTSCHER - The Prophet Unarmed
.....Trocki je '6. oktobra (1923, op.p.) napisal pismo, v katerem je ostro nast
opil proti Tnumviratu (Stalin, Zinovjev, Kamenjev, op.p.). Pismo še ni bilo pretu ano vznemirjujoče, ker nasprotja še niso prišla v javnost: naslovljeno je bilo samo na člane centralnega komiteja, ki so imeli pravico poznati skrivnosti politbiroja.
Ne glede na to pa je teden dni kasneje, 15. oktobra, 46 vidnih članov partije i zdalo pomembno izjavo, v kateri so kritično ocenili politiko uradnega vodstva, in to z besedami, ki jih je uporabljal Trocki. Zatrjevali so, da deželi grozi ekonomsk i propad, ker ,,večina v politbiroju' nima nikakršnega političnega stal išča in ne v idi potrebe po zavestnem usmerjanju in načrtovanju industrije. Podpisniki niso z ahtevali, da bi v vodstvu kogarkoli zamenjali; od Politbiroja so samo zahtevali, na j se zave svojih dolžnosti. Med drugim so tudi protestirali proti principu hierarhij e v sekretanatih m proti dušitvi razprav, trdeč, da so partijske konference in kon gresi z vnaprej predlaganimi kandidati prenehali biti reprezentaiivni. . .
.....Šestmštirideset jih je naslovilo svoj protest na centralni komite z zahtev
o, iirij Komite v skladu z že dolgo ustaljemm običajem ta protest prenese v vedno st pa'tiji. Člani triumvirata so zahtevo zavrnili. Še več; zagrozili so, da bodo upor abili dibciplinske sankcije, če bodo podpisniki sami razširjali dokument med član i partije. Istočasno so poslah agente CK v osnovne celice, da bi obtožili avtorje še neobjavljenega protesta ..."
,,. . . Triumviratu ni bilo lahko zatreti te posebne .vstaje'. Uporniki niso bili n avadni člani — šlo je za 46najpomembnejših voditeljev revolucije. Vsak izmed nji h je bil na pomembnem položaju v vladi in partiji. Večina je imela odlikovanja he rojev državljanske vojne. Mnogi so bili člani CK. Nekateri so se pridružili boljševi kom leta 1917 skupaj s Trockim, drugi so bili boljševiki že od 1904. Njihovega p rotesta ni bilo mogoče zamolčati. Z obtoževanjem podpisnikov v osnovnih partij skih organizacijah in s pozivom, naj se pt idružijo obsodbi, toda ne da bi pri tem p okazali svoje stališče, so čl.ini triumvirata razvnemali ostra sumničenja. Partijo so preplavljali alarmantni glasovi. Končno je triumvirat moral odpreti varnostne ven tile. Sedmega novembra, na dan šesto obletnice revolucije, je dal Zinovjev svečan o izjavo, ki je obljubljala razširitev demokracije znotraj oartije. V potrdilo izjavi so ,,Pravda" in drugi časniki odprli strani razpravam in \/abili člane, naj odknto p išejo o vseh problemih, ki jih težijo. Po ,treh letih molka' je bilo zelo riskantno z ačeti .' odprto razpravo. Triumvirat se je tega zavedal. Zato so začeli z razpravo v Moskvi, zavlačevali pa so z njo v provincah. Nedolgo za tem, ko so sprcstili varno stne ventile, jih je zadel pritisk nepričakovane moči. V rnoskovskih partijskih org anizacijah je vrelo. Uradne partijske voditelje so sprejemali s sovraštvom, govorni kom iz opozicije pa so navdušeno vzklikali. Na nekaterih mitingih v velikih tovar nah so člane triumvirata sprejeli s posmehovanjem in zabavljanjem, nakar so jih visoko preglasovali. Naenkrat se je razprava znašla v središču stališč 46-tih, ki so zdaj imeli možnost razložiti svoje poglede vsem, ne glede na čin in položaj. Pjata kov je bil med najbolj agresivnimi in učinkovitimi govorniki; kjerkoli je bil, pov sod je zlahka obdržal veliko večino v podporo besedilu revolucije. Antonov-Ovs enko se je obračal na partijske organizacije v vojašnicah; v kratkem času po razpr avi se je opoziciji pridružila najmanj ena tretjina teh onianizacij. CK komunističn e mladine in večina komsomolskih osnovnih organizacij v Moskvi je reagirala ena ko. Univerze je zajelo vzbu rjenje; in velika več ina študentskih organizacij je z ent uziazmom podprla akcijo 46-tih. Voditelji opozicije so bili v vedrem razpoloženj u. Skhcujoč se na eno izmed verzij so bili tako samozadovoljm, da so med seboj že razpravljali, v kakšnem razmerju bi bilo najbolje razdeliti s triurrvu atom kont rolo nad partijskim aparatom. Triumvirat je bil preplašen. Ko so videii, kakšno p ot je ubralo glasovanje v partijskih osnovnih organizacijah v vojašnicah, so se odl<< čil i, da je treba organizacijam onemogoč iti nadaljnje volitve. N;;i:nkrat so odpokl
icali Antonova —Ovsenka s položaja glavnega političnega komisana rdeče armade, eš, da je grozil CK, da lahko oboro>ene sile vstanejo ,kot en mož za Trockim, v jdjo, organizatorjem in pobudnikom revolucionarnih zmag'. Dejansko Anto;iov— Ovsenko ni (jrozil z nikakršno oboroženo vstajo. Mislil in govoril je, da stojijo voj ,iške partijske organizacije ,kot en mož' za Trockim. Nedvomno je bilo to prenag Ijeno pretiravanje, toda ni biio daleč od resnice. Niti ni Antcnov—Ovsenko igral nelegalne vloge pri širjenju razprav v vojaških osnovnih organizjcijah. Šlo je za ist e pravice, kot  so jih imele civilne partijske organizacije pri soaelovanju v vseh de batah in pri volitvah; in te pravice niso bile nikoli prej omejevane. Toda kakršno koli že je bilo obnašanje Antonova—Ovsenka, naj je bilo vredno graje ali ne -¦ Tr ocki je  menil, da bi moral pokazati v tem delikatnem položaju več modrosti — j e triumvirat odloč il, da mu ne more dovoliti, da bi ostal na čelu armadnega polit ič nega oddelka.
Vse to pa ni ublažilo napetosti. Zato se je triumvirat odločil, da bo zmedel op ozicijo z besedami, ki jih je sama uporabljala. Sestavili so posebno resolucijo, v k ateri so brez ovinkov označili ,birokratski režim znotraj partije' z besedami, ki so zvenele kot plagiat Trockega in 46-tih: svečano so napovedali otvoritev nove sme ri, ki zagotavlja popolno svobodo izražanja in krit^ziranja članov partije ..."
.....Ko se je triumvirat odločil zmesti opozicijo z razširjanjem izjave o novi
smeri, so bili zaskrbljeni, ali bo Trocki podpisal izjavo. Pozvali so ga, naj pod izja vo, ki je bila plagiat njegovih besed, pripiše tudi svoje ime. Tega Trocki ni mogel /avrniti, ker bi s tem partiji dal vtis, da je on tisti, ki ji zapira pot k svobodi. . . "
.....In ko je pohtbiro pnnesel k njegovi postelji (Trocki je imel malarijo, Len
in pa je bil tudi že priklenjen na posteljo, op.p.) predlog nove smeri, je Trocki lahk
0 zahteval samo še amandmaje, s katerimi bi bila zagotovljena svoboda znotraj pa rtije, ki bi, kolikor je le mogoče, obvezovala triumvirat za izvrševanje svobodno s prejetih predlogov/. Politbiro je sprejel vse njegove amandmaje: in 5. decembra je bil predlog sonlasno izvoljen. Čeprav je volil v konst predloga, ni mogel narediti poteze iz 1905, ko se je prvič pojavil pred revolucionarno množico Petrograda: s carjevim manifestom v rokah je svaril množico: ,Danes nam je bil dan, jutri nam bo vzet in raztrgan na koščke, kot ga zdaj jaz, pred vašimi očmi trgam, ta papir— svobodo'. . . "
Tokrat je ravnal drugače. ,,. . . Napisal je nekaj kiatkih in jedrnatih člankov za ,,Pravdo. . . V njih je razložil večino idej, ki so naenkrat dobile vzdevek ,trockim i'. Pričel je z esejem, ki ga je objavil 4. decembra, dan preden je politbiro volil za novo smer. To je bil do neke mere prikrit napad na .uradništvo' lastnega ministr stva, armado, ,in - druge'. Slabe navade uradništva, je pisal, se pokažejo, ko Ijud je ,prenehajo razmišljati o stvareh; ko uradniki filistrsko uporabljajo konvencion alne frazc; ne da bi razložili, kaj pomenijo; ko rutinsko izdajajo predpise, ne da b
1  se vprašali, če so razumni; ko jih postane strah vsake nove besede, vsake kritike, vsake iniciative, vsakega znarnenja neodvisnosti'. . . "
,,. . . To je bila dnevna hrana uradništva — ta laž ,duševno — plemenitih', ki jo lahko najdemo v zgodovini v zgodovini rdeče armade in državljanske vojne, kjer je bila resnica žrtvovana legendi o birokraciji.
To je bil prvi napad Trockega na staro gardo. Toda sestavljen je bil tako <,ploš no, da je zelo malo Ijudi razumelo njegov pnmen. Partija še ni slutila ra/lik, ki so ga ločile od politbiioja . . . Bila je tako prepnčana v njegovo zvestobo, da je Stali n — ko so 46-ti v partijskih organizacijah govorili, da imajo podporo Trockega — izjavil, da nimajo pravice delati tega, ker da je Trocki eden izmed najbolj discipli niranih voditeljev, in je daleč od tega, da bi se strinjal z opozicijo.
Zdi se, da je to dejanje zlomilo potrpljenje Trockega. 8. decembra je napisal o dprto pismo, v katerem JE POPOLNOMA POJASNIL SVOJA STALISČA. Novo smer je označil kot zgodovinsko preusmeritev; toda hkrati je opozoril, da nekater i voditelji vedno mislijo drugače in novo stner poizkušajo izničiti v praksi. Partijs ka naloga in dolžnost je, je dejal, da se osvobodi tiranije lastnega aparata ..."
„. . . Res je, da se p;ii tija ne more znebiti lastnega aparata. Toda ta mora biti njeno orodje, ne pa njen gospodar; in potrebe po centralizaciji morajo biti harmo nizirane in uravnane z zahtevami demokracije. ,V zadnjem obdobju takšnega rav novesja ni bilo'. . . "
,,. . . opozoril je na proces, ki je staro gardo druge internacionale pripeljal \z r ovolucionatne v reformistično silo in ki je njeno veličino in zgodovinsko poslanst vo izročil v roke partijskemti aparatu. . . Toda boljševizem se ni bal samo razdora med generacijami. Vedno pomembnejši je postajai razkol med partijo in detavski m razredom. Samo 1 5 ali 16 odstotkov članov partije je bilo iz vrst tovarniških d elavcev. Zahteval je ,vse obsežnejši tok elementov delavskega razredav partiji'. In svoje pismo je zaključil -: burnim vojnim pozivom: ,Stran s pasivno poslušnostjo, z mehaničnim izenačevanjem z avtoritetami, z omejevanjem osebnosti, s slepo p okornostjo in s karierizmom! boljševik ni samo discipliniran človek; on je člove k,                          ki v vsakem primeru in ob vsakem vprašanju postopoma napredu
je in oblikuje lastno stališče in ga brani hrabro in neodvisno ne le pred sovražhiki, ampak znotraj lastne partije. Danes bo morda v manjšini ... in se bo pokoril . . . toda to ne pomeni vedno, da nima prav   Morda je videl in razumel novo nalogo a li potrebo po spremembi prej kot drugi. Uporno bo postavljal vprašanja drugič, t retjič, desetič, če bo potrebno. S tem bo služil svoji partiji; tako da se bo ta lahk
0  spoprijela z novimi nalogami dobro oborožena ali da bo izvrševala potrebne spr emembe brez organskim prevratov in brez frakcijskih trenj'.
To je bilo bistvo stvari. Postavii je zamisel o pariiji, ki bi v svoji sredi dovoljev ala svobodo različnim tokovom misli toliko časa, dokler bi bile v skladu z njeni m programom: to idejo je postavil nasproti koncepciji monolitne partije, katere tnumvirat jo že napredoval kot nosilec bistvemh mteresov boljševizma. Seveda p irtija ne sme biti ,razrezana s frakcijami'; toda ,frakcije' so bile le ekstremna in inorbidna reakcija proti ekscesom izkorenmiti centralizma in vladajočega stališč ,i birokiacije-. Te pa ni moč tako dolgo, dokler obstajajo vzroki zanjo. In tako je nujno ,obnoviti partijski aparat', ,zamenjati mumificirane b';okrate s svežimi ele menti, ki so v tesnem stiku z življenjem partije v celoti', predvsem pa je potrebno odstianiti z vodilnih mest ,tiste, ki ob prvi kritični besedi, ob nestrinjanju ali pro testu zaženejo grom kaznovanj . . . "
,,. . . Tako je skoraj po devetih mesecih zamude končno vrgel bombo, kar pa je upal, da bo lahko naredil skupaj z Leninom na 12. kongresu.
Zamuda je bila usodna. Stalin je že preč iščeval partijski aparat   in na vsako ob čutljivo mesto v vseh vejah organizacije postavljal svoje Ijudi . . . Zvito, s kleveta njem in ogovarjanjem se je temeljito pripravil na pričakovani spopad sTrockim. In zdaj je s falango svojih sekretarjev stopil v akcijo ..."
Nadaljevanje ,,akcije 46-tih poslancev" je vsem znano . . .
Trocki pa je za vsa naslednja desetletj;; izginil iz pisane zgodovine sovjetske re volucije. Niti destalmizacija ga ni rehabilitirala, danes pa si kaj takega novi trium virat ze spet ne more privoščiti.
Ne glede na to pa je Trocki bil edini, ki je dosledno stal ob strani revolucije, k
1  se je brez predsodkov zoperstavil Leninovim idejam, ko je čutil, da ta nima pra v, hkrati pa je ostal edini človek oktobrske revolucije, h kateremu se jj obrnil Le nin na smrtni postelji in ga rotil, naj prepreč i Stalinu uničenje revolucije, ki jo je že izdal . . .
Zamuda je bila usodna.
Istočasno bi mimogrede opozoril na članek Vranickega v peti številki Praxisa, ki je, po mojem mnenju, zlasti takrat, ko Vranicki primerja Trockega in Lenina, ,,ideološko in osebno" obarvan.
prevod in pripis boris muževič
ZUM RAZPISNA OSIMOVA ZUM
Oster in pravičen pogled v davnino narodove zgodovine osvetli neka j moških postav. In pred najinimi duhovnimi očmi pričajo Trubar, Pre šeren, Levstik, Cankar o tem, kako je bila kulturna iii politična volja v naši preteklosti vedno v rokah mojstrov besed in misli, abecede in sone ta, razprave in vinjete. In že izpričana otroška zaupljivost najinega nar oda, dragi Robert, potrjuje<domnevo o kraljevskosti naštetih mož. Ob svojem prihodu so bili sprejeti brez pridr^kov, med svojim delom podp irani, spoštovani in hvaljeni, ob svojem odhodu objokovani, ob njihovi h gomilah se je dvigalo tisoče rok v prisego zvestobe učitelju, preteklo sti in narodu. Kakor dobra in dolga misel se je plemenita vloga umetni ka — narodovega voditelja — predajala, hranila in dopolnjevala po najb oljših možeh najinega naroda, dragi moj Robert. In zato gre vse veliko in odlično pri nas tako hitro naprej, Prešeren je podalY*ko Trubarju, da bi s Cankarjem pregledala opravljeno in da bi vsi skupaj očrtali pot naprej. Kako lahko je bilo včasih, zato pa imaš, Robert, doma lahko ta kele knfge: Katekizem, Biblijo, Matička, Poezije, Slovenski glasni, Zvo n, Čašo, Crotiko, Belo krizantemo. Pa danes? Nič. Kaj pa je? No, pog lejmo! Nič. A? Je ^tnogoče?  Poglejvc še enkrat. Pa po abecedi. AA AA, saj že pri A sii nič. ^jtesih pa irriena, imena: Abram, Ahacel, Aleš ovec, Andreaš, AT^ejčko^Joze, Auersperg. Robert, blamaža. Nič ni. Vse je bilo. Ccccc.                         ^
,,Tako nama torej grbzljivo stanje, ki sva ga z raziskavo abesede pov sem objektivno dokazala m ga vgornie«iaisaniu dokumentirano predl ožila, nalaga projektiranje sanac^kega programa in njegovo morebitno izvedbo, če bi morebiti ne dobila dov^lj zanesljftnh izvrševalcev z ustrez nirri kulturno-političnim profilom, ki bi omogočili djgjjiokratčnost kan didiranja, preverjanja in izvolitve novega krartigajin^^iiarocla, Pobert, ki je po gornjih ugotovitvah tudi največji umetmk svojega časa. Premis lek je bil temeljit, po spoznani nujnosti ni bilo oklevarrj — POTREBUJE MO KRALJA KULTURE Z VOLJO VODITI TUDI NARGDftojMni e ni vedno potrebno)."                                                     .^^^__|^_,
Pogoji, ki jim mora ustrezati vsak prijavljeni mož:             ^^^^^^|
1. mora biti (zaradi vsega znanega) doma s kmetov. (Namig, ki ola^^H^ e: za Ljubljano so govorili, da je dolga vas.)                                        ^^?
Z^ kandidiranje letnikom pod letnikom 1S69 je odsvetovano. dTodločno bodo zavrhjeni vsi, ki lahko med svoje znance prištejejo vsa j tri dosed^j^^voditešje kulture".
^L najresneje se bo     razmišljaloo kandidatih, ki so morebiti napisali in objaviliveč kot p^tcH^fggt strani (običajnega formata).
5.  s poseb^fNbklonjenostjo se boc!   obravnavali kandidati z upravno poiitičnimi kvalitetanxj^^_,                **^
6.  v zvezi z opravljenim^W5Rljem ni nobenih oisieiitev, že v naprej pa s e odsvetuje kandidiranje vsem, ki k^oji izobrazwfl&Hko pripišejo, da je humanistična.                                                                ^^^^
7.  vsakomur se bo štela v dobro omemba kakršnq|gkoli d^^a^tr se ga lahko vrednoti — ,,sanacija sedanjega (polpreteklelja) nemogočega p oložaja narodove kulture".                                                   ^^^^^^h
8.  predložiti je treba naslednja umetniška dela : predračun za tisl«PJR^ žepnega abecednika, podrobnejši oris mehanizmov, ki se vključijo pri zaplembi kakršnegakoli tiskanega gradiva, abecedni seznam slovenskih kulturmh delavcev z registrsko številko osebne izkaznice, številko avto mobila in ŠH^N^feen v stanovanju, posebno ambiciozni naj skušajo p ogoditi število kandidatov, ki jih na tarazpis pričakujeva, koliko prija
v bova cfoMoi^Mkšno številko bova uBjaVllu.
9.  točka oglaša zaKlji!Ček objave razpisa za KRALJA KUL l Ufi^jV OLJO VODITI TUDI NAROD (TOTfiam^MMptrebno) -^casth se sami kam zapeljemo — najraje že v sobot^p^^Wwu.
Za razpisno komisijo                                                                ^^^^^^
(ona sama) ¦ft^^^fl^riiatelj in Robert                                                       ft^L
TRIBUNA RAZPISUJE PROSTO HONORARNO DEL(
ODGOVORNEGA UREDNIKA
Pogoji:
¦¦¦WW!ll©ra reden študent Ljubljanskih visokošolskih zavod( — imeti mora vsaj nekaj prakse v pisanju in v novinarskem delu L- poznati mora f^^g^^g^g^^gg^jggi^^^iggmgg^ študeT ¦   -!i aktualno dogajanje v Jugoslavijur^Dc^vetu
Kandidati naj pošljejo (ali prinesejo) svoje pismene vloge v roku 8 dni po objavi tega razpisa.
61000 Ljubljana Trg revolucije 1/11 tel. 21-280
AHA, SAJ JE BIL8. MAREC.....
FILOZOFKE
DOST' JEMEN'TEH BAB
je ob neki priliki rekel Jaša — ampak tako misli tudi še kdo drug; m islim, da vem, zakaj taka črna neprijaznost do nas:
po Ljubljani slovimo kot BABJI FAKS — se pravi na FF študirajo p redvsem osebe ženskega spola.
Če pa pogledamo malo podrobneje v dogajanje med vajami, semina rji, raznimi okroglimi mizami, maratoni . . . , ugotovimo, da so dejavni predvsem fantje. Nekaj nas sicer opravlja tajniške, priležniške ali kake podobne stvari, ampak to še ni dovolj. Preveč je tistih, ki živijo le za iz piie in svojo malo Ijubezen, tistih ki niso (in verjetno tudi ne bodo) pre rasle gimnazijskega boja za Ijube ocene. KAM PLOVEMO? ? ?
— v kuhinjski kot, v kavarništvo, vrtičkarstvo — v kalupe, ki jih bo po vozil čas, kajti MORALE Bl GA UJETI ZA REP, ZASESTI SKUPŠČI NE, FAKULTETE, TOVARNE . . . IN PA PREDVSEM POSTATI TU Dl MATERE, S KATERIMI Bl ODRASLI OTROCI IMELI KAJ GOV ORITI !
(pano na FF)
Matjaž Krainer
DAMA IZ MAKSIMA (domača naloga)
Z Minko sva šla v gledališče. Bilo je v ,:etrtek. V gledališču so se ig ^ttlci sprehajali kar tako naokoli med nanii. Mi smo bili gledalci. Začele so ugušati luči. Natakarica je rekla:,, To ni še nič.. " lz zvočnikov nam je igramxjgdba. Meni je bila zelo všeč. Minki tudi. Bila sva zelo vesela.
Nato sd&tta v dvorano. Minka ni dobro videla. Zato sva se presedla. PoT&qp se f^oagnii! zastor. Še prej je v temi igrala tista godba. Neka go spa je pela ob godbi.^Pela je zelo lepo. Tudi smejaia se je.
Na odrti so stali igralci. Eden je ležal. Drugi igralci ga niso videli. Ml, gledalci, pa sinog^/idel^otem se je odgrnil še en zastor. Ta je bil na odru. Prikazala s^%ze/o lepa gospa. Bi/a je v perilu.
Meni je bilo tesno pt^srcu. Minke nisem vprašal. Drugigledalci so bi ili starejši od mene. Zelo"so se smejali. Meni pa je bilo nerodno.              k
Na odru je bil tudi igralec Jq^ ŠkdfaV^naši ulici ima garažo. ImelA je umetno brado. V našo a//copn^e po avt^ju^ez brade.                ^^^
Kmalu mi ni bilo več hudo pri srcn^Tudi^thka&ie z\lo smejttl^^ IMajbolj glasno sem se smejal jaz.  Včasih sem se samo jaz sm      : ivič m / rubiio nerodno. Potem se je začela smejati na ves glas debeia gospa p oleg mene.^faem zelo vesel zaradi^taga^
^e  Najbolj všeč mi je !:¦ ;Li lepa gospa^^eri/u. Velikn sem gledal vanjo. Tudi vsi igmlc^o gledalinm^cč vanjo. Minka mi je rekla: ,,lgralec Vlaa imir Skrbm^t^ star sedemdeset icL " Jaz sem se zelo začudil. Na odr ^ u je bil general. Rck°i ^ •    Kaj mi mar. Korajža velja." To mi je bilo ze * lo všeč. Meni seJBZ(                lad. Rad bi ga poznal. Jaz poznam Nino.
Nina je njegova ruSj&iKiti/a. 4 inii nna bo igralka.                                    ^
Bil sem zelo doohtod>tie^udi Mink   /> bila vesela. Njen očka,   reži s&^EDznamt^iMjrflmmmamico. Sed / "^jjo doma mladega kužk*a. \^|^^HfeHM||B|^Mc/7/ pa je še posebnu všeč. Kužek bo kmalu zras
^*^K^^^^^^KK^^^^^^^UULK^*^^vavunionsko klet Min ka je po/eoVde77^^RQ^|^^^^^Hj^H^MBHfdz a^^j^op/V tr ^
¦'X Poternjksm spremil Mmko nazaj v gleaairsf^mUl/^^^^^^^^^^m J^oa šcniše/domov.                                ^^^^^^^^^BJ
^^^BtJe fejst punca.
ena
3         Tiskš'DDU Ckualjana, Parmova 39      Poštnina pla^n^^oto^m^^^
1         LetBKnaročniSa 25 Ndin.
I        TeWiični urednik: ~vL/E,oagorn\k      jRT
Fotografije: Drev Franc
Stalni sodelavci: Milan Dekleva, Jure Detela, Stanko Hočevar, Jo že Konc, Pavel Kristan, Tomaž Kšela, Andrej Medved, Jure Mikuž, Jernej IMovak, Janez Stergar, Marko Slodnjak, Ivo Svetina, Mladen «Šy«ic, CvetkaTot, Milenko Vakanjac, Peter V    iopivec   v inko Za ymN^ Pavle Zgacg, Aleksander Zorn.