Poštnina piacana v goro mn- Cena 1 Pito ■■■■ Leto V. (XII.), štev. 113 Maribor, Četrtek 21. maja 1931 JTttAč ehaia razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. ur Račun pri poštnem ček. zav, v Ljubljani št, 11.409 v*'\a masečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu , Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani. Prešernova ulica št. 4 V pričakovanju Briandove odločitve BOJAZEN, DA BI IMEL NJEGOV OD STOP ZA POSLEDICO IZPREMEMBO DOSEDANJE FRANCOSKE ZUNANJE POLITIKE. Zbližan j e Češkoslovaške in Poljske le problem, ki stoji stalno v osredju interesa vseh odločilnih činiteljev v s o Vanski politiki Evrope, kakor je na druži strani problem zbližanja med Jugo-sivijo in Bolgarijo enako važen na slovanskem Jugu. Rešitev problema česko-Slovaško-poljskega v konkretno smer zbližanja in spoprijateljenja obeh držav bi Poljski končno odprla pot v zvezo Male antante, ki bi s tem postala odločilen činitelj ne le'na evropskem vzhodu, ampak tudi v centralni Evropi. Zadnja leta se tudi na Poljskem vedno pogosteje in vedno močneje pojavljajo glasovi za zbližanje in prijateljstvo s CSR. Zlasti sta močno na delu predsednik Poljsko-češkoslovaške lige na Poz-nanjskem, Kazimir Kierski, in predsednik Poljsko-jugoslovanske Lige, tudi na na-š^tn slovanskem jugu dobro znani dr. Kneblevski. Kazimir Kierski je nedavno v »Dzienniku Poznanjskem« napisal o problemu več zanimivih člankov, v katerih na podlagi zgodovinskih dejstev dokazuje, da se je v preteklosti vedno godilo bolje obem narodom in državam — Poljakom In Cehom —, ko so korakali skupno roko v roki, nego takrat, če so se križali v svojih interesih, bodisi resničnih, bodisi samo ustvarjanih. Kierski povdarja z ozirom na današnjo evropsko situacijo, da so gospodarske težave obem sosednim državam do gotove mere skupne, da jima grozi skupna nevarnost lz tajno pripravljenega nem-Ško-avstrijskega carinskega pakta, ki je lu.nerjen na pangermansko ekspanzijo. Zato zahteva, kot nujni rezultat današnje situacije, poštene in jasne pcljskp-češko-slovaške pogodbe po geslu »clara pacta — boni amici« (jasne pogodbe — dobri prijatelji). Zlasti povdarja tudi, da morajo te pogodbe med Slovani sloneti na Principu: enak z enakimi! To pomeni v pojmovanju poljske javnosti ogromen napredek, ker so se doslej v poljskem tiske pogosto pojavljali zbadljivi članki o »mali Češkoslovaški« in o »30-milijon-sktm poljskem narodu« v primeri s »ko- tO-milijonskim narodom Čehoslo-va, ;v*- Kierski torej gleda na stvarni položajmnogo moderneje In trezneje. »t reba združevati — ne pa razdruževati.«. kliče Kierski v svojem zadnjem članku. trdno prepričanje, da ni več daleč doba, ko bo slovanski problem igral odločilno vlogo v ureditvi Srednjeevropskih prilik in jg zato nujno potrebno P°hsko-češkosiovaško sodelovanje. Da do tega še ni prišlo, je krivo nezaupanje, ki pa zopet Izvira iz nepoznavanja med seboj. 1 reba na obeh straneh pozabiti na razne nesporazume ih tudi na morebitne krivice. Več ko vse t° odtehtajo skupni interesi obeh narodov In pa dejstvo, da sta oba ogrožena od nemške nevarnosti. Združiti se morata proti skupnemu neprliateljii. Poljsko-češkoslovaške Lige moram delati na nujno realizacijo poljsko-češkoslovaškega spprazuma. PARIZ, 21. maja. Ker zunanji minister Briand vztraja pri svoji demisiji, se parlamentarni krogi že bavijo z vprašanjem, kdo naj postane njegov naslednik. Sijajni uspehi, ki jih je dosegel Briand v Ženevi, še bolj prepričujejo, da trenutno ni mogoče najti nobenega človeka, ki bi imel vsaj približno enake sposobnosti in enako avtoriteto, kakor jo uživa Briand v mednarodni diplomaciji. Na drugi strani pa se istočasno pojavlja bojazen, da bi mogla izprememba v zunanjem ministrstvu imeti za posledico tudi izpre-membo francoske zunanje politike in to tembolj, ker je Nemčija v zadnjem času ojačila svojo akcijo, Italija postaja vedno bolj ofenzivna, na Angliio pa se ni mogoče več prav zanašati. 2e v naibliž-jem času bo treba rešiti probleme, ki so za Francijo, življenske važnosti. Državni podtajnik Poncet je sicer eden najbolj zanesljivih sodelavcev Brianda, vendar pa mu ne pripisujejo onih sposobnosti, ki jih mora imeti vodja francoske zunanje politike v sedanjih težkih časih. Ako bo zunanji minister Briand v resnici izvedel svojo namero in odstopil, bo začasno prevzel vodstvo zunanjega ministrstva ministrski predsednik Laval sam, da ohrani dosedanji kurz v zunanji politiki. Ministrski svet je izrekel zunanjemu ministru svoje popolno zaupanje. Tudi oni parlamentarci, ki so pri predsedniški volitvi glasovali proti Briandu, so mu izrazili sedaj svoje popolno zaupanje. Na prihodnji seji zbornice bo Briand vsekakor deležen izredno iskrenih simpatij, da bi se ga na ta način vendarle posrečilo pregovoriti, da bi začasno še ostal na svojem mestu. f Dr. miha Podlesnik MARIBOR, 21. maja. Danes dopoldne krog 11. se je vrnil s cepljenja, ki ga je^ obavljal kot okrožni zdravnik, sr e skr sanitetni referent in bivši ravnatelj tu- • kajšnje bolnice g. dr. Miha Podlesnik Nenadoma mu je doma postalo slabo, vlegel se je in bil v nekaj hipih mrtev. Zadela ga je kap. Pokojnik je rojak iz Ribnice na Pohorju, kjer je njegov brat ugleden posestnik. Rojen je bil 21. sept. 1868. Pokojnik je bil ugleden in splošno priljubljen kot zdravnik in človek ter zaveden jugoslovanski narodnjak. Stanoval je od lani v lastni vili y Vrtnarski ulici. Blag mu spomin! SESSgffflBBBnf Pogreb ministra čr. Drin-kouiča ZAGREB, 21. maja. Ob ogromni udeležbi prebivalstva se je vršil davi pogreb na Dunaju umrlega ministra dr. Drinkoviča. Kralja je zastopal general Savič, z beograjskim jutranjim vlakom pa so se pripeljali ministrski predsednik general Živkovič in minister dr. Švrlju-ga, dr. Neudorfer, Preka in general Stojanovič. Pred umetniškim paviljonom se je poslovil od pokojnika finančni minister dr. Švrljuga, ob odprtem grobu pa je izpregovoril zagrebški župan dr. Srkulj. Krsto z zemskimi ostanki so položili v grobnico, ki jo je dala na razpolago mestna občina. General Živkovič se je opoldne zopet odpeljal v Beograd. Rngleži bodo podržauili železnice LONDON, 21. maja. Posebna deputa-cija treh-železničarskih strokovnih organizacij je zahtevala od predsednika vlade Macdonalda, da vlada ublaži nastale težave in uredi železniški promet po modernih potrebah. Macdonald je obljubil, da bo delal na podržavljenje angleških železnic. NOVA PAROBRODNA PROGA REKA —ALBANIJA. REKA, 21. maja. Rimska vlada je no- vi parobrodni družbi Carnero dovolila, da uvede redno parobrodno progo med Reko in Albanijo. ttlv* A ZA POLETJE D75.- RAP Ati BEL K SVILENE nogavic od 0.25.” MARIBOR, Gosposka u9. 17 Zanimivo jc, da se je tudi v drugem poznaujskein dnevniku, »Kurieru Poznanjskem«,. ki je danes glasilo opozicije proti vladi, pojavil članek, ki zahteva sklep trgovske pogodbe med Poljsko in CSR in da je to pogodbo treba aplicirati na situacijo, ki jo je v srednji Evropi ustvaril nemško-avstrijski pakt. List poziva gospodarske kroge obeh držav, naj pri svojih vladah izsilijo sklepe v smislu gospodarskega zbližanja med Poljsko in ČSR. Zgodovinska odgovornost za nadaljnjo usodo sosedskega so- žitja Poljske in CSR bodo nosili i ofici-jalni voditelji gospodarske politike obeh držav i vsi oni činitelji, ki bodo v nedelavnosti zamudili trenutek, ko bi se morali zavedati, da je nujno potrebno za-padnoslovansko gospodarsko sodelova' nje. Iz tega sledi, da sta danes na Poljskem oba tabora, vladni in opozlčni, skladna v nazorih o tem problemu, ki ima evropski pomen. In to daje upanje, da bo. prei ali slej do zbližanja prišlo. Obuezno sočelauanje češkoslovaške mladine u Sokolstvu PRAGA, 21. maja. Novi predsednik češkoslovaške sokolske zveze Agaton lleller je izjavil, da v ministrskem svetu e delj časa razpravljajo o načrtu zakona, ki predvideva obvezno sodelovanje omladine V Sokolu. Načrt zakona namerava uvesti nekakšno predvojaško vzgojo mladeničev od 6. do 24. leta, deklet od 6. do 21. leta. Tudi bi se odgoja v gimnastiki raztegnila v šolali na 7 ur na: teden. Španska bo priznala sovjetsko Unijo ŽENEVA, 21. maja. Na sestanku med sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve Litvinovim in novim španskim zunanjim ministrom Lerrouxem je bil dosežen načelen sporazum o vzajemnem priznanju de jure današnjih režimov v Rusiji in Španiji in bodo vpos^«*** tudi čimprej diplomatski odnosuji. Vendar Španska ne bo imenovala svojega poslanika pred sestankom španske ustavo-tvorne skupščine. Tudi se trdi,^da se bodo trgovinski odnošaji med Španijo in sovjetsko Rusijo uredili še ta mesec na podlagi posebne nove trgovske pogodbe. FRANCOZI SPREJEMAJO DECO BREZ POSELNIH NEMCEV. PARIZ, 21. maja. Odbor za mirovna akcijo je s posebno simbolično gesto pokazal svojo željo po mednarodnem sporazumu. Sklenil je, da pokaže svojo simpatijo napram milijonom brezposelnih Nemcev na ta način, da sprejme v Francijo njihovo deco. Že danes dospe v Pariz 200 takih otrok iz Hamburga, Berlina in Leipziga. Od tu bodo odpotovali na otok Oleron, kjer bodo preživeli mesec dni v koloniji »Srečno detinjstvo«* MADŽARSKA SKLEPA POGODBE. ŽENEVA, 21. maja. Včeraj je bila tu podpisana madžarsko-italijanska trgovska pogodba. Avstrijsko-madžarska trgovska pogodba bo podpisana na Dunaju. Prihodnji teden se prično pogajanja za madžarsko-nemško trgovsko pogodbo. Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Jose-fove« grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Joseiova« voda povzroči, da se človek splošno dobro počuti in da ima iasno glavo. »Franz Joseiova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. '/Mariboru, dne 21. V. 1931 muT-Timr-iiTrn m ....... Mariborski in dneoai drobii Spomladanske konjske dirke u (Tlariboru Au moramo paziti, da nalogo, ki smo mu io dali, ne prekličemo, ali pa, da mu ne naročimo nemogoče stvari. Z vzgojo, s katero hočemo pri detetu doseči poslušnost, moramo pričeti že v prvih tednih njegovega življenja. Res je težko tako mali stvarci kaj dopovedati, ker ne razume, vendar se mora otroka že zgodaj navajati na red. Na primer, če prične dete v noči jokati, ga pustimo, naj se iz-ioče. To storimo parkrat, dete si bo zapomnilo, kedaj je zastonj jokalo in bo prenehalo. Pri tem pa je potrebno, da vsaka mati v prvi vrsti vzgoji samo sebe, to se pravi, da ne sme biti pri vsakem najmanjšem joku ali solzi detetovi Popustljiva. Zelo napačno je mišljenje, da ie v takih trenutkih mati trda ali brezsrčna napram otroku. Ona je trdosrčna 'e napram sebi, kajti v takih momentih bi vsaka mati vzela dete najraje v naročje ter ga pestovala in nosila cele ure. Mati pa ki otroku v vsem popušča, bo Čntiia posledice v drugem ali tretjem letu njegovega življenja, ko bo hotelo dete biti vedno le pri njej in v naročju. Ravno drugo in tretje leto je za vzgojo deteta najvažnejše; tedaj ga treba naučiti po- slušnosti, da trnu ne bo potrebno kako naročilo ali zapoved večkrat ponavljati. Dete se naj nauči, da posluša na prvo, največ na drugo naročilo. Glavno pravilo za mater mora biti, da nikoli ne prekliče dane naloge. Matere, zlasti mlajše, se radi jezijo nad otrokom, če si je zamazalo oblekco, razlilo črnilo ali kaj sličnega. V takih slučajih je jeza neupravičena, kajti krivda radi neposlušnosti detetove leži na njeni strani, ker ga ni kaznovala radi neposlušnosti že takoj, ko mu je prepovedala dotikati se predmetov, ki niso zanj. Posledice'vzgoje se pokažejo pri otroku že po četrtem letu. Dete je svojeglavo, laže, je neredno in hoče uničiti vse, do česar pride, mati pa ne ve, kaj naj stori, da bi ga čimbolj kaznovala. Neki znamenit pedagog trdi, da je treba poslušnost deteta doseči na vsak način, še predno dobi zobe. Dete premnogokrat kaznovati ni pravilno, pri njegovih večjih napakah, če n. pr. laže ali krade, je glavna naloga matere, da mu to razloži in posvari. Cela vzgoja deteta pred šolsko dobo se mora v glavnem nanašati na poslušnost, pozneje pa, ko začne zahajati v šolo in postane pametnejše, ko začenja razumevati — treba v njem zatreti še ostale napake. Pri tem pa se ne sme nikoli uporabljati trd, zapovedujoč ton, detetu se mora dopovedati z mehko besedo, treba v njem vzbuditi čut dolžnosti, negovati dobre lastnosti, ki jih ima, ne pa jih ubijati z nepravilnim zapovedovanjem. Samo na ta način bo postalo dete res dobro poslušno in lepo vzgojeno, le na ta način lahko nastane med roditelji in deco lepa vez prijateljstva. Nekaj higijenskih zapoueči . ! nikoli v neprezračeni sobi. _.'i pri odprtem oknu, dokler to omogočajo vremenske prilike. Ce imaš centralno kurjavo ali pa arne rikansko peč, ne pozabi nikoli postaviti zvečer v sobo široko posodo vode, da postane zrak vsled izhlapevanja vode vlažen. Presuhi zrak silno škoduje zdravju, posebno kadar spiš. Navadi se, da zjutraj, ko se prebudiš, odpreš okno, če si spal pri zaprtem, ter parkrat globoko udi'neš sveži zrak. Seveda pa tega ne smeš storiti, če si prehlajen ali če je zunaj megla, mraz ali dež. Ce se ne moreš odvaditi kajenja, .s odvadi vsaj vdihavanja dima. Na ta na-£in ti bo kajenje škodilo polovico manj. Ne zanemarjaj zob. Glej, da jih pred spanjem temeljito očistiš. Ne pij vode med vsako jedjo. To zmanjša 'tek, ker s tem obtežuješ želodec. Ne uživaj mnogo slanih in preveč žabe'. >edi. C. se baviš s športom, nikoli ne pre tiravaj, ker s tem uničuješ vse zdrave učinke. Ce imaš navado, da čitaš zvečer v pes’el ji, glej, da več sediš nego ležiš. Ci-tnrti-s lež6 je slabo za oči, ravno tako je Škodliiva močna luč brez senčnika. Luč naj sije na tvoje delo, ne pa v oči. Od kečaj si ženske lepotičijo lice? Ce bi hoteli najti žensko, ki je prva hotela polepšati svoj obraz umetnim potom, bi morali iti daleč nazaj v zgodovino. Kateremu narodu je pripadala? Tega ne vemo, vemo pa, da so se žene raznih narodov, ki ^ živeli že pred 4000 leti, šminkale. Zene starih kulturnih na-r..'''iv so se dobro razumele na to umet nost. Sčasom — medtem so minula tisočlet-i® — je prodirala moda Šminkanja vedno višje. Čudno se nam zdi, če slišimo da je šminkanje že v XII. stoletju, torej v času, v katerem se na kulturo ženske lepote ni polagala nikaka važnost, igralo veliko vlogo. Angležinja se je šmin kala belo, Francozinja rdeče. Nekoliko sto letij pozneje je na dvoru Ljudevita XIV ži -I nenadomestljiv in razvajen človek ki je služi' kraljici v svrho polepšavanja Tudi dvorne dame so si hotele cridobit: njegovo naklonjenost, proseč ga, da jih u-elje v to umetnost. Pozneje se je moda šminkanja vedno bolj uveljavljala, pojavile so se pa tudi grde kričeče barve, v modi je bila na primer tudi vijolična barva. Te modne novosti ženske niso sprejele in so se rajši posluževale finega »i uge de Portugal«, ki je dal koži ne-uravni in negovani izraz. Pozneje, kakor tudi danes, je bila na' oga šminke, le malo osvežiti obraz. Pre mnogo mazanja z raznimi sredstvi je napravilo vsako damo neokusno in tako je ostalo do danes-Razumljivo je, da je imela ta umetnost, ki so jo nekateri imenovali »grešno umetnost«, tudi mnogo sovražnikov. Vled te je spadala cesarica Marija Terezija. ki je svojim dvornim damam šminkanje najstrožie prepovedala, in njen sin cesar Jožef II., ki je dal vsa sredstva'za lepotičenje obdavčiti, misleč, da bo s tem preprečil šminkanje slojih lepih Djnajčank. Ali to ni prav nič pomagalo, vsaka je rada plačala davek in je potem še z večjim užitkom uporab’jn'o to dragoceno stvar — šminko. Tako je bilo nekdaj, tako ie danes in bo ostalo najbrže z malimi izpremembami tudi b Sebi samemu in svojim ljubim pripravite največje veselje za praznike, ako jim na* bavite radio-prejema* lec. — Toda biti mora samo PHILIPS. Filmska produkcija nazaduje Iz Prage javljajo: Po statistiki cenzure filmov je padla v 1. 1929—30 splošno uporaba filmov. Znižala pa se je tudi domača produkcija in to od 409 v letu 1929. na 293 v 1. 1930. Domača produk cija ie zadovoljila v prvem letu 18 od stotkov, v drugem letu pa 14 odstotkov celotne uporabe. V Nemčiji so padli fi! mi od 550 na 504, t. j. od 25 odstotkov na 23 odstotkov. Francoski filmi so padli od 186 na 90 ali od 8 odstotkov na 4.5 odstotka. Amerika je dala v 1- 1930. odstotkov, 1. 1929. voljenih filmov. pa 44 odstotkov do Tako misli neabstinent. — Katera voda je najznamenitejša? = Morska. — Zakaj? = Zato, ker se ne da piti in je treba pi ti kaj drugega. mesečno boste postali zavidanja vreden posestnik PHILIPS - preje-malca in zvočnika. Šport 53 — Gospodična Irma, uslišite me in postanite solnce mojega življenja! = Kako rada! Srečna bi bila, ako bi mogla biti 20 milijonov mili od Vas! Vodni šport v Mariboru. Plavalna sekcija ISSK Maribora priredi v letošnji sezoni sledeče tekme: Dne 24. V. otvoritveno propagandno tekmo, kjer smejo nastopati tudi neveri-ficirani plavači. Dne 5. julija se bo vršila tekma za prvenstvo Maribora v plavanju in skočili. Dne 18. in 19. julija za prvenstvo Dravske banovine v plavanju, skokih in wa-ter-poolu. Dne 23. avgusta za srednješolsko prvenstvo v vseh panogah. Razen tega bo sekcija priredila 14. junija veslaško .tekmo s sandolinami, ki bo mnogo bolj zanimiva kot dosedanje. Tekmovalo se ne bo samo v hitrosti na kratko progo kot dosedaj, ampak na skoraj 8 km progi, kjer bodo morali tekmovalci pokazati še tehnično znanje. Ta tekma bo poleg plavalne tekme za prvenstvo Dravske banovine še najbolj zanimiva. Tekmovali bodo vsi znani vozači Drave. Plavalna sekcija SK Maribora bo v kratkem povabila znanega trenerja g Ulaga iz Ljubljane, da tudi v Mariboru priredi tečaj za plavače. Sušaški Orient v Mariboru. Za binkoštne praznike bo imel ISSK Maribor v gostih interesantno moštvo SK Orienta s Sušaka, ki je zadnjič gostovalo v Mariboru leta 1925. Orient igra največji del svojih tekem z italijanskimi moštvi ter je od teh tudi prevzel svojo igro. Tipični kick and rush sistem, s forsiranjem kril, visoka igra ter silna brzina in hiter start je odlika Sušačanov. To je danes tudi za oko najlepša igra, polna napetih momentov, poleg tega pa nad vse koristna. Ker se torej tokrat sestaneta moštvi popolnoma različnega načina igranja, bodo gledalci sigurno prišli na svoj račun. Nogometni turnir juniorskih moštev. Da se tudi mladini nudi prilika mednarodnega srečanja, priredi MO v Mariboru za binkoštne praznike juniorski turnir, ki se ga udeleži poleg ISSK Maribora, SK Rapida in SK Železničarja še mladinsko moštvo Kastner & Ohler, ne- oficijelni prvak Gradca. Znana graška tvrdka Kastner & Ohler je .v ta namen darovala krasen pokal za zmagovalca. Darilo je razstavljeno pri tvrdki Weixl v Jurčičevi ulici. Tekmovanja se bodo vršila v nedeljo in pondeljek dopoldne. Italija:Škotska 3:0 (2:0). Včeraj se je odigrala v Milanu meddržavna nogometna tekma Italija:Škot-ska. Zmagala je Italij v razmerju 3:0. To je drugi poraz profesijonalnega škotskega moštva na kontinentu. Dne 14. t. m. je, kakor znano, zmagala Avstrija na Dunaju nad Škotsko s 5:0. Nov lahkoatletski svetovni rekord. Na lahkoatletskem mitingu v Stamforf-Bridge pri Londonu je postavila Miss Lunu na 1000 m nov svetovni rekord v času 3:04.4. Stari rekord, ki ga drži ga. Radke (Breslau), znaša 3:06.5. 20letnica BSK. BSK proslavi v dneh 31. t. m., 1. ifl 2. junija 201etnico svojega obstoja. Od inozemskih klubov je BSK povabil pariški Club France in Eintracht Iz Leipziga. SK Viktorija (Zagreb) v Mariboru. V nedeljo, dne 31. t. m. gostuje v Mariboru zagrebška Viktorija, ter bo odigrala s SK Železničarjem prijateljsko tekmo. Turneja SK Rapida v Avstrijo In Nemčijo. Mariborski Rapid bo igral 24. in 25. maja v Salzburgu, 27. maja v Rosenhei-mu, 29. maja Regensburgu, 30. maja ^ Linzu in 1. junija v Welsu. Sokoistno Izredna odborova seja Sokolskega društva Maribor-matica bo v soboto 23. t. m. ob 18. v društveni sobi. Dnevni red: društveni nastop in župni zlet. Vabim tudi delegate župne uprave. Zdravo! Starosta. Aktivni in rezervni. — Sedaj hodita za Vami kar dva vojaka. Micika, Micika! = Milostiva, aktiven je samo eden Drugi je v rezervi. H. Zovacctn V senci Zgodovinski teaisa. 141 Trgovine na mostu so bile vse zaprte, kar se drugače ni dogajalo nikoli v takih okolnostih, ker so bili pariški štacunarji sami preveč radovedni na slične prireditve. Zakaj pariški trgovec je bojevite narave, in ker se mu nudi le redkokedaj prilika zadostiti temu nagonu, obožava vsako Igro, v kateri nastopajo ljudje, ki jih bodo ubili, In ljudje, ki ubijajo. Vrhu tega sta zapazila Manfred in Lantne, da je most pokrit z vojaki; skoraj dva polka sta bila zmaše-ua na ozki prostor med obema vrstama prodajalen. In dobro se je videlo šest drugih topov, dajoč mostu popolno lice trdnjave, ki se pripravlja na obleganje. Zvonček v justični palači je udaril sedmo uro. Med množico je nastalo tisto širno in globoko gibanje, ki priča o tesnobnem trepetu src, ki izhaja iz razburjenega središča, ter se raznese v širokem valovanju do najzadnje vrste. Zdajci pa so zaprli vrata na most. »Kaj se godi?« je zamrmral Lantne in prebledel ko smrt. »S trga Grev prihajam,« je začul za sabo zasopel glas. Manfred in Lantne sta se naglo ozrla- Mož, ki je rekel te besede, je bil Kokarder. In besede, kakor so bile preproste, so vendar zvenele enako mrtvaškemu zvoncu. A ravno v tistem hipu je začel res zvoniti mrtvaški zvonec pri Sen Zermenu, nato pri Naši Gospe, pri Sv. Evstahu, in po vrsti po vseh ostalih cerkvah, bližaje se s svojo rastočo silo čim dalje bolj, kakor glas nesreče, ki se širi z žalnimi odmevi... Iz dalje, z druge strani Sene, se je zaslišalo petje stoterih menihov, pokritih s kapucami in s svečami v rokah, ki so tvorili obsojencu poslednjo spremstvo. »S trga Grev prihajam!« je ponovno povzel Kokarder. »Ali veste, kaj se godi tamkaj? Grmada je res napravljena, toda pri grmadi ni niti krvnika, niti njegovih pomočnikov. Na trgu Grev ga ne bodo sežgali!« Lantne je zakričal s pretresljivim glasom. Manfred je zarjul strašno kletvico. Med rokovnjači je nastalo razburjeno gibanje. In mahoma, ponavljan z besnimi glasovi, je zaoril krik: »Na trg Mober! Na trg Mober!« Kriki in kletve so se križale vsepovsod. Na tisoče rokovnjačev je navalilo na mostova vrata, in začel se je strašen metež, dočim je bežala pre- plašena množica na vse strani. Kako priti na ono stran? Prokleto! Kako mu hiteti na pomoč? Glavo v ognju, z naježenimi lasmi, je rjul Lantne ta vprašanja, pomešana s kletvicami razbrzdanega obupa. Zdajci pa mu je šinila nova misel po zbeganih možganih. »Naprej!« je zaklical z grmečim glasom. In skokoma se je zapodil po bregu nizdol. Tam so bili čolni privezani z vrvmi na kole, zabite v peščeno zemljo. Toda on ni imel časa, odpenjati te barke! £aj niti ni gotovo, če jih je videl. Zagnal se je v vodo! Zmanjkalo mu je tal pod nogami; začel je plavati s tako besnostjo, da je rezal vodo skoro naravnost preko rečnega toka. Sledil je nezaslišan prizor; človek bi bil rekel, da je kaj takega mogoče samo v strašnem vročičnem snu. Za Lantnejem se je zapodil Manfred, za Manfredom Kokarder in Fanfar — deset, dvajset, sto, tisoč rokovnjačev, tulečih, kričečih, porivajočih in podpirajočih drug drugega; po Seni so črnele rokovnjaške kučme, štrlele besne glave in roke, ki so stresale bodala. Žensko kolo v dobrem stanju na prodaj, Smetanova ulica 36, Verčun. 1475 (Jre za birmo zlatnino in srebrnino kupite najbolj pri Mulavcu, Kralja Petra trg (pri mostu). Oglejte si kvaliteto in ceno. 1263 Skoraj novo moško kolo poceni prodam. Marija Kolarič, Radvanjska cesta 36, Studenci. 1471 Otroški voziček, dobro ohranjen, prodam. Cvetko, Gregorčičeva ulica 26. 1470 Za praznike dobite zelo dobro framsko vino, lastnega pridelka po Din 8.— in 10.— pri Frangešu, Gosposka ulica 11/1. 1476 Novo zlato uro, pripravno kot birmsko darilo, prodam. Bratuša, Samostanska ulica 12. 1474 Prodam skoraj novi »Singerjev« šivalni stroj, pogrezljiv, za polovično ceno. Naslov pove uprava »Večernika«-_________1455 Posestnik Kos, Meljski hrib 46 prodaja na binkoštno soboto celi dan govejo in svinjsko meso od zdrave živine po Din 10.— in Din 12.—. 1477 Stanovanje, 2 sobe v bližini kolodvora ali sredi mesta išče mirni zakonski par brez otrok. Naslov v upravi »Večernika«. 1456 Sobo in črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«. X Vozni red motornega čolna,Maribor Od mestnega prlstajališča na Pristanu odhaja čoln v smeri proti Mariborskem otoku dnevno ob 10. uri, nato vsako uro kamele. Zadnji odhod po potrebi tudi ob 20. uri. Od otoka se čoln vrača v smeri proti mestu: dnevno ob 10.35, nato vsako uro kasneje; zadnji odhod ob 19.35, po potrebi ob 20.35. CENA ZA PREVOZ: Smer Maribor—otok ........ Din 3,— Smer otok—Maribor............ . Din 4__ Pri nakupu 10 voznih listkov 10% popusta. BANČNA POSLOVALNICA BEZJAK, Maribor, Gosposka 25. Pri žrebanju drž. razr. loterije XXI. kola — V. razreda dne 20. maja so bili izžrebani naslednji večji dobitki (za eventualne napake se ne odgovarja.) 2 X Din 1,200.000.—: 68.450. 2 X Din 800.000.—: 9564. 2 X 2.000.—: 17.269, 17.272, 23.566, 27.012, 28.509, 31.154. 69.285, 3536, 11.180, 14.139, 19.709, 19.957, 23.472, 28.472, 28.782, 38.030, 38.070, 39.404, 42.457, 61.227, 61.531, 66/141, 73.722, 76.436, 77.353, 86.412, 88.335, 89.452, 91.944. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da Je naša iskrenoljubljena,soproga oz. mati, gospa Marta Kobilica soproga železničarja v sredo dne 20. maja 1931 ob 17. uri po kratki mučni bolaenl in aprevidena s tolažili sv. vere, v 34. letu svoje dobe boguvdano preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v petek, dne 22. maja 1931 ob )416. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Sv. maža zadužnica bo darovana dde 23. maja ob 7. uri v župni cerkvi sv. Magdalene. M a r 1 b o r, dne 31. maja 1931. 1472 Franjo Kobilica, soprog. Vlado, sin. Zora, hčerka. CENENO NA PRODAJ veliki stavbeni prostori lepa lega. od 500 m’ naprej, na periferiji mesta. Vprašati J. UHLER. Pobrežje. Nasipna ul. 42. ali pri g. geometru GOTZL, Aleksandrova cesta 63. Dame in gospode ki govore slovenski in nemški, z reprezentativnim nastopom, iščemo za obisk privatnih strank za resen in v vsakem gospodinjstvu neobhodno potreben predmet. Neomejen zaslužek. Predstaviti se v petek, dne 22. maja 1931 v hotelu »Orel« v Mariboru od 14.—19. ure. 1478 Poročilo iz kolekture ANTON GOLEŽ, Maribor, Aleksandro- va cesta 42. -r Žrebanje 20. maja 1931. (Za event. tiskovne napake se ne odgovarja.) Din 1,200.000—: Nr. 68.450. Din 500.000.—: Nr. 9564. Din 2.000_________ 12.269, 17.272, 23.566, 27.013, 28.509, 31.154, 69..285, 11.180, 14.139, 19.709, 10.057, 23.472, 28.478, 28.782, 38.030, 38.070, 39.404, 42.457, 61.227, 61.531, 66.441, 73.722, 76.436, 77.353, 86.412, 88.335, 89.452, 91.944, S tem je žrebanje V. razreda 21. kola končano. Nov® srečke za I. razred 22. kola pridejo v promet 23. t. m. Žrebanje za te srečke je določeno na 20. junija 1931. 153 Jestvine za turiste, kopalno sezijo in vinotoče v veliki Izbiri in po najnlžjlh cenah. Vinski kis jamčeiio pristno blago (naravni domači proizvod), ne ponarejen, liter po Din 8.—. Vina prvovrstne kvalitete po Din 10.— in 12.— liter. L. UHLER, delikatesa Maribor, Glavni trg. SOKLIČ zastopniki se sprejmejo Popolnoma brezplačno dajemo vsakomur doma pouk v pletenju kot hišni obrti. Brezhibno izdelano blago prevzemamo stalno proti gotovini. Obširne informacije dajemo vsakomur, kdor priloži za odgovor znamko. Zadruga iugosl. pletača, Osijek Doma m na cesti, v vrtu in pri izletu dobri in poceni platneni čevlji „VIKTORIA“ s šivanimi sumi podplati OETAL3NE CENE PO PARU: Številke 24-27. 28-34, 33-41. 42-46 Dinar 30*"35**50*" 60*" Dobilo se v vseh trgovinah cevllev. Ne veliko pri Peline Zegreb, poštni predel 286. Ugodna fazona, elastična hojal Sive, bele In črne za šnlranje in na Špango. Domači Izdelek. VGR Na vsakem podplatu zaščitni znak WIM PASSIN G Izdaja Konzorcij »Jutra« v, Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik; FRAN BRO ZOVlC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. cL, predstavnik STANKO DEIELA »Mariboru, ~ ^ v