Izhaja dvakrat na mesec ln sicer prvi Četrtek po I. In IS. v mesecu. Cena mu je I K 60 v na leto. (za NemCljo 2 K B v, ra Ameriko In druge tuje driave 2 K 60 v). — Spisi In dopisi se po«lja|o Ured-nlitvu .Domoljuba", L|ubl|ana, Seme-nllke ulice II. 2, ntrotnlna. reklamacije In Inserali pa: Upravnlttvu .Domoljuba*. Ljubljana, K°P"»'i«»t KA < SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO. 1 Inaerati m »prejemajo po sledečih cenah: Enoslopna petitvrsta (Šestina .Dorno-ljubove* Širine, 34 mm) stane za enkrat 30 v Ce se tiska dvakrat 20 v, Ce se tiska trikrat 24 v. Pri večkratnem objavljenju znaten popust — Reklamne notic« navadna garmondvrsta 00 v wwwwim» Čekovni promet poitno • branflnUnegl urada U. 624-797. Štev. 8. Y dne 21. aprila 1904 Leto XVII. Nov poraz liberalizma na 1 Kranjskem. Zopet so minile volitve, ki so donesle liberalni stranki popoln poraz, katoliško-narodni stranki pa zaupnico, ki je tem častnejša in pomenljivejša, ker so nasprotniki z vsemi silami in sredstvi delovali in ker je vsak volivec vedel, kak pomen ima njegov glas ne le za izvolitev poslanca, ampak za naš politični položaj in zlasti za usodo deželnega zbora kranjskega. Nasprotniki so sami v svoji veliki neprevidnosti dali boju tako obliko, da je poraz za liberalno stranko postal še uničevalnejši. Liberalna stranka si ni upala stopiti pred ljudstvo. Najprej je liberalna stranka izjavila svoj o nezmožnost stopiti pred kmečke volivce. Že to je bila izjava, ki kakor svetla luč razsvetljuje nezdravi položaj v naši deželi. Stranka, katera ima v rokah deželno gospodarstvo in šolstvo, stranka, ki se v zbornici bije ob prsi, češ: smo večina" —■ ista stranka mora pri volitvah izjaviti, da je nezmožna stopiti pred ljudstvo, danima ničesa, s čimer bi se mogla p red ljudstvom pokazati Ali se je moglo jasneje pokazati, da zija nepremostljiv prepad med deželno-zborsko večino in med slovenskim ljudstvom ? Liberalna stranka se je osmešila. A to liberalni stranki ni bilo dovolj. Ona se je hotela tudi ne- Fran Demšar, deželni poslanec. smrtno osmešiti — in to se ji je posrečilo, da je bilo veselje. Pokazala je pred ljudstvom vso svojo hinavščino, razkrila zvijačnost, s katero izkuša slepariti javnost, da se obdrži na krmilu. Glavni voditelji so se potegnili nazaj v zatišje, ker vedo, da zadostuje ljudstvu slišati le njih imena, da kot en mož stopi proti njim. Poslali so v boj svoje podložne politične služabnike, ki so imeli nalog, zatajevati voditelje, zatajevati stranko, za katero delajo. Kakor židovska tvrdka, ki s tujo varstveno znamko lovi kupcev za svoje ničvredno blago, se je pokazala liberalna stranka in razposlala svoje priganjače. Ljudstvo je odobrilo obstrukcijo. „Mi nismo liberalci", so trdili ti agentje, „mi obsojamo liberalno stranko. M i tudi nismo protikrščanski; ravno nasprotno: mi smo zvesti katoličani. Mi obsojamo brezvestno gonjo proti cerkvi." „Kaj pa hočete torej?" smo jih vpraševali. „Mi smo le proti obstruk-ciji." To je bil bojni klic. Tu je bilo konjsko kopito. Liberalna stranka je torej s tem nastopom hotela doseči le nezaupnico proti obstrukcionistom in utrditi majajoče se stališče liberalne slovensko-nemške zveze. Pod krinko neodvisnega kmeta naj bi bil gorenjski kmet izdal svoje tovariše in svoj stan ter dal svoje priznanje zvezi, ki ga hoče zatreti. Za ali proti obstrukciji? To je bilo vprašanje, katero si je stavil gorenjski volilec na vseh shodih, katero je zvenelo iz vsega časnikarskega boja. in s katerim so delali vsi agitatorji. Odgovor je tu : Ve 1 i k a n s k a večina je rekla, da glasuje za neizprosno in dosledno nadaljevanje obstrukcije. To je pomen zadnjih volitev. Uprav velikanska večina, ki seje tako izjavila, pa kaže. da je odslej naprej sploh nemogoče streti obstrukcijo katoliško - narodne stranke z agitacijo med njenimi volivci. število glasov. Velezanimivo je razmerje glasov v raznih krajih. Tu se vidi. da niso odločevali krajevni ali osebni oziri volilnega izida, ampak da imamo v resnici v vsaki občini ogromno večino ljudstva na katoliško - narodni strani.'le nekaj malo liberalnih slug pa je nasejanih okoli, kateri z vso agitacijo in z vsemi sredstvi ne morejo omajati ljudstva. Izid je sledeči po ob-inah: Kranjski sodni okraj. Demšar Novak Besnica.....50 — Cerklje.....225 8 Mavčiče..........56 29 Naklo.....102 3 Preddvor .... 166 13 Predoslje-Primskovo 121 16 Smlednik .... 79 16 Stražišče-Smartin .61 12 Šenčur.....172 13 V oglje.....44 4 Čirčiče.....33 5 Škofjeloški sodni okraj. Javorje.....S5 5 Oselica.....96 1 Poljane..........32 30 Selca..........249 o4 Sorica.....83 2 Stara Loka ... 179 41 Skofja Loka iZmineci 95 3 Trata.....99 9 Železniki .... 38 5 Tržiški sodni okraj. Sv. Ana..... 3 16 Sv. Katarina ... 39 — Kovor.....43 1 Križe.....92 7 Celotno imamo torej 2247 ka-toliško-narodnih glasov proti 293 liberalnim. Kaj uče številke? Razberimo nekatere zanimivejše številke! , Predvsem vidimo, da po\sod. kamor liberalci pridejo s svojo umazano agitacijo, zbude proti sebi tem hujši odpor" V Kranju izdajajo liberalci svoje glasilo »Gorenjca . Kranjski klafači. ki si ob pijači izmišljujejo podla zabavljanja, izrodke svoje nesramne domišljije zanašajo v ..Gorenjca" in to kmetom usiljejo. Bahali so se, da so s tem delovanjem že dosegli velikanske uspehe. Po njihovem pisanju bi moral biti kranjski okraj izprijen do zadnjega. In zdaj se je ravno kranjski okraj izkazal tako vrlo. da smo lahko ponosni nanj Zanimive so zlasti številke iz Cerkljan in iz Šenčurja. Kaj so liberalci pisali vse o Cerkljah' In vendar je zadnjič imela naša stranka tam le 193 glasov, zdaj pa 225 V Šenčurski občini je par liberalnih zgag. ki raz-kričavajo to pošteno občino po svetu kot liberalno. In vendar je ravno v tej občini poskočilo število naših glasov od 127 na 172. V najožji bližini Kranja, kjer so agitirali kranjski liberalci z vso silo. so spravili skupaj smešno majhno število glasov. V Mavčičah, v svoji lastni občini, je pa liberalni kandidat tako pogorel, da je že kar žalostno. Ravno te volitve so značilne za celo volilno borbo. Pri občinskih volitvah odločujejo mnogokrat krajevne in osebne razmere, in vsled tega pridejo večinoma semtertje liberalci do županskih sedežev. A pri tej volitvi je ljudstvo razločilo natančno, za kaj se gre in ni hotelo dati glasu niti svojemu županu, ko je kandidiral proti katoliško-narodni stranki. Seveda je pa dobro, če se duhovi ločijo že pri občinskih volitvah, kajti nasproten župan lahko tudi pri deželno* zborskih in državno-zborskih volitvah mnogo škoduje. Pojdimo dalje! V tržiškem okraju so pred kratkim liberalci občino Križe slovesno proglasili za liberalno In danes poglejte številke: 92 proti 7! Z vso agitatorsko silo so se pa vrgli liberalci na škofjeloški okraj Delali so na vse kriplje z lepo in z grdo. A poraz, ki so ga tu doživeli jim bo pač ostal še dolgo v spo. minu Najhujše je bilo v občini Stara Loka. Liberalni župan je Cd tukaj izkusil, da se značajnost našega ljud-stva ne da kar tako premagati. Veli. kanska večina 179 glasov jc bila na naši strani. Ker je bilo mno^o naših volivcev to pot izpuščenih iz volilnega zapisnika, moramo reči. da ss je ^ vsled liberalne agitacije število naših glasov tu le pomnožilo, kajs zadnjič je bilo tu oddanih tudi 119 glasov za našo stranko. In vendarje ".Narod" pisal, da je bilo v Stari Loki na shodu 300 liberalcev! Kje -0. ako jih je zdaj samo 41 ? V poljanski dolini je biia liberalna agitacija napeta do skrajnosti Dr Tavčarjevi hlapci so šli po hribih od hiše do hiše. O shodu v Poljanah je ..Slov. Narod* poročal, da je bilo tam 300 zborovavcev, ki so stotine svojih rok soglasno vzdignili za Novaka. In še na dveh drugih k rajih je bila tudi ..velikanska vdeležba volivcev. ki so se izjavili za liberalnega kandidata. Kake laži! Na dan volitve pa vseh teh stotin ni bilo nikjer' Tudi v Poljanah je bila katoliško narodna večina, liberalcev pa vseh skupaj samo 30! Blamaža nasprotnikov. Ako bi liberalci bili zmožni pametnega mišljenja, bi jim pač te volitve morale odpreti oči. V Ljubljani | so bili liberalci od pisave »Narodove' tako preslepljeni. da so v resnici ve rovali. da bo zmagala liberalna >tranka Tudi z dežele smo dobili iz več krajev poročila, da so liberalci prisegi na »Gorenjčeve" laži in se rotili, d) je vse res. kar piše. S sramoto morajo zdaj priznati da jih je njihovo časopisje imelo« norca. Ali jih bo ta strašna blatna* izpametovaIa?Ne verjamemo in si tega tudi ne želimo. Kajti neumnost 1» sprotnikova je vselej najboljša zavel-niča v boju . . . A tako lažniva je vsa politi«1 liberalne stranke. Kakor so zdaj po tvarjali dejstva in slepili z izmisli0 tinami. tako delajo vedno. In njih"' oprode jim gredo dosledno ved« na led. Volitev je razkrinkala llberaln« laži. kako liberalni kmetje „tehante vun mečejo in kaplane klofutajo", je pa o izidu volitev poročal jako kratko: ..Kranj 7. aprila. Ob velikanskem ne-čuvenem pritisku duhovščine se je danes izvršila volitev dežel, poslanca. Demšar je dobil 2200 glasov, Novak 300." Torej niti zdaj, ko je bilo cel6 že uradno dokazano, ni poročal še resnice, ampak je še vedno Demšarju nekaj odščipnil, Novaku pa navrgel, da jih je dobil 300. Seveda: Na vsakem shodu je bilo 300 liberalcev, zdaj jih pa vseh skupaj ni — to je bridko! Ce se kod sreča pet liberalcev, pa brzojavijo v „Narod", da jih je bilo 300! Smešna je pač liberalna stranka. Pisali so, da je bilo v Kranju 300 liberalnih kmetov, v Stari Loki 300, na kar je pozneje „Gorenjec" že vedel, da jih je bilo v Stari Loki 400, v Poljanah jih je 300 -- to je skupaj ravno en tisoč. No, in na zadnje jih je 293. Živela obstrukcija! Učitelji v boju proti ljudstvu zopet osramoteni. „Vsi učitelji na krov!" To je bil bojni klic učiteljev. Ze več mesecev prinaša njihovo glasilo samo hujskanje zoper katoliško-na-rodno stranko in poučuje učitelje, kako morajo shode prirejati in kaj morajo na njih govoriti, da bodo uničili „klerikalce". Toliko pisanja in tako malo uspeha! Za žive in mrtve so liberalci rotili učitelje, da morajo vsi planiti med ljudstvo in javno govoriti In kaj je vspeh? Mislilo se je, da je grom, pa je bil samo Grmek. Tu se je pokazalo, da je liberalno učiteljstvo med ljudstvom popolnoma brez vpliva, koder deluje kaj katoliško - narodne organizacije. Ce pomislimo, da je med temi 293 glasovi mnogo učiteljskih, tedaj nam postane ime „ neodvisne kmečke stranke" še bolj klavrno. Da, nastopil je enkrat en kato-lisko-naroden učitelj in dobil je sam 1543 glasov in je bil izvoljen. Ime mu je Jaklič. A liberalnih učiteljev lahko agitira sto, dobi vsak kvečjemu dva glasova! Tako hodi liberalni učitelj - na krov! Kako se liberalci tolažbo. Seveda skušajo liberalci to bla-roažo zakriti z novimi lažmi. Pravijo, da je ljudstvo nezavedno. A sami so pisali, da se je na Gorenjskem že izdavna zjasnilo in da je kmet izpre-gledal. Pišejo zdaj o „grozovitem pritisku duhovščine". A pred kratkim so vendar še pisali, da je klerikalni jarem že strt. Kako pa more duhovnik pritiskati na volivce pri tajni volitvi? Izgovarjajo se sedaj, da kmet ni vedel, za kaj glasuje. A vendar so sami zasejali svoje plakate in oklice v zadnjo hribovsko vas, da je moral vendar vsakdo izvedeti, za kaj se gre! Mi pa gremo naprej! Vedno glasneje se pa tudi razlega glas: Ob tla z liberalizmom na slovenski zemlji! Zadnje volitve so jasno pokazale, da ima samo katoliško - narodna stranka na Kranjskem pravico do obstanka! Zato neustrašeno naprej do končne zmage! Jasno kot beli dan je, da naše ljudstvo odobrava v velikanski večini postopanje katoliško-narodne stranke. — Vedno glasneje ori glas po naši lepi deželi: ljudstvu pravico v deželni zbornici! Politični razgled. Naš in laški minister v Opatiji. Že nekaj let sčm sta se Avstrija in Italija po strani gledali, ker so Lahi na avstrijsko-laški meji počenjali naši državi razne sitnosti. Slepa navdušenost za mater Italijo jih je tako premotila, da so že mislili, da so na laških tleh. Podpihoval jih je sam laški minister, ali ko je odstopil, je njegov naslednik hotel obnoviti prijazno razmerje z Avstrijo. Zato je stopil z našim ministrom v pogovor, ki se je vršil v Opatiji. Ministra sta se pogovarjala poglavitno o tistih stvareh, ki obe državi zadevajo, tako o Balkanu, o gospodarskih vprašanjih in zlasti o vinski klavzuli. Kaj sta ukrenila, še ni povedano, a gotovo je za ravnanje obeh držav ta pogovor velike .ažnosti. Vinska klavzula med Avstrijo in Italijo. Med Avstrijo in Italijo je bila sklenjena trgovinska pogodba, ki je prinašala glede vinske trgovine Italiji mnogo prida, naši državi pa mnogo škode. Pogodba je določevala, da se je laškim vinom nalagala nizka carinska tarifa, vsled česar je cen6 laško vino uničilo domačo vinsko kupčijo. Na to krivično pogodbo so pritiskali že dalj časa avstrijski vinski trgovci in zato se pogodba ni mogla več tako skleniti, kakor je zopet hotela laška vlada. Da bi se pogodba čim preje zopet sklenila, je prišel zadnje dni na Dunaj laški senator, a sedaj se je zastonj bati take pogodbe tudi nadalje, ker so ogrski vinski trgovci z vso silo delali na to, da se le-ta carina zviša nad 60 kron. Avstrija bo za-branila uvoz vina v večji meri in ne bo dajala laškim vinom nobene prednosti, kakor je to storila do sedaj. Prihodnji državni zbor. Zasedanje državnega zbora je določeno na dan 26. aprila. Predvsem bo šlo za to, da se izvolijo člani prihodnje delegacije, ki se ima že meseca maja sniti v Budimpešti. Zavoljo tega bo zasedanje le malo časa trajalo, in vlada je že naprej poskrbela, da ji razne stranke ne bodo delale težav. Pridobila si je že Poljake, Čehe in Nemce. — Na Ogrskem je jel zborovati državni zbor precej po praznikih. Hiteti so začeli že s proračunom za leto 1904, z ureditvijo posestnih razmer na Zibenbirškem in z volivno preuredbo. Ministrski predsednik hiti z vsemi tremi vprašanji. Anarhistovski napadi. Anarhisti so prejšnje dni napadli španskega kralja, nekaj časa pozneje pa španskega ministrskega predsednika Maura. Ranjen je bil z dolgim lovskim nožem med petim, šestim rebrom. Ko so napadavca prijeli, se jim je uprl in se z glavo v zid zaletel. Mož šteje še le 19 let in se kliče Artel. Boljši časi na Balkanu. Med Turčijo in Bolgarijo se je delj časa pletla pogodba glede Balkana, ki je slednjič vendar bila podpisana. Ta za mir in red namenjena pogodba zahteva od Bolgarije, da bo zabranila vstajnikom ubeg na bolgarsko zemljo; Turčija pa se je zavezala, da uvede sklenjene preuredbe, da namreč pomilosti vjetnike, da bo podpirala ubežne, ki se povrnejo in bo pustila vse krščanske podložnike pri miru in jim povrnila vso škodo, ki so jo med tem časom trpeli. Obljubila je tudi, da ne bo delala sitnosti pri carini, pri železnici in potnih listih, pa še več drugih stvari. To je že znanilo boljše bodočnosti, ako se Turčija ni samo širokoustila, in ako ne bo ostalo vse le na papirju. — Resne vstaje za letos ni pričakovati; glavni voditelji so v Djakovem. Ljudstvo še veliko trpi pod turško vojsko. Zamorski boji z Nemci v Afriki. Nemci še sedaj niso mogli ukrotiti zamorskih Hotentotov, ki so se jim bili že pred meseci uprli. Bojevati se morajo proti njim v več oddelkih, kjer seveda povsod zmagujejo. 2. aprila je bil težek boj pri Okahari. Divjaki so se umeknili v gorovje in imeli po vročem boju okoli 100 mrtvih. Nemci so imeli 32 mrtvih, med katerimi je bil t di en častnik. Nemški poslanci v Berolinu so privolili vnovič 274.000 mark, da bodo vstanovili med zamorci žandarmerijo po našem načinu. Strašno je slišati, kaj počno zamorci z belimi ljudmi. Natikajo jih na drevje, z nogami navzgor, in ubijajo jih kot živino. Več so j.h slekli, ubili z gorjačami in jim porezali glave. Ko pridejo mednje žandarji, bo upor hitro zadušen in mir narejen. Črui oblaki nad Tibetom. Država Tibet, sredi Azije, je petkrat taka kot naša Avstrija; do sedaj je država kolikor toliko še samostojna, pritiskajo pa jo od ene strani Rusi, od druge Angleži. Le-ti so že lani jeseni poslali večje število moštva, ki so vedno dalje prodirali v deželi. Tibečani se jih otresajo, zadnji čas so imeli z Angleži že boje, v katerih pa so kajpada podlegli, ker so za nič vojaki, oboroženi le z loki; Angleži tako vedno dalje prodirajo. Tako bodo skušali preprečiti, da se nebi rusovski vpliv ugnezdil v Tibetu. To je sedaj zanje ugodna prilika, ko ima Rusija v vzhodni Aziji bojne opravke. Rusi seveda tega ne bodo pripustili. Zadnje leto je vsled tega prišlo že večkrat do ostrih besedi med državama. Tibečaniisami so že dvakrat poklicali na pomoč rusovskega carja za svojega branivca. Na meji imajo Rusi precejšnjo vojaške oddelke, ki imajo namen ustaviti se angleškemu prodiranju. Zadnja bitka ni prinesla Angležem nobene slave, a ko bodo jeli prodirati proti glavnemu mestu Lhassi, kamor ne sme stopiti noben tujec, bodo Tibečani vse poskusili, da jih odpodč. Angležem bo trda predla, ko pokličejo Tibečani svoje oborožene menihe, katerih je nepre gledna množica, in ki varujejo budistovskega višjega duhovnika Dalai Lamo. Znamenja tako kažejo, da se ondukaj zbirajo črni vojni oblaki. Rusko-Japonska vojska. Zbiranje obeh vojska na suhem. Na suhem se godi sedaj še samo prevažanje in zbiranje vojakov. Na ruski strani se zbirajo vojaki, ki vsak dan prihajajo iz domovine, v taborišču Liaojang. Mesto se je čez noč spremenilo. Ruske čete so postavile veliko število trdnih barak. Cele čete, častniki, vozovi, kanoni vsak dan prihajajo in odhajajo. Ta tabor je blizu reke Jalu, ki je sedaj poglavitna točka obeh vojska. Glavni poveljnik Kuropatkin stanuje v železniškem vozu, njegov generalni štab pa v hišicah okoli njega. Od doma pa prihajajo vojaki vsak dan. Mobilizirana sta 10 in 17 kor. Od obeh teh korov, ki bosta kmalu v Aziji, je že več brigad na svojem mestu ki so se pripeljale po sibirski železnic Sedaj vozi vsak dan po šest do oser vlakov, ki pripeljejo počez 2500 do 3000 mož. Car je vodstvo sibirske^železnice po hvalil, češ da nepričakovano hitro vozi. Prvi vlakovi so 14dni prej prišli, nego so zračunili Japonci pa postavljajo svoje čete na nasprotni strani v več oddelkih. Prva japonska armada pod generalom Kurokijem, ki ima 70.000 mož, je pri Pjongjangu. Armada se pomika v smeri od Čemulpo Soul, kjer čakajo štirje rezervni bataljoni. 5000 pijonirjev izdeljuje železnico Soul Fasan, ki bo v jeseni dodelana. Mesto Fasan Japonci močno utrjujejo. Ruski kozaki so se umeknili nazaj čez reko Jalu. Japonci veliko trpč v Koreji vsled raznih bolezni posebno vratne bolezni jih mučijo. Rusi prodiranju Japoncev proti reki Jalu ne delajo sedaj nobenih zaprek. Prvi oddelki japonske vojske so 28. marca prišli v Tvičin. Ruske čete so šle nazaj čez Jalu in japonske čete zasedajo mejo ob reki Ker je bilo preveč od rok po tem potu do reke Jalu, so Japonci izkrcavanje pri Čemulpo popustili, in so se jeli zbirati pod generalom Oku v veči množini pri Jongampho ob izlivu reke Jalu. Že 10. marca se je ustavilo pred mestom 32 prevoznih ladij, na katerih so čakali vojaki, da bi stopili na suho Vojaki so veliko trpeli, ko so morali dolgo časa čepeti v ozkih in nizkih ladjah, preden so jih izpustili na suho. Sedaj stopajo na Korejo vojaki, ki jih je pripeljalo 40 ladij, druge ladje pa so še na odprtem morju. Preden izstopijo te čete, bo preteklo 14 dni, ker bodo z vojaki vred postavljali na suho tudi konje, vozove, topove in živež. Ta armada in prva, ki stoji tik ob reki Jalu, prišedša po suhi zemlji po Koreji navzgor, se bodeta združili. Da bodeta sovražnika udarila skupaj, mora eden izmed njiju prekoračiti reko Jalu. To bo pa najhujše, ker je reka celih 33 kilometrov široka, in se ob tem vremenu podč cele gore ledu po nji, ki vzamejo s seboj vse podkope, ki jih Rusi ali Japonci napravijo. Vojska na mokrem. Neprecenljive vrednosti za Ruse je odprtje sueškega prekopa, ki je narejen med Azijo in Afriko, po katerem so Angleži pripustili prosto pot. S tem je Rusu mogoče svoje ladje, ki jih ima v baltovskem in črnem morju, čez ta prekop po bližnjici poslat, v vzhodnjo Azijo. Car je ukazal obe brodovji pripraviti za na pot. Ko se bo še malo popravilo, bo združeno plulo proti vzhodu. Nadalje je poklical car vse rezervne častnike v mornarnici in vse moštvo v mor- narici iz vseh krajev. Tako bo vsa po. morska moč ruska šla nad Japonca in, če ne že prej, vsaj takrat, ko se tostransko brodovje združi z onostranskim, premagala brez težave rumenokožca. Ruska oklepna ladja uničena, glavni pomorski poveljnik mrtev. Mornarnični poveljnik Makarov je pazil v ladjevišču pred Port Arturjem sovražnika in kadar je le-ta priplul z bro-dovjem, je Makarov ušel izpred Arturja, da je s tem rešil rusko brodovje. Ko je tako zopet 13.aprila na ladji „Petropavlovsk" ugledal, da se bliža 40 japonskih ladij, je hitel z ruskim brodovjem nazaj proti ladjevišču. zbral vse ladje, da bi jih peljal pred „Zlato Goro" in tam s pridom branil vhod japonskih ladij pred Artur. Japonski admiral Togo je imel do sedaj navado priti le s 14 ali 16 ladjami pred Artur, to pot pa je priplul kar s 40 ladjami. Makarov je spoznal, da bi bila pomorska bitka proti premoči bob ob steno, zato je obrnil svoje ladje. V naglici pa zadene ob neko mino, to je strelno pripravo. ki je imela 80 kg. streliva, ter je njegovojladio„Petropavlovskavrgla kvišku jo v zraku obrnila in razbito vrgli z vsemmoštvom vred nazaj v morje kije jelo požirati žrtev. Rešitev v takem primeru ni mogoča, ker če se tudi mornarji hočejo s plavanjem rešiti, jih vodni, vrtinci potegnejo v globočino morja. Očitno je, da se jih je tukaj le malo rešilo. Utonil j e p o v e I j n i k Makarov, ki je bil izbore« admiral in bo zadel s tem Rusijo večji udarec, kakor če bi polovico portartur skega brodovja izgubila. Navzlic vsemu iskanju trupla utonjenega admirala in štaba, ki je ž njim vred utonil, še niso mogli dobiti S poveljnikom vred je utonilo na ladji 596 mornarjev. Rešili so samo velikega kneza Cirila, ki je izvrsten plavač, in enajst častnikov ter 32 mornarjev. Mina, ob katero je zadela ta ladja, je priprava, ki raznese vsako reč, ki zadene vanjo. Pritrjene so na verigah, ki pa se lahko vtrgajo pri močnejšem valovanju Na tako vtrgano mino je zadela u adja, ki se je potopila. Ta izguba poveljnika bo Rusijo občutno zadela, ker ga ni kmalu tako izvedenega moža, kot je bil o* — Še verjetneša pa so najnovejša po ročila, ki trdijo, da so Japonci s torpedo?-kami uničili rusko ladijo ali pa oni safli položili pred vhodom v pristanišče mi®1!' ob katero je zadela vračajoča se oklopni« »Petropavlovsk«. Ruskega carja je ta nesreča bridko zadela. Za naslednika Makaro« je imenoval admirala Skridlova. ki jebl1 dosedaj poveljnik ruskega brodovja v Črne® morju. LUSTffiH. Kako je Podbregar nabrisal Skoparja. Podbregar je živel v najboljših razmerah, ki se morejo misliti. Posestvo sicer ni bilo veliko, a bilo je na dobri zemlji in ne raztreseno. Lahko je preživil par volov, dva para krav in malo drobiža. S kakim veseljem je hodil na polje, ker je vedel, da mora kmet družiti molitev z delom, da ostane božji blagoslov pri hiši! Nedelj ni oneča-ščeval s posedanjem in popivanjem po gostilnah, ampak je vsak prosti čas prebil pri svojih ljubljencih-bučelah. Kako je bil ponosen na svojih petdeset panjev. Tako so imeli pri Podbregarjevih najlepše življenje. Kar so se nekega dne pričeli zbirati nad Podbregarjevimi črni oblaki. Sko-par, prvi bogatin v sosednem mestu, je zvedel za lepo lego Podbregarjevega posestva in si mislil: „Tukaj bi se morda dalo kaj zaslužiti. Kraj ustvarjen za letovišče. Poskusi, če proda." Polagoma je vedno bolj dozoreval ta sklep v njem, in kmalu so romali razni mešetarji k Podbregarjevimi. Zastonj je zatrjeval in jim trobil v ušesa, da ne proda. Vse so poskušali, da bi ga omehčali: „Saj vidite, da s kmetovanjem nič ni. Vsako drugo leto vam pobije toča, pogostne nesreče pri živini in pa taki davki. A ti se bodo še zvišali za dvakrat. Nastala bo vojska, in takrat bote morali dati živino in denar. Tako pa spravite čiste kronice in nobeden vam ne more blizu. Bodite pametni, in prodajte, in ne pehajte sreče od sebe." Podbregar pa je bil „pameten" in je pahnil mešetarja skozi vrata, ker se ga drugače ni mogel odkrižati. Odkrižal se ga je za enkrat, a čez par dni ga je imel zopet na glavi in ponavljale so se iste litanije o vojski, nesrečah, toči, davkih in tako naprej. A Podbregar je bil trd kot skala in ker se ga ni mogel drugače iznebiti, pognal ga je iz-nova skozi vrata. A mešetar je bil čez par dni pri Podbregarju. Gospodar je vzrojil in se znova na ne ravno lep način iznebil sitnega mešetarja. Žena, ki je vedela, da mož ni več tako zadovoljen in vesel, je povedala svojemu bratu, ki je bil navihanec prve vrste. Cez par dni ju je videla, kako živahno sta se pogovarjala. Koje prišel Podbregar domov, je dejal ženi: »Če pride še kdaj mešetar in bi mene bilo doma, me pa pokliči." »Pa vendar ne boš tako neumen, da bi prodal. Kam pa se hočemo potem djati", se se je čudila žena. »Molči in pokliči me, kadar bo treba. ^ svojim posestvom naredim kar hočem." Podbregarica bi bila rada možu ugovarjala, toda ni upala. Kesala se je, da je povedala bratu, ker on prej ni hotel nič slišati o kaki prodaji. Drugi dan je bil mešetar zopet pri Podbregarju. Malo pogledal je, ko je dejal Podbregar: „No, da bom imel vendar že enkrat mir, vam pa prodam, če dobro plačate. „Ne b( š prodal! Jaz ne dovolim nikdar!" je ugovarjala žena. .Sapramiš b .. ., molči", je vzrojil Podbregar. „Če pravim jaz, da prodam, bom prodal, in če se ti tudi na glavo postaviš." Ko je žena olšla, je dejal Podbregar, da bo že dovolila, ko bo videla cel kup denarja pred seboj. „Sedaj pa poslušaj! Za njive in gozde hočem 1000 K, za poslopje 1500 K in potem za vsako koristno žival, ki jo imam pri hiši, eno krono. Tvoj gospodar prevzame vse, jaz pa spravim denar! Kaj zijaš? Ako si zadovoljen, udari!', in Podbregar je pomolil mešetarju roko. A mešetar ni bil zadovoljen s kupom in je pričel glihati, a je slabo naletel. .Če si zadovoljen, udari in jutri naredimo pred notarjem kupno pogodbo, če pa ne, pa ven!" se je togotil Podbregar in zagrabil mešetarja za rame. „ Dajte se no kaj pogovoriti, saj ste vendar človek",je poskušal mešetar svojo srečo, a zastonj. Podbregar je ostal trden in ni od-jenjal niti za vinar; mešetar je pridajal počasi in tako sta se nazadnje zedinila. Žena je morala rada ali nerada prinesti par litrov vina za likof in pilo se je na zadovoljnost kupca in prodajalca. Dogovorila sta se, da pride Podbregar drugo jutro v mesto in potem gresta s Skoparjem k notarju, da naredi kupno pogodbo. Trčila sta še enkrat in si segla v roke, da bi se ja nihče ne skesal. Podbregar je bil žid&ne volje, ko je odšel mešetar; hodil je z mogočnimi koraki po sobi gori in doli in žvižgal neko po-skočnico. Ne pa tako žena Žalostno ga je pogledovala, in ti očitujoči pogledi so omehčali Podbregarja, da je dejal ženi: »Dušica nikar ne žaluj! Vidiš, jaz sem obljubil tvojemu bratu, da ne izdam nič, ker mora načrt ostati prikrit. Le pomiri se, ako Bog d&, obdržala bova posestvo in dobila še nekaj stotakov, potem bo pa zopet mir." Žena je zmajevala z glavo in drugo jutro, ko je bilo treba k notarju, se je je zopet loteval obup. Podbregar pa je bil vesel, poknil z bičem in oddrdrali so k notarju. Mešetar je že čakal na oba, Podbregarja in Skoparja. Šli so vsi skupaj k notarju in kupna pogodba je bila kmalu narejena. Notar jo je prebral še enkrat in potem so jo podpisali : prvi Skopar, potem Podbregar in nazadnje še Podbregarica, akoravno nerada. „Tako", je dejal notar, .sedaj je stvar gotova, samo še pogledati morate, koliko ko ristnih živali ima, da mu jih plačate po kroni." „To naj naredi kar mešetar", je dejal Skopar in mu dal nekaj papirnatega, denarja. Mešetar se je odpeljal kar z Podbre-garjem. Doma so dobili brata od žene in par sosednih navihancev, ki so se venomer skrivoma smejali, kar je Podbregarico tako jezilo, da bi jih bila najrajše pošteno ozmerjala. Spravili so se hitro na delo. Kmalu so prešteli vso živino — 12 glav — potem ku-retnino, nazadnje še golobe. „Dvainpetdeset glav", in mešetar je počasi odpiral denarnico, „to izda dvainpetdeset kron; saj smo že vse prešteli." „Da vse; samo bučele še niso vštete", se je smehljal Podbregar. „Saj res", je povzel mešetar besedo, „koliko panjev pa jih je?" .Petdeset " .Toraj dobite še petdeset kron!" „Kaj? Koliko?" je vprašal Podbregar začuden. „1, no petdeset kron. Vsak panj eno krono, petdeset panjev — petdeset kron, saj je to vendar jasno." „Vi me niste razumeli. Saj nisem rekel, da je petdeset bučel, ampak da jih je petdeset panjev", se je smehljal Podbregar. „Kaj ?• in mešetar je obraz čudno skremžil, Podbregar pa in okolu stoječi so se glasno zasmejali. ,Vsaka bučela eno krono! O nezaslišana sleparija!" je stokal mešetar. »Seveda malo drage so! Ali kupčija je kupčija; tako stoji v pismu!" seje norčeval Podbregar. „0 goljufija, goljufija!" je stokal mešetar, drugi pa so se mu smejali. „Kaj ne, konja se že vzame za eno krono, a bučele so predrage", ga je dražil Podbregar. „0 sleparji, koliko pa hočete za bučele?" je zdihoval mešetar. .Jaz te ne maram ogoljufati. Pojdi in izberi, kateri panj hočeš in preštej bučele in kolikor jih bo v tistem panju, toliko jih bomo počez računali tudi za druge panje." „Štejte sami jaz nočem, o sleparji!" se je branil mešetar. „Dobro, pošljem po notarja in potem jih preštejemo pred pričami in potem boš moral plačati še te stroške", ga je dražil Podbregar. Po daljšem obotavljanju se je mešetar vendar-le vdal. Umorili so najmanjši panj. Vsedlisosein pričeli šteti. Našteli so 11 521 bučel. „Tako", se je oddahnil Podbregar. „Jaz dobim toraj za vsak panj enajst tisoč petsto in enaindvajset kron. Alo mešetar, izračunaj, koliko dobim za petdeset panjev in glej, da mi prineseš še danes ves denar!" Mešetar je odšel k notarju, da bi izvedel, ako je mogoč kak izhod iz nastavljene zanjke. A opravil ni nič. „Kdo bi bil zaupal tem neumnim kmetom, da so tako prebrisani", je tarnal venomer. „Po toči je prepozno zvoniti", je dejal notar! »Pojdite k Podbregarju in ga skusite pregovoriti, da se kako poravna." In mešetar je stopal s povešeno glavo in žalostnim srcem k Podbregarju, kjer so ga sprejeli z glasnim krohotom. Nikar se ne veselite prezgodaj! Skopar ne sprejme kupne pogodbe; le tožite ga za odškodnino", je modroval mešetar. Jaz ga iztožim, da mora kupiti za toliko, za kolikor sva se pogodila«, se je odrezal Podbregar in zopet so se smejali mešetarju v obraz. „Dajte, bodite pametni, saj s tozenjem ni nič. Pobotajva se mirnim potom", je prigovarjal mešetar. „Vi ste pametni", se je smejal Podbregar. „Dajte tisoč kron!" „Tisoč kron! Ali ste pri zdravi pameti?" „Ne premišljajte se veliko! Vsakih pet minut bom hotel tisoč več. Torej —.« Ves pobit je odštel mešetar tisoč kron in osramočen odšel s trdnim sklepom, da se ne dd nič več tako nabrisati. Razgled po domovini. P. n.deželnozborskim volilcem v kmetskih občinah sodnih okrajev Kranj, Škofja Loka in Tržič! Sijajni izid volitve dne 7. t. m. ostane zapisan z zlatimi črkami v zgodovini političnih bojev, katere bije pošteno kmetsko ljudstvo slovensko zoper svoje sovražnike. Nič ni pomagala besna agitacija nahujskanih liberalnih pomagačev, nič vladna podpora, nič pomilovanja vredno vedenje nekaterih zapeljan-cev in pa izdajic svojega lastnega kmetskega stanu, nič na kupe raz-trošeni z lažmi natiskani liberalni papir: ob zavednosti in skalnato trdni značajnosti gorenjskih mož so se razbile vse spletke in nasilje ljudskih sovražnikov in njihovih podrep-n i k o v. Podpisani odbor smatra kot svojo prijetno dolžnost, da častitim p. n. volilcem na sijajni zmagi ljudske misli in kmetske zavesti naj-iskreneje čestita in se obenem zahvali za zaupanje, izkazano z izvolitvijo od katoliško-narodne stranke priporočanega kandidata. Slava zavednim kmet-skim volilcem! V Ljubljani, 11. aprila 1904. Osrednji volilni odbor katoliško-narodne stranke. Zahvala. Povodom moje izvolitve v deželni zbor izrekam tem potom vsem svojim cenjenim volivcem najprisrčnejšo zahvalo za zaupanje, katero ste mi izkazali na dan volitve. Skušal bom po svejih močeh željam onih, kateri so mi poverili čast deželnega poslanca, ustreči v vsakem oziru. Istotako se zahvaljujem prisrčno za pismene in brzojavne čestitke, ki sem jih prejel na dan izvolitve. Ft*ati Demšat*. Župnijo St. Jakob ob Savi je dobil č. gosp. Ivan Sakser, župnik v Hote-deršici. Knjižica „Pouk krščanskim staršem", katero so slovenski starši sprejeli v pr/i izdaji s tako velikim veseljem, je izšla ravnokar v drugem natisku. Dobiva se v »Katoliški Bukvami" in v proda-jalnici „Katol. tisk. društva" (prej H Nič-man) v Ljubljani. Cena 50 v. in poštnina 10 v. Naročila sprejema tudi knezoškofijska ordinarijatna pisarna v Ljubljani. Gorenjske novice. Iz Poljanske doline. * Volitev na Trati, v središču poljanske doline, je pokazala, da tukaj ni prostora za liberalce. Demšar je dobil 99 glasov, Novak samo 9, čeprav se je Trejkuc s Hotavelj pripeljal na slami v Gorenjo vas. * Župan Jelovčan je bil enoglasno voljen za poslanca, čeprav še ni trideset let star. * Demenčičev Andrejec pravi, da so tratarski gospod župnik cunja, ker so oznanili v cerkvi, naj možjč volijo kandidata katoliške-narodne stranke. Andrejec! Kedo je pa v Črni vrh prinesel smrdljivega .Gorenjca" in potem lagal, da so tam farani na »Garjevca" naročeni? c Anžonovec iz Srednje vasi je pred volitvijo trdil, da bo za Demšarja v Poljanah komaj deset glasov. Po volitvi pa tako presenečenje! »Ali greste iz Port Arthurja?" je vprašal mlekar v Dobji poparjene liberalne Poljance, ko so se ti vračali domov. * Kosem, Tavčarjev brat iz Poljan, je kričal v Srednji vasi nad gosp. kaplanom, da se boji za svojo biro. »Rajši vam d petak, kakor da bi od vas vzel za en krajcar bire", ga zavrnejo gospod. .Bravo! Živijo Demšar!" zakličijo volilci. Lovric je kar jeze pihal. * Kramar Kos je po volitvi na cesti tirjal katoliško-narodnega volilca radi dolžnih desetih kron. Poljanci! Spodite Kosa v grm, odkoder je privandral v Poljane! * Na Trati je samo en kmet liberalno volil. Vsi drugi imajo premalo posestva, da bi se smeli zmirjati z neodvisnimi kmeti. * Nadučitelj Lovro Perko je imel polno glasovnic. Kje jih je dobil r Ker je agitiral v dveh občinah, pač zasluži posebno pohvalo. * Kamenski Pavle je šel v hribe kupovat svinjo in ob enem agitirat za liberalce. Mislil je, da bo potem boljša sreča. Na volišču je bil silno glasen. Kar naenkrat je p» umolknil. Zakaj neki? * V Poljanski dolini so občine: Zmi-nec, Poljane, Trata, Javorje in Oselica, V teh občinah je glasovalo 407 volilcev a Demšarja, 48 za Novaka in za Boštinoveg« Franceljna jeden, da ne bo pozabil na svojo obljubo z dnč 8. novembra 1903. Zato P» naj doni po širni Kranjski deželi klic: „Ži veli zavedni ka t o 1 i ško - narodni Poljanci!" Iz Bohinja. * Srednja vas. Končali smo letne ra čune naših zadrug, ki so pokazali prav lepe vspehe. Hranilnica je imela 509.157 36 K prometa. Hranilnih vlog smo imeli koncem leta 366.196-53 K, posojil 228.353 21 K, na" loženega denarja 144.62007 K. Čisti dobi^ znaša z obrestmi rezerv, zaklada 1344-15 K; če se k temu prišteje 1100 K podpor, katere je hranilnica med letom dovolila, je bil skupni dobiček lanskega leta 244415 K. — Kmetijsko društvo posluje zdaj lesto leto. Pri ustanovitvi so prerokovali dobri prijatelji gotovi pogin vsaj v petih letih. Pet let je minulo, toda društvo še ne kaže nobenega znamenja bližnjega razpada, kakor kažejo sledeče številke: Udov je na novd pristopilo 23. Domači posestniki, izmed katerih so imeli nekateri začetkom nezaupanje do društva, 90 skoro vsi zraven. Tudi drugod si je dobila zadruga veljavo. Pristopili so najboljši posestniki iz Bitenj, Lepene in Koprivnika. Članstva ni med letom nobeden odpovedal Črtati smo morali tri člane, dva gg. župnika zaradi smrti, en ud se je izselil drugam. Koncem 1. je bilo pri društvu 343 udov. — Da je društvo res gospodarsko, je razvidno iz poročila, po katerem se je prodalo udom 8156 kg. fižola, 6315 kg. sira, 2028 kg. planinskega mahu, 38.795 kg. smrekovih storžev, 620 kg. kož. Nabavili smo udom: 139.790 kg. moke, 83.258 kg. koruze, 3960 kg rži, 610 kg. semen, pšenice, 13.000 kg. otrobov 145 kg. semen detelje, 445 kg. semen, krompirja, 5100 kgr. kajnita in žlindre, 4524 voza, 2Č39 kg. železa, 2 slamoreznici itd. Prejeli smo za vse prodano blago: 98.27306 in od dolžnikov24.527'87K,torej skupno 122 80093. Pri računu smo odpisali od vrednosti nepremakljivega inventarja, to je od vrednosti hiše 1340 K premakljivega inventarja, od orodja in strojev 61808 K, torej skupno 1958 08 K. Vendar znaša čisti dobiček še 472 65 Kron. Prometa je imela društvo 291.633 62 Kron. Rezervni zaklad znaša 2204 97 K. Ljudje so se oprijeli zadruge, ker so spoznali, da ima le en namen: revežem pomagati. Dobiček zadruge njim ostane. * Dinamltni patroni. Na mostu na Le-dinicah v Boh. Bistrici je dvignil šolski deček desko in našel pod njo več dinamitnih pa-tronov. Enega prižge z žveplenko, nakar je eksplodiral in neprevidnemu dečku na desni roki odtrgal več prstov. Pod mostom so našli še nad 20 dinamitnih patronov. Bržkone so patrone Italijani skrili pod most, ki so pred nekaj meseci ribe z dinamitom pokončavali in bili potem vsled tega obsojeni. * Železnična proga med Bohinjsko Belo in Škugami je vnovič preložena, nov predor bode dolg nad 3 km. * Razširjenje kolodvora na Jesenicah naglo napreduje. Število delavcev pri gradnji nove železnice na Jesenicah se je pomnožilo za 600 mož. Tudi na Dobravi pri Zaspu se je število zdatno pomnožilo. * Stavka na Javornlku. Na Javorniku je ustavilo delo okolu 400 delavcev, ker jim je bogata kranjska industrijska družba neopravičeno prikrajševala pri plačilu. Zahteve delavcev so pravične. Dolgo časa so že delavci prenašali krivice. Tudi kmečko ljudstvo odločno stoji na strani delavcev, podpira to gibanje, ter odobrava, da se domači delavci ne pustč do skrajnosti izmozgavati od tujcev. Tudi jeseniško delavstvo bo pokazalo svojo skupnost z delavci na Javorniku. * Utrgala se je zemlja v tunelu pri Hrušici. Nesreče pri tem ni bilo nobene, le delo se je moralo za nekaj časa ustaviti. * Veselico je priredilo izobraževalno društvo v Gorjah na belo nedeljo. Igrala se je prav dobro igra »Sv. Neža". * V Rim sta odpotovala župnik blejski g. I. Oblak in g. V Zabret, kaplan na Jesenicah. * Iz Olševka. — Na belo nedeljo se je v Olševku vršila lepa, ginljiva slovesnost Postavil se je namreč v cerkvi v neko duplino, kjer (e bila poprej stara podoba žalostne Matere Bojže, kip Lurdške M. Božje. Izdelal jo je prav lepo g. Fr. Martiner v Groienu na Tirolskem in stane 200 kron Dobrotniki iz Olševka, Luž, Hotemaže, Visokega, Možjance in celo od Jezera na Koroškem so prispevali v ta namen. Popoldan je bila v prostorih Mubejeve hiše ob pol 4 veselica. Predstavljala se je igra v 3 dejanjih »Najdena hči" Dekleta Marijine družbe v Olševku so svoje vloge jako dobro in ganljivo dovršile. Ta slovesnost bo ostala v Olševku v vednem dobrem spominu. Ljudje dohajajo obilno k Lurški M. B. jo častit in za pomoč prosit Vse, kar se je zgodilo naj bo v čast in slavo Mariji! —c * Iz Preddvora: Tudi pri nas smo se enkrat pokazali. Dekliška Marijina družba je priredila na velikonočno nedeljo in velikonočni ponedeljek veselico z deklamacijo, alegorijo »Večna luč", z igrokazom „sv. Terezija" in petjem. Petje je izvrstno vodil in na harmoniju spremljal kapelan g. Jos. Go-stiša. Igralke so svoje uloge izvrstno izvršile. Čast jim! * Katoliško politično društvo za kranjski okraj se bo vstanovilo v najkrajšem Času. Pravila se predložč te dni. To bo odgovor (kolikor ga niso že pri volitvi prejeli) na skrajno predrzna izzivanja liberalcev. Poskrbeti hočemo za to, da bo liberalce enkrat za vselej veselje minulo, sklicavati še kake kmečke shode in posvete v Kranj, veselje minulo kranjske postopače, ki se imenujejo tudi .sokole", napravljati kake politično po-farbane shode v okolici, sploh poskrbeti, da bodo kranjski liberalci imeli malo več rešpekta pred nami. Bili smo pretihi in premimi, zato so si dovoljevali največje arogantnosti. Ker. nas pa tako lepo prosijo, se bomo pa malo krepkeje odzvali. Pokazati hočemo — kakor smo že rekli d a — lepa Gorenjska je inostane naša I * Iz Ihana. V odgovor na jalovo »Narodovo" bahanje glede obč. volitev samo to: V obč. odboru v Ihanu liberalcev sploh ne poznamo, morda sta dva, a Se ta dva bi bila morda užaljena, ako bi jih tako imenovali. Živel sedaj novo izvoljeni neomajno katoliško-narodni župan g. Karel Sojer! Bog in sreča junaška! * V Lešah so v nedeljo 10. aprila ubili fantje 231etnega Janeza Mohoreta. * Na Bohinjski Beli se je odprl brzojavni promet z omejenim dnevnim službenim časom. * Umrl je na belo nedeljo v Ljubljani prečastiti g. monsignor Al. Stare. Na veliko soboto je še vodil procesijo v Mengšu v svojem rojstnem kraju in drugi dan slovesno maševal. Bolan je bil le par dni. Rojen je bil 10. junija 1836 v Mengšu. V duhovnika posvečen je bil 26. julija 1859.^Služboval je na raznih krajih. Imel je veliko premoženja. V svoji oporoki je volil 50.000 kron za slepce, po 1000 Kron pa vsem župnijam za vsakoletni rekvijem, kjer je služboval. Pokopan je bil v Mengšu v rodbinski rakvi. Bog mu plačaj njegova dobrotna dela! * V Domžalah je gorelo pri Knezu dne 13. aprila. Pogore'o je dvoje hiš in en skedenj. Kdo je zažgal, se ne ve, domžalska požarna bramba se je vrlo dobro obnašala. * Na Šmarno goro bodo šle dekliške Marijine družbe iz kamniške dekanije dne 7. maja. Dolenjske novice. Iz Belokrajine. f Usahnila je kot duhteča pomladanska cvetka v Petrovi vasi blizu Črnomlja naj-vzglednejša učenka Marija Kočevar. Kratko je živela — šele 11 let — pa po Božjih mislih je bilo njeno življenje dolgo. S svojo nenavadno darovitostjo je združila tudi veliko pridnost in pobožnost srca. Izdihnila je svojo blago, nedolžno dušo v naročju zdravnikovem, s katerim je do zadnjega govorila. Preselila se je v zanesljivejši kraj, ljubljenka svojih vrlih staršev in upanje učiteljev; o tem je pričal tudi obilno obiskani in lepi pogreb. f Umrl je 9. aprila obče spoštovani Janez Gerzin iz Mihele vasi pri Črnomlju, bivši obč. tajnik, stričnik g. župnika Gerzina. Škoda blagega in razumnega moža. f Točni volile). Ogromna udeležba je bila pri občinski volitvi v Dobu pri dnč 7. t. m. Volilcev prvega razreda se je sešlo nič manj kot 0. — Že se je bilo bati, kaj bo šmenta, precej obširna občina pa na ramah samo štirim odbornikom. Toda brihtni glavici šine dobra misel v glavo, spomni se besed: »Pojdite na ulice in prelaze..Robar je na „Podvinki" krompir podoraval. Hajdi ponj. „Ti! pojdi no volit." Šel je Izvolil je štiri odbornike in dva namestnika. Lahko mu je zdaj občina hvaležna, ker jo je tako lepo rešil iz zadrege. f Uganka. »Slovenec* je zadnjič zastavil tole zastavico: „V Metliki so trije sodniki, a sodita samo dva, kaj je to? — Kdor reši to uganko, dobi 300 kron, katere ima shranjene Miko Gribelski." — Naprošeni smo še, naj povemu onemu, ki bi rešil zastavico — da dobi še en kozarec boljšega zraven krone, boljšega kot je oni, ki se razliva po mizah od razbitih steklenic, kadar metliške visoke glave..... f Milost zakona. G. načelnik pri „prvi dolenjski posojilnici" v Metliki v mestni hiši je lahko vesel, da so ga tako milostno spustili „skoz". To si zapomnimo, da ima liberalni načelnik tudi pri kaznjivih prestopkih prosto pot in ga še ne zaslišijo! f Revizije pri pivi dolenjski posojilnici še sedaj ni. f Smrkavi trojkar, ki je klobasaril in verižil v „Narodu", se že kesa. Kes menda prihaja odtod, ker ga niso hoteli v Marijino družbo poštenih fantov, da bi bil še tu za „špiona". f Ponarejen denar. Sedaj krožijo ponarejene kronce že tudi v okolici Podzemlja. f Hranilnica in posojilnica z načelnikom g. Jožef Vukšiničem in pa kmetijsko društvo v Metliki z načelnikom g. Matjašičem vrlo napredujeta Svoji k svojim! Samopomoč je najboljša! Z ribniške zemlje. f Še enkrat maškare. Iz Ribnice: Oče: »Ljubi sin, prosim te, nikar ne hodi v maškare! Kupim ti en liter vina, ako ne pojdeš." Sin: „Kaj bo tisto! Liberalci so nam obljubili sodček piva, da gremo." In šel je. t »Odprto srce, odprte roke" imeli so trški liberalci o postu za uboge maškare, ki so pri vratih in pod okni prosjačili. Kar deževalo je darov skozi okna. To je vzvišena, plemenita darežljivost, — fakinom za pijančevanje! Seveda, dajati za čast božjo, lepoto cerkve, izobrazbo ljudstva, za polajšanje bede trpinom, seveda to je — prekmečko. Za pijane maškare, to pa to, to je — napredno, — prosvitljeno. f Lepo blago. Blago pravimo pri nas tudi živini. Tako lepo blago so imeli pri Dobravčevih na Poljanah, namreč par volov. Pa jih nimajo več, ker so jih prodali in sicer za 1270 kron. f Prismojen, toda hudoben je sin, ki je pred par leti na Gori lastno mater sunil z nožem. Popihal jo je v Ameriko, pred kratkim se je vrnil, toda orožniki ga še niso pozabili in so ga precej pobasali. Dobil je samo tri dni, češ daje prismojen. Tedaj pa ni bil prismojen, ko je všel v Ameriko! Na Studenec ali pa v prisilno delavnico naj bi ga dali, da zopet kaj ne prekrivi. f Knofe je začela deliti ribniška liberalna posojilnica. V Sušje so jih že dobili. Tako nesramno predrzni so ti liberalni mo-gočnjaki, da vkljubtemu, da so tudi suške vloge pomnožile posojilnično premoženje, odrekajo zdaj Sušnjanom vsako podporo za vodovod. Taki ptiči so liberalci, čivkajo, kakor Tavčar poje. f Povprašuje se, ali je Višnikar morda plačal onih 200 kron, ker je zdaj vse tiho o njih. Odgovarjamo: Ne. f 1320 kron potegnili so Korenov oče za par pitanih volov. Lep denar, toda vroče je bilo pa tudi večkrat mesarjem, preden sta bila hlačmana iz kože in razsekana. f Vozili se bomo z novim rumenim poštnim vozom iz Loškega potoka tje v „turško* Drago. Spredaj bo pa sedel naš Peter Modic in bo z .železno pištolco" streljal na svoje lepe konje. Hi! f Po 200 cepljenih drevesc in po 300 divjakov poslala je c. kr. kmetijska družba sodraški in gregorski kmet. podružnici, da se razdele med ude in tudi neude, katerih otroci so bili po zimi po žledu poškodovani. Ljudje so jako hvaležni za tako obilni dar. f V Strugah se nekaj kuha. Nekoliko smo poduhali tisto reč in zdelo se nam je, da je vmes — žganje! f Bog ima Gregorce rad, tako smo si mislil Veliko soboto zvečer. Po tridnevnem brezupnem vremenu namreč je bistri sever naenkrat pregnal sitne oblake in prižgal tisoče zvezd na obnebju. Napravili so namreč letos dragoceno in prekrasno nebo za procesije in zdaj prvič naj bi ga ne mogli nesti na prosto. Pa so je v nedeljo v krasnem solnčnem jutru v spremstvu gasilnega društva. Omenjati moramo prav pohvalno, da se je to društvo vedlo ne le dostojno, temveč uprav spodbudno. Tako je Bogu v čast in bližnjemu v vzgled, ne pa s čelado na glavi, kar je nekaterim gasilnim društvom srčno hrepenenje, katerega jim ga c. k r. vojno mi-nisterstvo na Dunaju neče utešiti. Iz litijskega okraja. f Dacarja v Litiji. K dotičnemu poro čilu v zadnjem »Domoljubu« bodi v pojasnilo omenjeno, da je obč. odbor občine Trebeljevo, v kateri se pobira občinska naklada od opojnih pijač, sklenil, da se ima pobirati naklada samo od prodajavcev imenovanih pijač. Litijska dacarja nimata torej nikake pravice tirjati naklado od navadnih kmečkih posestnikov od žganja iz domačih pridelkov za domačo rabo. Naj le prineseta torej denar nazai- Več obč. odbornikov. t V Zagorju ccrkveni tatovi nimajo sreče. Letos so se spravili na zagorsko cerkev in njene pušice. 26. marca je spet odprl Nace Rus, doma tam od Pollnika, dve pušici, denar pobral in ključavnice zdrobil. A so ga že v saboto dobili; priznal je, da je izmaknil tri krone. Revež bo spet zaprt, dasi je šele. pred tremi tedni zapustil ječo. f V Prežganju se tamošnji učiteljici naroča, da naj bo o velikih praznikih doma, da se ji spet kaj tacega ne pripeti, kakor veliko nedeljo. Ubogi šolski otroci. Na .Narodov" dopis pa samo odgovarjamo, da pri nas nimamo učitelja, da bi hodil za botra. Ubogi liberalci po svetu, kaj morajo vse brati in verjeti. f Odlikovanje. Okrajnega tajnika g. Martina Jeretina je cesar odlikoval z zlatim zaslužnim križcem. f Poroka. Poročil se je v Kamniku z gdč Hermanovo znani trgovec iz Šmartna g. Slavinec. f V Št. Lambertu in v Šmartnem imajo smolo, ker ne morejo ustanoviti katol. izobraževalnega društva. Pravijo, da v celi šmartinski fari ni toliko udov, da bi se moglo društvo ustanoviti. Žalostno, a resnično, da svet silno »napreduje". f Cerkveno petje. V Štangi nimajo organista, ker je prejšnji nenadoma izginil. Na Prežganji pa so peli na veliko noč krasne Navalove pesmi. Tukaj pa je napredek. f Umrl je v Veliki Kostrevnici znani gostilničar Anton Hauptman, po domače Lesar. Imel je raka v požiralniku, da je moral revež umreti lakote. N. v m. p.! f Na podružnični cerkvi v Brezji, fare šmartinske, so dobili nov veliki oltar, delo našega domačega mojstra Rovška. Oltar je prav lep. f V Št. Jurju pod Kumom se je ustanovila nova rajfajznova posojilnica. Velike koristi bo za celo okolico. f V Litiji bodo delali čez Savo nov velikanski most. f Z Roba. Dnč 3. marca so uprizorile dekleta z Roba igro Jeza nad petelinom*, ki se je kaj dobro obnesla. Posebno pohvalo pa si zasluži šaljiva Katra, ki je tudi prav lepo govorila o rodoljubni gospodinji. Go-vorček o želodcu je pa povzročil precej smehd — in pa malo jezice! V kratkem* bomo pa imeli kar dve igri: eno moško in eno žensko. Več predavanj nam je tu Ji že obljubljenih. Morda priredi izobraževalno društvo tudi kak izlet tjasam proti - Ribnici? Čislane ude pa še enkrat opozarjamo na društveni želodec, ki se mu pravi blagajna, kamor naj vsak ud spravi tisto malo članarino. Bog živi napredne Robarje! f Črnomeljska posojilnica, katero vodijo najzagrizenejfii liberalci, razpošilja ravnokar svoj račun za 1. 1903. Ker se bo-demo bavili s to posojilnico de večkrat, pripomnimo za danes le to, da so si doli ob prometu, znašajočem nekaj nad en milijon iristo tisoč kron, nič manj nego 3800 kron razdelili med seboj štirje člani načelstva za nagrado. Za sestavo letnega računa so izdali povrh še 400 kron. Ti pa res znajo. Kmetje črnomeljskega okraja, koliko časa bodemo mi vendar še trpeli med seboj in pitali z našim denarjem one, ki so v gospodarskem, političnem in verskem oziru povsod najbolj nasprotni? Z ustanovitvijo lastne kmečke posojilnice odvrzimo od sebe to suženstvo po vzgledu kmetov v Semiču in Metliki. f V Dragatušu bodo osnovali meseca majnika Marijino družbo. f V Drašičih si je zlomila nogo žena posestnika Petrašiča. f Umrl je na Suhorju spoštovani trgo -vec Pibernik. N. v m. p. f Učitelja Grossa je v dopisu iz Starega Trga nedavno »umazana cunja" imenovala „delavnega in požrtvovalnega". V tem dopisu je bil po načinu one pesmice, katero so prepevali otroci na Štrekljevcu g. Grossu na čast: kozel be, be, be, na pol je pečen, na pol pa ne, ne, ne! zapisan tudi sila bedasti stavek: „klerika!na obstrukcija je, ki žre, žre,, žre." Delavnost g. Grossa pa obstoji sedaj v tem, da se norčuje iz ljudi na „po-štenoliberalen" način radi spolnjevanja verskih dolžnostij. Vsled tega se brani tudi vsakdo dati hrane temu zabavljaču in g. Gross kot liberalec je, ki dostikrat ne žre, ne žre, ne žre, četudi je ondi več gostilen. Živeli zato odločni starotrški možje, ki si ne daste od takega človeka žaliti verskih čuvstev! f Metliška požarna bramba je vredna res največje pohvale. Zakaj? Leta in leta so že minula, odkar ni bilo nobene vaje. f Metliški liberalci so pa res napredni ljudje; ako bi jim kdo očital, da to ni res, ga lahko tožijo za »razžaljenje časti". — Njih napredek se kaže v spanju. Velikonočno nedeljo ni bilo niti enega pri procesiji, ampak gledali so zaspano skozi okna, — naši liberalni očetje. Njihov »nadebudni" bi bil pa še lahko v postelji ostal, če se je mislil tako nespodobno vesti. Metliški očetje so mislili, da ne bo procesije, če njih ne bo zraven. Toda mesto požarne brambe so povišali slovesnost mladeniči in dekleta »Marij, družbe" s svojim banderom. Vaše godbe tudi nismo pogrešali nič, ker smo se pevci potrudili pod spretnim vodstvom g. organista A. Mihelčiča. Notranjske novice. — Starotrške novice (pri Ložu). Dnč 8. aprila se je p o n r e č i 1 14 letni Ludovik Palčič iz Kozarišč. Na potu iz gozda nad Šneperkom je nekako — najbrže po neprevidnosti prišel med voz, in pri tej priliki si je stri tilnik. Za vozom hodeča druga dva voznika zaslišita naenkrat lahen klic, priskočita, zapazita pri ustih le sled krvi — deček pa je bil mrtev. Strašna novica je silno potrla domače, zlasti še ravnokar iz Amerike došlega očeta. — Zadnje tedne sta imela konsumno društvo, hranilnica in posojilnica vsak svoj redni občni zbor Udeleženci shoda so se lahko prepričali iz podanih računov, kako dobro uspevati obe društvi. Zlasti kar se tiče konsumnega društva, se niso mogli nekateri dovolj načuditi, kako more „Narod" zapisati tako budalost, kakor jo je zapisal pred nekaj dnevi, češ, da ima starotrški konsum revmatizen. Mi si pač „Narodovo" napoved razlagamo tako : moža je takrat, ko je pisal one vrstice, trgalo po možganih in sicer — še precej. — Pa tudi v sosednjem mestu Ložu niso kar tako. Posebno glede občinskega svetovalca, znanega liberalnega meščana Jakoba Martinč po domače si nekateri ljudje marsikaj šepetajo na ušesa. Mora biti že kaj neprijetnega. Nb — njegovi tovariši pa pravijo, da bi bil dober za župana. — V Knežaku pri St. Petru dela domača hranilnica in posojilnica še vedno vrlo dobro, kar more biti le v korist domačinom — in trn v p£ti nezaupnemu učitelju g. Karolu Česniku, ki ji je že v začetku napovedal zgubo in smrt — Grd človek. V Knežaku je na večer od bele nedelje na pondeljek okolu 1 ure ponoči v krčmi g. župana preklinjal posta-ren in bradati fant vse v prek duhovščino, Marijino družbo in Marijo, kar se vidi čudno za fanta, ki je na eno oko slep, in ki je navezan na usmiljena srca, saj vozi okrog .vergel" na vozičku, v katerega je vprežen osliček. Potuje po celem Kranjskem in prosi — in doma kolne. — Sprememba na železnici. ;Kakor je bilo čuti, prenehal bo voziti s 1. majnikom takozvani „srakoper", zato bo pa vpeljan vlak, ki bo direktno vezal Ljubljano z Reko. Iz Reke bo odhajal ob 5. uri zjutraj in bo ob 9. uri dopoldan v Ljubljani. Iz Ljubljane bo odhajal ob 8. uri zvečer in bo dospel v Reko ob polnoči. — Notranjcem bo prav ljuba ta sprememba, če se v resniči. — Nove orgije so dobili vStorijah na Krasu. Izdelal jih je orglarski mojster Ig. Zupan iz Kamnegorice na Gorenjskem. Delo je lopo in ceno, zato se nam čudno zdi, da segajo tako radi po tujih mojstrih, ko imamo domačega izvrstnega. — Pri Postojni je gorel gozd. Za 400;K drevesc pogozdovalne komisije je zgorelo. Ogenj je povzročila iskra iz železniškega stroja. Škoda tako lepih in tako s trudom nasajenih drevesc! — V Studenem tožijo učitelja Mežana na logaški okrajni šolski svet Tudi na Un CU> v šoli ni vse v redu* kakor čujemo. Učitelji, pred svojim pragom pometajte! — Novo mlekarno res mislijo zidati blizu kolodvora v Prestranku. Vsaj kopljejo že za neko stavbo. Vendar si pa nekaj namigujejo, češ, da se še ne ve, kaj bo iz tega. Gotovo je le to, da so ob času volitve obetali plačevati mleko po 14 v in da bodo na dom ponj hodili. Možje! Ob pravem Času jih pa primite za besedo! — Pred Bogom so tekli trije gospodje v Postojni. Ko so zagledali, da duhovnik nese bolniku sv. popotnico, so jo prav pošteno vbrali, da bi jim ne bilo treba poklek-: niti. Čudili smo se ie temu, da so takrat imeli tako hitre noge, saj vemo, da so za drugo delo precej počasni. No, ko bi bili to čolnarji starega testamenta, bi nam bilo prav, tako se jim pa smejamo. — V lase so si skočili postojnski liberalci. Prepirajo se po »Edinosti* in »Slovenskem Narodu". Pa še prav čedne priimke si dajejo. Najlepše je, da se pitajo z grdimi denuncijanti. Mora biti že res, ker si sami podpisujejo taka spričevala. Mi ne oporekamo! Ko bi bili odkriti ti liberalci, bi se brale o njih še lepše stvari — Vsa v zastavah je bila Postojna dne 11. t m. Švedski kralj in kraljica z velikim spremstvom sta si ogledala postojnsko jamo. V jami je igrala godba in pel je mešaš zbor. Kralj se je izrazil: »Veliko lepega sem že videl, take krasote pa še ne." — Gledališko predstavo priredila je 10. t. m. dekliška Marijina družba v Plani n i. Tu se je videlo, da Marijine družbe ne skrbijo samo za vzorno življenje, ampak tudi za pošteno zabavo. Kaj pa storijo gnjili liberalni nauki? Pokvarjajo! — V Begunjah pri Ccrknici so pred kratkim slovesno blagoslovili zastavo Marijine dražbe. — V Cerknici ni bilo nobenega uradnika pri velikonočni procesiji. Vzrok nam sjcer ni znan: vemo pa, da se sam presvitli cesar rad vdeležuje procesij. — Kako »Narod" farba in kako Rodoljub laže, sedaj lahko uvidijo nekateri »vesti notranjski bravci teh listov. Kako sta pisala pred volitvami na Gorenjskem, kako je pa pokazala volitev. — Možje, glejte no s svojimi očmi! Grozna nesreča. Iz Knežaka se nam piše: V soboto dne 26. p. m. se je dogodila pretresljiva nesreča na cesti med Šembijami in Trnovim. Lesni trgovec Ivan Čekada iz Dolenj in njegov voznik Ivan Citoora iz Trnovega sta peljala voz tramov iz Knežaka Ko sta mirno sedela na visoko naloženem vozu, začeli so konji divjati Prvi je skočil z voza Čekada, da bi pritrdil zavoro Stran 122 ___......... | m .... a nosrečnož je padel pod voz tako, da mu j« strlo kolo nogo nad kolenom. Kakih 150 metrov dalje skočil je voznik; revež je omahnil nazaj, da mu jo prišla glava pod kolo ter mu jo popolnoma strlo, obležal je na mestu mrtev. Konji so dirjali z vozom naprej, dokler jih ni srečal ter ustavi! hlapec Andreja Urbančiča ml, kateri je tudi potem našel ponesrečenca Čekada so odpeljali v bolnišnico v Reko, Ciboro odnesli so v mrtvašnico v Trnovo. — Smrt pri večerji. V Štanjelu na Krasu sc je Ivan Čepek, Železniški delavec-minčr, 25. p. mes. pri večerji mrtev zgrudil na tla, zatet od mrtvouda. Doma je bil i« Vavč, okraj Postojna, 34 let star, reden, pošten delavec, od prvega sačetka pri tukajšnjem predoru. Prejel je zakrament sv. poslednjega olja. — Nesrečna smrt. Janez B e n i g a r, posestnik v Trnovem n« Notranjskem, je peljal 26. marca ii gozda hlode. Ko je skočil s vosa, je padel tako nesrečno, da je prišel pod kolesa in obležal na mestu mrtev. — Iz trnovske župnije na Notranjskem. Pred tedni je v Ilirski Bistrici umrla stara dekla, po imenu Berakova Pepa. Ko je čutila, da ji se bliža smrt. je poslala po duhovnika Nemudoma je hiiel k bolnici g. Fr. Oranič s sv zakramenti za umirajoče. Pri tej priliki mu je izrodila 15 reci: petnajst kron s prošnjo, da porabi 10 kron za zvo-nenje pri iupni cerkvi z velikim zvonom in 5 kron za dve sv. maši. Gosp. Oranič je to naročilo natančno izvršil. — Rajnka'Pepa je pred smrtjo povedala sosedom, da ji bo pri fori ,veliki zvon brenčal*, kar se je tudi Zgodilo. Ta dogodek je „Slov. Narod* zlorabil za hudobca napad na aa£e g. duhovnike, osobito na obte spoštovanega g. Ora-nida Rajnka Pepa pa je gotovo dobro vedela. da je istih 15 kron v boljših rokah, kakor da bi jih bila dala »Narodovemu* dopisniku, kar bi ji bil težko »veliki zvon bteačal*. To je potrdila tadi pašieaa »rod-aka. kateri je rajnka povedala prod smrtjo, koliko je izročila desarja g Oranča. Ako pa liberalni .Narodov* dopisnik ve, da je pokejek« uaeta & K\> d« 2tt>kroa. je njegova dolžaost. da io aaaaaai sodt&u. katero naj dožene. kje j« ta deaar. Uprav kalafcn-ška hudobija pa je, ako sama&ie radi lega duhovnik«. .Narod\ globoko si padel! Troje«« dopisnik« pa veljajo bese.de pokoja dr. Btctaetsa: ,Oj tabu m*jk* Sk»**wja. ki je take siaove rodila!" In veadar je nt razobesila »btk» neka gre** T, da prodaja »Narod* Genovo ta gospa ae Sta lega m-*aat*a lista, sicer hi ga ae priporočala. AS •e »e. da jjl katotišk^narotei k»e*je zaeso •aj^eč erater v prodajalao? —Eoačaopri-Mmk doptsaik sam fiv-v »Narod««, Oh «m žene, kje je onih 100 do 200 kron, radi katerih obrekuje g. Oraniča. - Sram ga bod., obrekovavca! ji**-«, - Banka ..Slavlja« pred sodiščem. Lastnik hiše št. 67 v Ložu Anton Grm je šel pred petimi leti v Ameriko. Isti je pustil pooblastilo g J. Turku. ki je prevzel v oskrbovanje njegovo posestvo. Pred en.m letom je Turk odpovedal »Slaviji" zavarovanje in se je zavaroval pri naši domači »Vzajemni zavarovalnici«. To pa »S lavi j i" ni bilo všeč, začela je tudi ona tirjati, pa ne lastnika hiše in niti njegovega pooblaščenca ne, marveč sedanjega gostača Andreja Grm, in trdila, da se je on zavaroval. Dnč 8. t. m. se je dokazalo pri sodišču v Ložu, da je pred tremi leti neki agent „Slavije* kar zavaroval sedanjega gostača in ga podkrižal na ponudbo, ne da bi bil on podpisal, ker zna pisati. .Slavija" je bila obsojena plačati 62 K 43 v stroškov. Pri tej priliki opozarjamo, da se varujte kmetje tujih agentov, ne podajajte se v nikake pogodbe ž njimi. Zavarujte svoje imetje pri edini domači Vzajemni zavarovalnici". Iz Vipavske doline. — Vesele reči s Cola. Dne 4. aprila popoldne sta se vršila na Colu dva vele-vaina občna zbora, nameč katol. slov. izobraževalnega društva in hranilnice in posojilnice za Col in Podkraj. Navzočih je bilo 6S odločno katoliških mož in 8 vrlih mla deničev. To vipavski torbičar z veseljem povdarja, da spoznate, kako grdo lažnjiv je njegov .bratec" vipavski torbar, ki je pred kratkim kvasil v „Sloven. Narodu*, da je na Colu komaj petorica .klerikalcev". Vsi navzoči so z veseljem poslušali predavanje o koristi in potrebi katoliških društev, katerih DAifičn družiti vse boljše može in mladeniče, da se po teh izbranih četah ljudstvo prerodi, in se povzdigne njih katoliška zavest Takoj se je vpisalo v društvo 40 od bčaih možakov in vrlih mladeničev Colske župaije. ki so s tem pokazali, da imajo zdrav razum in srčnosti dovolj, boriti se proti skrajno surovemu nasprotniku pod starim geslom: Vse za vero, dom, cesarja! Prav tako z veseljem so pozdravili možje tadi ustanovitev hranilnice in posojilnioe, in to svoje veselje so pokazali zlasti s tem, da so ie svotico naložili v hranilnici. Toraj ■oiaki Gotski in Podkrajski, kedar vas bo trta skrb in potreba za denar, zdaj veste, kam ae smete z zaupnim srcem zateči; ne več k liberalnim pijavkam, ki kmetu samo sato rjvuaagajo', da ga skubijo in dobč y svoje krampi da mora potem plesati tako, kaknr en godejo u svojo liberalno pišča — Med predavanjem je otrokom, ki so bih ■a atici. veselje in sabavo dekla pijana libe-MMje, ki so ga videli, so mi slili, da je to kak tuleči derviš iz Egipta. »Jo ja! Ptica poje, kakor znd. — — Ali je bil to samo slučaj? Štirinajst dni pred velikonočnimi prazniki je neko jako surovo človeče, ki služi za hlapca v pristno .iberalni hiši, po noči sramotilo ie spečega gospoda župnika. Pa glejte, komaj pride domov, že začne tožiti, da ga boli v želodcu. Poklicali so zdravnika, ki je nasvetoval, naj ga takoj peljejo v bolnišnico, kar se je tudi zgodilo... Vipavski liberalni torbar bo s* veda rekel: E, to je bil samo slučaj! Vipavski torbičar pa pravi: Ko bo vipavski liberalni torbar moral iti z Vipavskega, to bo tudi slučaj in sicer jako srečen slučaji — Pomenek o »vipavskem otrd-barju". France (klerikalec): .Drejče, povej mi, povej, ali veš, kdo je tisti obrekljivi in lažnivi „ vipavski torbar* v „Slov. Narodu", ki tako ostudno napada vse dobre in našemu ljudstvu tako koristne naprave?" Drejče (liberalec): „Kaj, kaj?! Lažniv in obrekljiv! Ali hočeš, da te naznanim sodniji, ker sramotil tako blagega človeka? (Pogleda okoli sebe.) No, pa saj sva sama, toraj ti lahko odkrito povem, kako mi liberalci mislimo o tem človeku. Veš, vipavski torbar je jako mlad, oči ima, pa ne vidi, da ga imamo liberalci le za svoje orodje. Mesto da bi se mi izpostavljali nevarnosti, smo pa njega vjeli v zanke, da hodi za nas v žrjavico po kostanj. Če ga ti preklicani klerikalci zavohajo, g« bodo tožili zaradi obrekovanja in laži, mi se bomo pa smejali, ko bo prišel ob kruhek, češ, fant prav ti je, zakaj si bil tako neumen". France: „A tako!" Drejče: .Tako, tako!* Vipavski torbičar pa kliče: „Ti ubogi noj liberalni .bratec'!" — »Vipavskemu torbarju" v torbo. Vipavski liberalni torbar, ta veliki učenjak in veliki politikar vipavske doline, bi najraje spravil vse duhovnike v vlažni liberalni vipavski špital, da bi vsi dobili jetiko in pomrli. Zlasti pa boli tega liberalnega leviča, da gre duhovniki tudi med ljudstvo... Preljubi moj .bratec", daj se no vendar podučiti. Prašam te: Kdo plačuje uradnike? Država. Zakaj? Zato, da opravljajo svojo službo v urada Toraj naj ostanejo uradniki v uradu, med ljudstvom nimajo opraviti ničesar. Dalje: Kdo plačuje učitelje? Dežela. Zakaj? Zato, da t šoli podučujejo otroke. Toraj naj učitelji ostanejo v šoti — pri otrocih, med ljudstvom nimajo opraviti ničesar. Dalje: Kdo pa pl*' čuje duhovnike? Ljudstvo. Zakaj? Zato, d» pazijo, da se ne prikrade ned-nje taka gar-jeva ovca kakor je »vipavski torbar", pa morajo duhovniki iti med ljudstvo, ali razumeš, ti trdoglavec ti! —,,Vipavski torbar«* st je pobolj Šal. Pravkar je zvedel vipavski torbičar. dase je njegov liberalni .bratec* poboljšal Ko j tvedel, da sem ga pokrogal ja posvaril »d- njič v * Domoljubu", je obljubil, da bo tiho. Ahd, boji se. Kaj ne, izza plota metati kamenje in obrekovati poštene ljudi in obče-koristne naprave, to je lahko. Ko ga pa ljudje zapazijo in »pogruntajo", potem pa bežati — to je jako junaško. Toda, toda.. ti se nisi poboljšal, samo za drugi plot si se skril, pa meniš, da te ne vidimo. Ej fantič neizkušeni, le kopiji drugim jamo, čim glo bokejšo boš izkopal, tem bolj globoko boš padel... Kako je že pela letošnja vipavska zima? Zima, zima bela, Na vrh gore sedela, pa tako je dčla, da t6rbarja bo vzela, ker on nič ne dela, ker on nič se ne uči... Čaki, čaki, tčrbar ti! — Liberalni „šp!celj". Nekje na Vi pavskem je mož, ki hodi od vasi do vasi in preži na »klerikalne grehe" ter jih nosi »vipavskemu torbarju" v njegovo lažnivo mavho. Lagati zna kot cigan (da govorim v narečju »Slov. Naroda*). Ves gori za „Slov, Narod" in za njegovega urednika Malovrha, s katerim je nekako v sorodstvu. Sorodstvo obstoji pa v tem: Malovrh je jezen, ako se ga spomni na žlice, naš vipavski .Malovrh" je pa jezen in hud, ako mu se reče — tra-bela. Kdor ga ugane, dobi groš. — — Zakaj so liberalci vsi dobri in pošteni ljudje? »Klerikalci* So vsi hudobni, vsi umazani ia nečisti ljudje. .. tako piše že dolgo „Slov. Narod" in se trudi v potu svojega papirno-cunjastega obraza že nekaj let sem spraviti nas »klerikalce" na pravo pot. Pa je vse zastonj. Kje tiči vzrok ? Klerikalci nobene poštene dlake, liberalci pa vsi pridkani in nedolžni... Vipavski torbičar je ugibal že dolgo o tem, v zadnjem času pa se mu je posvetilo v njegovi sicer omejeni »klerikalni" glavi in našel je vzrok, o katerem upa, da bo pravi. .Klerikalci" smo hudobni, ker smo potomci Adama in Eve, ker smo torej podedovali izvirni greh in ž njim nagnenje k hudemu... Liberalci so pa (kakor sami trdijo in torej mora biti res, ker liberalec se ne laže) potomci — opice in so toraj brez izvirnega greha, brez hudega nagnjenja, zato so pa vsi tako pridkani, tako pošteni. O srečni liberalci!! — Vipavski Spital — pravi liberalni »vipavski otrobar" v .Slov. Narodu*, da so liberalci sezidali za — duhovnike, da bi v njem shujšali, da ne bi bili več tako debeli. Vipavski torbičar je srečal na Vipavskem že veliko več tolstih liberalcev, kot pa tolstih duhovnikov. Naj toraj najpoprej liberalci sami poskusijo s špitalom, ako se res d& v njem shujšati, potem bo pa precej svetoval vip. torbičar tudi duhovnikom, naj se gredd zdravit vanj, seveda če se bodo do tega časa že zredili. Iz raznih krajev. iz Amerike. Iščesevarih (jerob) otrok. Dne 9. sept. 1903 je umrl v Eve lethu, Minn., ubit v rudokopu Martin Gruden, doma iz Škofelce pri Ljubljani h. št 17. Zapustil je svojim otrokom 3000 (tri tisoč) kron. Zavarovalno podporno društvo »Sladko ime Jezus" v Evelethu, čegar član je bil pokojnik, bi rado vedelo, kdo je jerob njegovih otrok, da se mu gorenja svota izplača. Društvo pa pripoznava le takega jeroba, ki izkaže svoje jerobstvo s pismom, od scdnije potrjenim — Predsednik John Primožich, tajnik Mike Likovich, zastopnik Alojzij Gftidica; Eveleth Box 394 Minn North Amerika. — Ne-srečna smrt Ravno od tam (iz Eveletha) smo prejeli sledeči dopis: Ljubi stariši! Ne pošiljajte svojih otrok v Severno Ameriko v rudokope, ker tam je človeška mesnica. Čujte? kaj se je zgodilo rojaku Francetu Miheliču, doma iz Gorenjih Laz pri Sodražici. 16 preteklega meseca je šel s svojim tovarišem na svoj posel v rudokop. Komaj sta pričela svoje delo, se zruši plaz rude na Miheliča in ga podsuje ter poškoduje tako, da je dva dni pozneje v mladih letih (25 1.) izdihnil svojo dušo. Imenovani je bil zavarovan za 7000 kron in zapušča stariše in tri brate. Naj v miru počiva daleč od rojstnega kraja! Alojzij Gnidica. častniki je bil Makarov eden izmed onih redkih, ki so si pridobili ime v bojih. Njegovo ime je že zaslulo za časa rusko-turške vojske. Ruski mornarji so ga slavili kot junaka, dočim je bil pri strokovnjakih spoštovan radi svojih strokovnih znanosti j. Štefan 'Josipovič Makarov je bil rojen leta 1848. v Nikolajevsku. L. 1864. je vstopil v mornariško službo.' V rusko-turški vojski je v neki noči poskušal z minami razstreliti turško brodovje, ki je bilo zasidrano pri Batumu. Poskus se sicer ni posrečil, vendar je to junaštvo Makarovu pridobilo trajno slavo. Leta 1900 je bil imenovan kontreadmiralom, potem višim nadzornikom mornarice in skoro nato vice admiralom V kitajsko-japonski vojski je bil prideljen ruskemu brodovju v vzhodni Aziji. Pozneje je bil imenovan poveljnikom kronštadske luke. Dnč 15. februarja letos se je podal v vzhodno Azijo. Makarov zapušča vdovo z dvema otrokoma. Opomniti je še, da se je Makarov odlikoval s svojimi mornarskimi študijami in strokovnimi deli. Vrhovno poveljstvo nad ruskim bro-dovjem v vzhodni Aziji je začasno prevzel knez Uhtomsky. Drobtine. Oklopnica „Petropavlovsk" je bila prvotno prideljena ruskemu baltiškemu brodovju, a je bila sedaj v Port Arturju. Dolga je bila 113 metrov, široka 21 metrov z 7 9 metrov globoko, gažnjo. — Imela je okolu 11.840 ton in okolu 12000 konjskih močij „Petropavlovsk" so spustili v morje 1894, njeni družioi »Sevastopol" in »Poltava" so lani spustili v morje. Imela je 54 topov in 642 mož posadke v mirnem času, sedaj je bilo na ladji več mornarjev. Nesrečni Makarov je nekaj dni po pričetku vojske prevzel vodstvo ruskega bro Admiral Makarov. dovja v vzhodni Aziji, dočim je Kuropatkin prevzel poveljstvo nad rusko armado na suhem. Imela sta enake pravice ter sta postopala dogovorno. Med evropskimi pomorskimi Za smeh in kratek čas. Beračenje na debelo Gospod: »Ali tudi todi beračite, saj sem vas videl že na trgu?!" Berač: .Imam tukaj podružnico!" Ozdravljenec: »No, sedaj mi je zdravnik dovolil, da smem na dan dva vrčka piva izpiti, le tega ne vem: ali največ ali najmanj dva!« V ioll. Profesor: »Kaj se zgodi z zlatom, če bi dolgo ležalo na prostem zraku?" — Učenec (po dolgem premišljevanju): »Ukradeno bi bilo!" Advokat (zatožencu): »Kaj pravite, ali Vas nisem tako zagovarjal, kakor da bi bili moj lastni sin?!" — Zatoženej: „Ali je Vaš sin tudi tak lump?" Križ. Sestavil M. Marovt. a soglasnik a a a a a riba a a a a a evropejska država a a a a b moško krstno ime c c c c č denar č č d d e e e ime lista e e g j i i i i dekanija i i j j j i del škornja j j k k k k k narod v Aziji k k 1 1 1 m n mrčes n n n n 0 o 0 imeniten stan 0 o o 0 0 0 0 admiral 0 p P P p r r moško krstno ime r s r s r š s š s t rokodelec stan t t t u u stan u v v v v v ime meseca samoglasnik. Srednje črke brana od icoraj navzdol nam povedi nekaj, kar zanima tedaj skoro ves »vet Stran 124 Domoljub 1904. Prihodnja Številka »DOMOLJUBA' Izide dnč 5. maja 1904. i 68 45 71 Loterijske srečke. Dun^j, 9. aprila 21 57 26 36 Gradec, 9- aprila 14 77 35 25 Trat, 2. aprila 34 3 52 18 Lino, 2 aprila 77 11 86 49 „Okr8gni cestar" ta okrajne ceste Studenec (Ig) - Podpeč — TomiielJ - Lipe — Dolgi Qraben — Podpeč se sprejme z mesečno plačo 40 K Ponudbe sprejema okrajni oeatnt odbor ljubljanske okolioe v Št Vida nad Ljubljano. 687 1-1 Pokforja Trnk6czyja 62 12-5 kranjski redilni prašek = za prtflč« = Medalja ti Parin 1905. 1» infd t UiIvki, Parin Ia Klal IM aajriflc »Jllk.iaaJ. „Grand prii", MJ< UMfe iakrelaik llM, ta« an4a* r*UJtalV Ta primesek krmi se daje tudi ie pujskom in se doseže tujim največja teža. 1 zavoj stane 50 v. in se dobi pri — trgovcih.— Po poŠti 5 zavojev iz .likiritTrikicii Ljubljana. Kranjsko. Zahvala. Povodom prebridke izgube iskreno ljubljene, v Bogu počivajoče matere, gospe 657 D 1 Jere Tomšič c kr. poštarice došlo nam je toliko iirazov iskrenega sočutja. da nam* ni mog. če zahvaliti vsakemu posebej; vsem sožalnikom bodi s tem izrečena srčna zahva a. Posebej zahvaljujeva se pre'astiti duhovščini i a tolalijive obske v bolezni, preblagorod oemu gospodu postnemu ravnatelju ia poklonjeni krasni veoec ia nadkontro-lorju, kakor tudi vsem drugim postnim uradnikom, ki so se udeleMi prgrebt, ali nam iiraz li svoja sožalje; g načelniku ga v Dol Nemški vas: pri Trebnjem tik dri. ceste - Odda;a'o -e b. .s dobro blago po nizi: cec: Več; i odjemalci znaten popust Več usaceB.? al: p>-meno Jo s. Z a:' r a n. Do'.. Ponikve p Trebnjem 661D 1 1 _ Čevljarskega pomočnika spre:me take Peter Polajnar, Trž:č -t 2*. gorenjsko. 664 D 1—1 »Ciinard Line" Edino direktno prevažanje potnikov v vseh razredih in tovora ff Trsf-Hew Vork u Pr to in edino vkrearanje potnikov v domačem pristanišči. Prosta izborna hrana in pijača — sedaj najnižje eene. — Vsak. ki namerava potovati, naj se preje obrne za podrob-neji poduk na oblastveno poverjeni glavni za»top paro- brodne družbe Ml B 2 „CunardALine" Ljubljana, Marijin trg 1. zelo znižane vozne eene v Ravno ista vožnja in postrežba _ kakor preje. Iz Ljubljane v Novi=York samo 70 gld, s prosto dobro hrano že v Hamburgu najboljšimi parniii družbe F ^ ° Hamburg - Amerika Linie "" jf * * " ** P«ur pmkrki, P* uj 20 £ m Ia aoj lasiH Fr. Seunig, Ljubljana, Dunajska cesta 31. St. 8 ooooooooqpoooooq 0 Kmetska posojilnica | ljubljanske okolice^ © registr. zadriga z leosejesi« peresi .on O v LJUBLJANI, v lastni hlsi Q na Dunajski cesti St. 18, na Q vogalu Dalmatinove ulice « obrestuje hranilne vio je po 23 D 12-8 41 brez odbitka rentnega davka, katerega !e-ta posojilnica sama za vložnike plačuje Uradne ure od 8. 12. in od 3.- i _re popoldne. Hranilne vloge sprejemajo se tud. po pošti n potem poštno-hranilni-čnega urada. Stanje rezervnega zaklada K 779.". -4. — Varaost hranilnih vlog je tudi u -n-čena po zadružnikih. Upravno pren» 4 Liepa kmetija s 64 orali sveta a domačim mlinom in domačo kovačnico. v m hlev napeljano vodo, v« posl. 7 - v p^p Inoma dobrem stanju, m prodi p<\i zelo ug -dn m: plačilnimi poe Cena Iž.OOO K. - Ker m na -a pr.dela zelo obilo najboljšega slad* .ca sena ter zelo obilo sadja m je do .. samo pol do bhinjega letovišča pa četrt ure hoda. s« ista veščemu ir. - -;n -adjerejcu toplo priporoča — I>_ -c ?ed v na. em m «kct lahko na dt-*: a'.: -e več let. Natančnejša poja-aila c. . Ivan Vosp«rnik V Gorah, pošta Vrta (koroško). 34« D 4-J i s? & Zajamčeno 30« »o kr«t M pOfVlti z rtektridiu netilk« .iffHic«-predno ;e "ibado-• - - - - žei- polnilne baterve. Cena v usr.ji imitaciji 3 K. v w vini ali školjkini an«acyi 4 K.. Nadomest". raterija 1 K. Praksčro dar.lo. Razpošilja po povzet tvrtka F Sck«artz. Diaaj VU18, Lerches;ld<«tr. 124 IS. Zastopniki se iščejo. Ceniki zaslon;. •. D10-' Lepo posestvo je po zmerni ceni na prodaj blizu Ljubijal L^pa lega blizu župnijske cerkve, dobro ohranjena hiša in gospodarsko poslopje, kras«, z mladim drevjem zasajen vrt in če >e i« tudi ajive. Natančnejše povč občinski -rad pf> Devici Mariji v Poljn, p. Zalog. 572 D 2-2 Zahval«. Podpisani frailC Štflgell, tovarnar stolov izjavljam, da mi je dnč 3. t. m., ob 8. uri (ponoči) moja tovarna stolov deloma pogorela. Zavarovan sem bil pri naši domači .Vzajemni zavarovalnici" v Ljubljani, katera mi je škodo za kolikor sem bil zavarovan deloma vse, deloma kolikor sem imel škode natančno po tehnični cenitvi vse in takoj izplačala. — Tora) to zavarovalnico vsakomur priporočam. 639 1-1 Na Bregu, dnč 10. aprila 1904. Franc ŠvijelJ, m. p. 243 D 5 Kdor si želi dobro zanesljivo pravo švicarsko uro za pošteno ceno, obrne naj se ali zahteva cenik od daleč na okrog dobro poznane dolgo let obstoječe t v r d k e Franc Čuden urar In trgoveo z zlatnino la sre-brflino, kolesi in Šivalnimi stroji delničar družbe prvih tovarn ur .Union' v Ženevi in Bilu in Sviol zalaiatel] o. k. dolenjske žeioznlce v Ljubljani, Prešernove ulice nasproti frančišk. samostana Filtfalka! Glavni trg nasproti rotovžu. Ceniki zastonj in poštnine prosti. Motori Patent'Adam so najcenejši gonilna moč za kmetijstvo, - obrtije, mline, žage, katerim voda pri-_ manjkuje; čez 4000 kom. že v rabi, kurjača ni treba, stroški 4 do 6 vin. za konjsko moč. 160 D 12-5 Klepalnlk za kOse, cena 8 K za kom. Ntlfrln redilna štupa za živino; 1 kilogr. 6 K se dobi v zalogi za poljedelske stroje fran Zeman Ljubljana, Poljanska cesta štev. 24. f" 574 D 10-2 Zarezane strešnike vštricne (Strangfalzziegel) in francoske (gepresste Falzziegel) zidarsko opeko Cement roman in poftland glinaste peči in štedilnike plošče za tlak šamotne in cementne, kot vse drugo 1 stavbinsko blago ponudijo po najnižjih cenah v poljubnih množinah f. P. VIDIC « Comp. LJUBLJANA. Zahvala in priporočilo. Slavnemu p. n. občinstvu v Ljubljani in na deželi se najiskrenejše zahvaljujem za dosedaj mi izkazano zaupanje ter se priporočam najvljudneje, da me cenjeni p. n. odjemalci i nadalje tako številno počaščati izvolijo s cenjenimi naročili. Zagotavljam jih vselej vestne in najtočnejše postrežoe. Posebno opozarjam na 605 D 3 1 moko lz iiajbolJSe banaSke pSenlce. Velespoštovanjem F^ane Zore trgovina z mešanim blagom In moko LJubljana, Sv. Petra cesta 21. Kmetijsko društvo v Dobrepoljah razpošilja, dokler je k<\j zaloge, semenski ftfol ribničan po 28 K v vrečah ži 100 kg postavljeno na kolodvor v Dobrčpoljah. V manjših količinah se zaračuni kg k 30 vin. Manj kakor 25 kg se ga ne pošlje. Znano je, da je fižol ribničan najboljše trgovsko blago. 345 D 4 Slavnemu občinstvu se naznanja, da bode Vsako sredo (izvzemši praznike) zobozdravniška ordinacija od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer V Kranju v hotelu „Stara pošta". Raznovrstne plombe in vstavljanja novih zob ter celega zobovja. == 569 D 3—2 FR. STUPICA, Ljubljana Marije Terezije cesta št 1 v Ančnikovi hiši poleg Figovca I priporoča slamoreznice, mla-_ I tilnice, čistilnice, gepeljne, H I preše za grozdje in sadje, B I pluge in brane najboljšega I J 676 d Izdelka. 14-1 H I Dalje: Sesalke za vodo in gnoj-1 nico, pocinkane, asfaltirane in ■■■■■■ svinčene cevi za napeljavo vode, razne tehtnice z uteži, Štedilnike vseh vrst, kuhinjsko opravo, nagrobne križe, nakovala, privijake, žage, kotle za klajo in žganje. Portland in Roman-cement, železniške šine in traverze, poljski mavec. — Mizarsko, tesarsko in ključavničarsko orodje, ter vse druge v železno stroko spadajoče predmete. Velika zaloga vedno svežega Špecerijskega blaga. I je naslov tvrdke R. Miklauo kjer se manurakturno (gvantno) blago za ženske in moške na debelo in na drobno po znani nizki ceni prodaja. Vzorci na zahtevaaje brezplačno. ***** ** ** ** Kadar pridete Kadar pridete ¥ Ljubljano v Ljubljano obrnite se z zaupanjem na v manufakturno (gvantno) trgovino „Prl Šhrofil u _ _ __ I^eriev (wndLui * v veliki mestni hiši nasproti mokarj" kjer se nahaja velika zaloga novega blaga za ženske in moike obleke in prodaja pc stalni nizki ceni. Mimogrede se omeni o jako veliki zalogi tlbeta v vseh cenah in barvah najnovejše vrste. Perllni kambrlk od najcenejše do najfinejše vrste v najnovejših vzorcih. Prva trgovina za vse vrste rut, kakor svilnate, polsvilnate, volnene, satenaste, piketaste, kambrikaste i. t d. Moderce, predpasnike in nogavice v vseh velikostih. . Bela In rajava koteniha za perilo, ovilh za postelje imam iz prvih tovarn in prodajam isto po tovarniški ceni. , ... . ,. Sukno, modni kamgarn, ševijot za možke obleke veliko na izber, tako tudi sukneni ostanki pod ceno. — Vsled nakupa iz prvih tovarn, velikega prometa in majhnih stroškov je mogoče ceneje prodnati. **** ** 150D 6—6 I. okrajna hranilnica in posojilnica v mestu Kamnik posluje sedaj štirinajsto leto in ureduje v hiši štev. 23 na Glavnem trgu. 4\\ 01 brei odbitka rtotneja davka, Katerega |2 0 posojilnica sama plaža. = Ista sprejema hranilne vloje od vsa-ceja.žeje ud ali nt. terjlh obrestuje po Od dne 1. aprila 1904 uraduje posojilnica vsaki dan razun nedelj in praznikov od 9. do pol 12. ure dopoldne. Nevzdignjene obresti hranilnih vlog se pripisujejo vlogam 1. januarja vsacega leta ter se znova obrestujejo, ne da bi se zato morala predložiti hranilna knjižica. Prošnje za posojila na vknjižbe pa tudi na menice se sprejemajo vsak uradni dan in se rešujejo pri prvi seji. Posojila na vknjižbe se obrestujejo po 5 Posojila na menice pa po 6°L II o 2 S ©G1"" Vsak dolžnik ima olajšavo, da zamore še tako majhen znesek plačati na račun posojila, ker se mu s tem zniža dolg in tudi obresti, tako da vsak dolžnik lahko svoi dolg s prav majhnimi zneski v kratkem času popolnoma poravna. Za potrdilo vlog so opravičeni vsi člani načelstva. kakor tudi po sklepu občnega zbora z dne 28. svečana 190* tajnik gosp. Franjo Vidlc. Vsako vlogo mora potrditi eden član načelstva in tajnik. Posojilnica je Član Gospodarske Z?ezeu V Ljubljani, katera je izvršila popolno revizijo in je rse T redi našla Načelstvo I. okrajne hranilnice in posojilnice v mestu Kamnik: Josip Moinik, posestnik, lekarnar in župan v Kamniku, načelnik. Franjo Vidic tajnik Frane Flerin, posestnik in trgovec v Domžalah. Anton FrMilieh, posestnik in gostilničar v Kamniku. Avgnst Terpine. posestnik in usnjar v Kamniku. Andrej Meja*, posestnik, vele tržeč. dez. poslanec in župan v Komendi, Janko Graiek, posestnik in trgovec v Kamniku. odborniki. Ignae Tramte, učitelj v Kamniku, Josip Kenda, posestnik in gostilničar v Kamniku, pregledovalca računov. V Kamniku, dne 29. svečana 1904. IntaOatelj in odgovorni urednik: Dr. IgMolJ Žitnik : Tiska .K*tollik* TIskarn*.