Slovensko narodno gledališče v Ljubljani. Tuji gireh se mašau.e nad marodom! Savražniki, med raamii in iz nas zrasiM, so zadušiiii maše giledališče, a STaimota je padila ina ves -narad: Braz žarišča ¦svoje kultuire ste! Kar zwejo diruigi fciDltuimi xiaradd svoij po-ios, ito reprezanttiiie pri vais kiinematogiraf, iki kivard lOtkius, zbuja sndzke feštfoiikte in vrhu vseiga zastnupl.a mladioo. Tak© vizdtmioo so <nam -lapfisali Jastni ljud^e! Toda sramata, inaši sikiupijosti nameiijana, pada na provizroičMce nazaj, zakaj iljuidstviu &o se odprle oči, iin ves narod zahteva dames preiko voilje peščiicAbderitov. da mu zapet odipro hrasm Modric, kd naj sfeiži poislej tiarcdti sarncimu, njaffovii kiu_tu_i lin mj&govi .umetncsifci! Todia _iairod ne zahteiva sam©, inarod tudi dejanjsko hoče in dela. da »se .zrpodaii ta postuilat i_jegwega ikiud-unriega ikategovičn&ga 'LiTiiperatLva! Vsi smo da/nes zdnužend ob tej zahteivi! Niilkoili mi bio taiko lepo živeti na isfavansik- zenuliji, negu je to vosela resmica današnji dan! Kako so nas davili <in iraizdvajali, inaim odpiraM _eče in pasta/vil-ali visilice — a mi vsS smio. kolikor nas ini osmradil _trui/p ¦eifiafltstva in nas og-iišU žveeket JudežMh grosev, vrgili i_ svojih virst izdadaiee iin klovetoiike, <pa smo se strnili v četo trezurih liin f oidiofcbnih in>O!Ž, ki išosmo te to, Ikar na.s draiž. im jači, in k/i ¦zaimietamo iti pre_dk_jamo vise, foa>r nas je dcisilej v strasteh ¦napraviljaik. diivje m .nerazsodne, ikar je bre_ip)Lodino izonpavailo naše mioči teir na.s iptatiskiailip naza. in navadiol! Kar je dobrega v vsej vaHčastinil večiimi 'našega maroda, to smo niaišii iai ciikrili, to dvigamo in negiuuemio, iz tei^a ici -s tem griadimio svoiio todočnost, svoio gmiotno m nroralino isido. Ta imaterial našega badočega 'SikiUipaiega dioima je itako trden, ida ga ne razmeilje noibena sila! Cim  huijši i]e pritisk proti iniaim, iteim 'očitnejša prihaja irssnaca, da so sovražnikii že ©b skrajni sili s-voij-ih sredstev, m skoroi, skoiro pride doba, doo iim ničesair 'driu^ega ne ostan-e ,nego pene aia ustniih, ki }ih po'tisne tjaikai besm, a V zllobnih naimeniih neuspeii srd nenasičenega egoizma in ¦izgr.ešone metode nairodnega iiadia_stva! Prokiliindali »o, pa — evo! — blaigioslaivijaio! Našli 'smio samii sebe! Ne _kiča.nio! Do pasu brodeči v naivailii bratske krivj, umirajoči pad agnaminio pezo nesircč, ki so prihrumeile nad domovino, snio iztezall roike po Tešiifcvi dn rešLlou! In roika se je oprijetla r.dke — brat se je raastaniiil na b_ ata — vstali smo, stiojimo mi ostanemo! In iiied !na.!ve_ičaslnejšimi spoimeiniki. ki jiih gradimo sedaa v vekwit sipomin praziniiiku svojega naroidnega vstajeinja, je naše narcdno ffledališče —• toliko lepše in dmaigooeneaše, keir ra&te inairarvino&t iz našega trpljenja in iz našega spozina-iiia — saimeg. a sebe! Učiteilgstvo ima sveto pravico, dia naivdušenih src pioadravilja rojstvo našeiga Taiijiinega hrama v Ljubljasni! Kulturni dedavci ismio, diušeivni pnoiletaniat, kii se radastimo vsaike pridoibitve na našem kultunnein polju, ki se veselimo vsaikaga po-v speševalca našega kiultuirnega pokreta in ki giledarno v giledaMški lumetooisti en&ga -liaiizdatoejših iin nafimag.oion.ejših faktorjev splošne nairoidine vzgoije! Premnoigo }q ¦naših toivarišev in tovarišic, ki so gajii m g€'je ipo vsem .riašem caeimtlju giledaliiško utraetnost, da tako tmda /iziven šote vzgoinu deilujejo za inarod. Na stotine so 'UpriziciriiM otroških ^ledaiišikiish predsta-v. Iz našega stariiu, ozirctma iz učrteiljišč so izšli oaši prvi in inajiboliši gledalliškii uroefeniki: Garbič, Borštnik, Šmid, Poigaonik-Navail, Veravšeik, Vnhunčeva, Pianecki... V sivojem stamu štejemo sk.adate_je fa dramatiike. Ne pr&tiraivamo, ako Irdimo, da je dato izmed vseih staaiov d'oveinsikio učiteljstvo največ sil za začetek in razvoti slovenstke gileda_:iške umetoiosti. Mnogiotera pat je š_a liz skroirtme igotorvosti v s_ja_r_o negotioviost. Vsc je gina'la že_a po uim.il moisti — ta čudoivdta in nepre-nagiiiiva siila — iin pa žeilja, koristiti narodsu s /ku_tuiro. ln 'oibofle je bistvemi ded našega poMica: lepota in koirist! Po tem, kako se vrše prjiiprave v LjubIjani iiai kdo vise je udetežein ^na tem delu, skilepamo, da bodo ob deitovanju našega1 nairodincga RiledaJdšča rneriodajne le umeitništoo meriio, stvainnost in ioib_ektiiivniost. Oojiti bo treba tudi m_adii__5ke iin iljudske predsftave, na kar mi posebno dn izreono opiaziarjamio. Mi bomo z žiiviim zamimiauijem dn s ipošteeo kiritiko pospešeivali to delovanij-e, a svoije orga/nizacije poizivliiamo, naj se po inDŽnosti tudi niateriatao1 uddeže ivstanoivitve Slove-n-kega naTodn&ga gied-uHšča v LjtDbljanii!