12 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 29 1981 TRGOVINA Z ŽELEZOM, ŽELEZNIMI IZDELKI IN DRUGIMI KOVINAMI NA REKI V LETIH 1527—1631 metka nussdorfer Splošen gospodarski razcvet, ki ga doživ- ljajo slovenske dežele od začetka 16. stoletja dalje, se kaže v večanju proizvodnje in tudi v sorazmernem tehničnem vzponu rudarstva in železarstva na naših tleh. S tem v zvezi so prvi pojavi zgodnjega kapitalizma prav v teh dveh panogah.1 Fužinarstvo se je razvilo v 15. in 16. sto- letju zlasti močno na Kranjskem. Na Sloven- skem Koroškem, južnem Štajerskem in v Slovenskem primorju je bilo le nekaj manj- ših podjetij. Kranjske fužine so predelale letno okrog 2000 ton domačega kovnega ter litega železa in jekla. Poleg tega so fužine predelale še približno enako količino suro- vega železa, uvoženega s Koroškega.^ Manjši pomen sta imela pridobivanje in predelava svinca in bakra. Povečan gospodarski razmah (in s tem pro- izvodnja) je nujno vplival tudi na povečanje trgovine s kovinami in kovinskimi izdelki, tako lokalne kakor tudi trgovine na večje kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 29 1981 13 razdalje. Tu nas zanima predvsem poklicna meščanska trgovina iz slovenskih dežel na Reko. Reka je imela v tej trgovini predvsem po- sredniško vlogo, čeprav je določen del bla- ga konsumirala tudi sama. V večji meri pa je blago, ki je prihajalo iz slovenskega in hrvaškega zaledja (pa tudi iz ogrskih in tur- ških dežel — vendar v manjši meri), odšlo preko Jadranskega morja v italijanska mesta in pokrajine na zahodni obali od severne Ita- lije preko Mark vse do Apuli j e in celo na Sicilijo. Del blaga pa so z Reke vozili ob vzhodni obali Jadranskega morja prek Ši- benika in Splita do Kotora. Reka je bila v tem obdobju povezana z zaledjem s tovornimi potmi. Osrednja pot je vodila prek Ljubljane, Planine in Postojne po dolini Pivke na Knežak, Šembije, Ilirsko Bistrico, Koseze, Rupo in Klano. Pri Vrhniki se je nanjo priključila pot iz Škofje Loke, ki je tekla skozi Poljansko dolino prek Lučen.^ Promet s Kočevskega in s hrvaškega ozem- lja pa je potekal čez Gerovo.* Blago so tovo- rih v glavnem pozno spomladi, poleti in v jeseni, precej manj pa v zimskih mesecih, kajti neugodne vremenske razmere so ote- ževale potovanje, ki je trajalo v eni smeri tudi več dni (npr. iz Ljubljane na Reko pri- bližno tri dni).5 Med blagom, ki je tedaj prihajalo na Reko prvenstveno iz zaledja in odhajalo prek Ja- dranskega morja v italijanske pokrajine in v manjši meri tudi v Dalmacijo, so bile tudi kovine in kovinski izdelki. Prvo mesto je šlo trgovini z železom in železnimi izdelki kot npr.: žeblji, narbe,^ podkve, motike, železne krogle, jeklo ... Nadalje pa so bili predmeti trgovine tudi svinec, star baker in terra- getha.'^ Trgovina z železom in železnimi izdelki je v največji meri potekala v smeri zaledje — Reka—Italija. V prvi polovici 16. stoletja je bilo vse železo in so bili tudi vsi železni pro- izvodi, ki jih je zajela trgovina na Reki, samo iz kranjskih fužin. V naslednjem ob- dobju pa se javlja tudi koroško železo in izdelki iz njega. Domače železo so označe- vali kot »deželno železo« (Landteisen), ko- roško pa Carnerischer eisen. Na enak način, vendar bolj neredno, so označevali tudi že- lezne proizvode: Landtnegl (kranjski žeblji), Landthacke (kranjske motike), Khärner negi (koroški žeblji). Trgovali so s surovim (rauch eisen) in kovnim pa tudi s starim železom (allt eysen). Ločili so med boljšim (Stachel, Stahl, Stahel) in slabšim jeklom (Zwitschach), kakor tudi med domačim, tj. kranjskim (Landtstachel) in koroškim jeklom (Khär- nerstachel). Čeprav se koroško železo omenja kot bla- go trgovine v reških mitninskih knjigah so- razmerno pozno (šele v letu 1594: Anthon Sfoitenig hat herein ein meiller carnerischen eysen /gefuert/, datum: 9. Februari, 1594),* vendar lahko sklepamo, da je koroško že- lezo predmet trgovine z Italijo že pred dru- go polovico 16. stoletja. Prvič se omenja v beneškem kovaškem statutu iz leta 1271 (»de Villaco«). Ce primerjamo trgovino z železom in železnimi izdelki na poti čez Baco v Fur- lanijo (tu se omenjajo le žeblji, narbe in podkve)* s trgovino prek Reke, lahko ugo- tovimo, da je bilo slednja veliko bolj razno- lična.io Količinski obseg trgovine s kovinami in z izdelki iz kovin na Reki po posameznih le- tih, za katere so ohranjene mitninske knjige, in po vrstah blaga, prikazujeta naslednji ta- beli. Za izvoz obravnavanega blaga v zaledje imamo v mitninskih knjigah samo dva po- datka, oba za leto 1631: 21. maja izvozi Michel Zukha v zaledje 2 tovora žebljev in plača zanje 16 krajcarjev nove naklade 3. junija izvozi Lucas Peretz v zaledje 2 1/2 tovora kranjskih žebljev in plača za- nje 30 krajcarjev nove naklade.** Posebej je omeniti količine železa in že- leznih izdelkov iz leta 1586 in 1587,i5 za ka- tere so trgovci dolgovali plačilo štiridesetnine in niso vnesene v gornji tabeli: leta 1586 tr- Tabela I. UVOZ IZ ZALEDJA (podatki so v tovorih)" 14 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 29 1981 Tabela II. IZVOZ PO MORJU'2? govci niso plačali štiridesetnine za 120 sod- čkov žebljev, 2 sodčka in 1 tovor motik ter še za neznano količino železa, žebljev, jekla, motik in podkev, v letu 1587 pa za 201 1/2 sodčka žebljev, 1 sodček podkev ter še za ne- znano količino železa, jekla in žebljev. Ker sodimo, da je to blago zelo težko postaviti v pravilno tabelo, smo to količino porazdelili približno na pol in te podatke upoštevali pri računanju celotnega uvoza in izvoza na Reki. V celoti je po obstoječih podatkih prišlo na Reko po kopnem in izjemoma tudi po morju 634 tovorov raznovrstnega železa (su- rovega, starega, predelanega; narbe, noži, zakovice, železne krogle, motike, lemeži...), 505 tovorov žebljev, 90 tovorov terragethe, 44 tovorov svinca, 67 tovorov boljšega in slabšega jekla in 6 tovorov koroškega železa (glej tabelo III). Pri izračunavanju sem upo- števala tudi blago, ki je zapisano v opombi pri tabeli I, ki pa ga zaradi preglednosti ni- sem vpisala v tabelo. V istem času so z Reke izvozili po morju 584 tovorov raznega železa, 832 tovorov žeb- ljev, 137 tovorov terragethe, 38 tovorov svin- ca, 18 tovorov jekla in 1 tovor starega bakra. K izvozu spadajo tudi podatki, vpisani v opombi pri tabeli II. Tabela III. UVOZ NA REKO Tabela IV. IZVOZ Z REKE kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 29 1981 15 Po podatkih, ki jih imamo na razpolago tako za posamezna leta kot tudi za celoto, moramo ugotoviti, da je bil izvoz zlasti pri žebljih in terragethi pogosto večji od uvoza, iz česar sklepamo, da je bilo blago uskladi- ščeno na Reki že iz prejšnjih let, še zlasti, če domnevamo, da so del blaga porabili tudi na Reki. Pri ostalem blagu pa je večinoma uvoz večji od izvoza, kar kaže na to, da je del blaga konsumirala Reka sama. Pri izračunavanju poprečne letne množine dovoza oziroma izvoza naletimo na precejš- nje težave, ker imamo za celoten časovni okvir 1527—1631, ki ga zajemajo mitninske knjige, podatke le za nekaj let. Za računa- nje poprečja bi potrebovali celoletne podat- ke — te pa imamo le za leta 1537, 1586/87 in 1631. Pomagali smo si tako, da smo podat- ke za zadnje četrtletje leta 1527 pomnožili s 3, podatke za prvo polovico leta 1540 z 2, podatke za maj 1586 z 12, podatke za prve tri četrtine leta 1594 pa s 4/3. Dobljeni re- zultati so seveda zelo približni, vendar pa nam ustvarjajo celotnejši pregled nad tr- govino s kovinami na Reki. Ce bi hoteli do- biti bolj realne podatke, bi morali izraču- nati obseg trgovine za vsak mesec v letu posebej, za katerega imamo celoletne po- datke in iz tega potem sklepati na posamezne mesece v ostalih letih. To pa je izredno te- žavna in zamudna naloga, končni rezultat pa ostane še vedno samo približen. Na naslednji tabeli sem skušala prikazati dviganje in padanje trgovine po posameznih mesecih v letih, za katere so se ohranili po- datki v mitninskih knjigah: Tabela V. Leto 2527 Leto 1537 Leto 1538 Leto 1540 Leto 1586 Leto 1594 Leto 1631 Bolj nazorno nam bodo obseg trgovine po posameznih mesecih prikazali naslednji dia- grami: 16 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 29 i98i kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 29 1981 17 Diagrami jasno kažejo, da je imela trgo- vina z obravnavanim blagom na Reki naj- večji obseg v letih 1527 in 1537. V letu 1540 je opazen sorazmeren padec trgovinskega poslovanja, kar se nadaljuje tudi še do konca stoletja. Najnižji nivo zaznamujemo leta 1594. V prvi polovici 17. stol. si trgovina zo- pet opomore; diagram kaže ponoven porast, vendar pa le-ta ne doseže nivoja iz prve polovice 16. stol. Zanimiva je ugotovitev, da je bil obseg trgovine med leti 1527 in 1537 pa tudi še do leta 1540 sorazmerno velik (če pri tem upo- števamo, da je na Reko po teh podatkih pri- šlo letno le okrog 7 "/o železa, ki so ga pro- izvedle fužine v slovenskih deželah; pre- ostalih 93 "/o je šlo na druga izvozna prista- nišča, del pa so ga porabili seveda tudi naši ljudje) kljub temu, da je deželni knez leta 1520 izdal dekret, naj bi se promet z Reke zaradi turških napadov prenesel na Trst.'* To vsekakor dokazuje, da je bila navada tr- govanja na Reki zelo ukoreninjena; upošte- vati moramo tudi to, da so imeli trgovci, ki so tovorih blago na Reko, tu prav gotovo stalne odjemalce. Diagrama za leti 1527 in 1537 pa nam ob- enem tudi prikazujeta, kako se je izvoz po- krival z uvozom npr. za leto 1527: v mesecih avgust, september in oktober je bil uvoz sorazmerno velik, izvoz pa majhen; v no- vembru in decembru pa imamo ravno obrat- no situacijo — velik izvoz in majhen uvoz. Negativna razlika med izvozom in uvozom v zadnjih dveh mesecih se pokrije s pozi- tivno razliko v prvih treh mesecih. Ce se omejimo na preprostejšo metodo iz- računavanja, bi po naših izračunih prišlo na Reko poprečno na leto 208 tovorov železa, 104 tovore žebljev, 18 terragethe, 12 svinca, 18 jekla in 1,4 koroškega železa. Z Reke pa bi šlo poprečno 203 tovore železa, 191 tovo- rov žebljev, 40 terragethe, 9 svinca, 5 jekla in 0,14 tovora starega bakra. Ce vzamemo za osnovo izračunavanja še ves časovni okvir 1527—1631 — tj. 104 leta, dobimo naslednje podatke: v tem času bi na Reko prišlo okrog 21.000 tovorov železa, ok. 10.000 tovorov žebljev, ok. 1800 terragethe, ok. 1200 svinca, ok. 1800 jekla in ok. 45 to- vorov koroškega železa. V istem času pa bi z Reke odšlo ok. 21.000 tovorov železa, 19.000 tovorov žebljev, 4100 terragethe, 900 svinca, ok. 520 jekla in 14,5 tovora starega bakra. Pri primerjavi poprečnega uvoza oz. izvo- za (v enem oz. v 104 letih) lahko opazimo, kako približni in še zdaleč nerealni so ti izračuni — posebno pri primerjavi izvoza in uvoza žebljev in terragethe. Poprečen iz- voz tega blaga je namreč znatno višji od poprečnega uvoza, kar pa je v praksi zelo dvomljivo. Vzrok za tak zaključek moremo 18 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 29 1981 iskati v nepopolnih in po količini zelo sko- pih podatkih za obdobje teh 104 let. Enaka domneva velja vsekakor tudi za naslednja opažanja, čeprav smo skušali tu podati še neke druge rešitve, nasprotja med poprečnim izvozom in uvozom: v tabeli III je označeno koroško železo kot artikel uvoza, ki pa se potem pri izvozu sploh ne omenja. Domnevati moremo, da je to železo porabila Reka sama. Ce pa sedaj pogledamo naš po- prečni izračun za čas 104 let, se lahko takoj prepričamo, da je res le približen, kajti ne- mogoče je trditi, da je vse koroško železo, ki je prišlo na Reko, porabila Reka sama, to- rej, da ni šel niti en sam tovor v izvoz v ita- lijanske pokrajine. Ne moremo pa seveda trditi, da Reka ni potrošila niti enega tovora tega železa. To bi bila ravno tako napačna trditev kot prejšnja. Resnica je nekje vmes. Imamo pa še obraten primer: v tabeli IV je označen star baker kot predmet izvoza, pri uvozu pa ga ne zasledimo. Možno je, da so ga imeli na Reki uskladiščenega že od prej ali pa je bil last reških meščanov. Prav tako je možno, da ga je na Reko pritovoril trgovec, ki se ni podvrgel plačilu štirideset- nine in ni torej nikjer zapisan. Takih pri- merov je bilo precej. Vrednost blaga, na osnovi katerega so iz- računavali mitnino in 2,5 "/o štiridesetnino oz. v letih 1594 in 1631 3,75 »/o pristojbino, so bile določene v tarifnih redih za štirideset- ninski urad na Reki oz. za mitninski postaji v Klani in v Sembijah. Na osnovi podatkov, ki nam jih dajejo mitninske knjige (količina blaga in višina pristojbine zanj), moremo približno določiti vrednost, ki jo je imelo blago. Tako dobljene vrednosti blaga po po- sameznih količinskih enotah se samo do do- ločenega procenta približujejo realnim ce- nam blaga na veliko; v precej večji meri pa se razlikujejo od cen na drobno že na sami Reki in še bolj seveda v drugih krajih, s katerimi je bila Reka v trgovskih stikih." Vrednost blaga je bila torej določena s tarifno postavko v tarifnem redu, le-ta pa se v času od leta 1527 do 1586 očitno ni spre- minjal, kajti višina pristojbine je ves ta čas stalna. Cene blaga pa so ves čas počasi rasle. Železo in žeblji so imeli v tem obdobju za iz- račun pristojbin dokaj stalno vrednost: to- vor železa je veljal 4 dukate, tovor žebljev pa 6 dukatov. Miliarij terragethe je leta 1527 ocenjen na 12 dukatov (en tovor je 4 dukate), v letih 1537 in 1540 pa le na 9 du- katov. Jeklo je bilo leta 1527 ocenjeno pri izračunu pristojbin na 4—5 dukatov, leta 1537 pa na 5 dukatov. Svinec je postopoma izgubljal na vrednosti: leta 1527 računajo tovor svinca na 6, leta 1537 le na 4 dukate, leta 1540 pa samo še na 3 dukate 62 solidov. V mitninski knjigi za leto 1594 opazimo velik skok izračunanih vrednosti blaga, kar vsekakor kaže na eni strani na spremembo tarifnega reda oziroma tarifnih postavk med leti 1586 in 1594, na drugi strani pa pridejo tu do izraza znatno višje cene blaga, ki so v resnici tudi obstajale. Cene so potem rasle še naprej; še večji dvig vrednosti opazimo v mitninskih knjigah za leto 1631. Cena železu se je od leta 1527 do 1594 pri tovoru dvignila za več kot 400 »/o (od 4 na 16,5 dukata), cena žebljev je poskočila za nekaj manj kot 400 °/o (s 6 na 23,5 dukata),^* cena podkev za manj kot 300''/o, surovemu železu pa do leta 1631 za 500 "/0,19 kar kaže na že nastali proces »revolucije« cen. Obravnavano blago je prihajalo na Reko v glavnem iz slovenskega, le redko pa tudi iz hrvaškega zaledja; odhajalo pa je po mor- ju v italijanske pokrajine ali v mesta ob vzhodni jadranski obali. Le redko se je zgodilo, da je šlo to blago v obratni smeri. Zelo neverjetna se zdi mož- nost, da bi trgovci vozili železo na Reko iz Italije, ko pa so ga lahko dobili bliže — v zaledju. Bolj verjetna se zdi misel, da gre tu za del blaga, ki so ga pripeljali neproda- nega nazaj na Reko. Tabele nam prikazujejo, da je v tem ob- dobju igralo obravnavano blago precejšnjo vlogo v trgovini z italijanskimi pokrajinami. Seveda pa trgovina slovenskega zaledja ni bila omejena le na posredništvo Reke. V tem času je bilo namreč relativno veliko pro- metnih povezav med slovenskimi in itali- janskimi deželami. Tovorne poti so vodile tudi na Trst, Koper, Piran, Milje in drugam. Železo, železne izdelke, svinec in terra- getho so na Reko tovorili domači trgovci iz zaledja npr. Mihael Frankovič in Andrej Kaciančič iz Ljubljane, Blaže Rottenmaner iz Škofje Loke, Andrej Papier iz Kranja, Tomaž Warl (zanj nisem mogla ugotoviti po- rekla)20 ..., kakor tudi reški meščani — tr- govci npr. Nikolaj Jurkovič, Jurij Logar, Pe- ter Gausch ter v precejšnji meri tudi ita- lijanski trgovci. Le-ti so v večini primerov trgovali v smeri zaledje — Reka—Italija in seveda v obratni smeri, toda z drugim bla- gom (npr. olje, sol, vino, italijansko sukno itd.). To so bili trgovci iz Pesara (npr. Tho- mas Matzola, Francesco de Fratj — 1546 po- stane reški meščan, Alexander in Vicenco Burathelj, Francesco Sabattin), Ancone (An- drea in Nicola Ferdutz), Fana (Frantz Bru- netta — že pred 1590 postane reški meščan), Apulije (Gašper Buthonj), iz Ferma (Jeroni- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 19 mo de Adam). Mnogi izmed teh italijanskih trgovcev so postali reški meščani. Reški trgovci trgujejo tako z zaledjem kot tudi z italijanskimi pokrajinami. V štiride- setninski knjigi za leto 1631 naletimo tudi na podatke o plemiški trgovini, v katero so bili vključeni kot posredniki nekateri reški trgovci: za barona Gottfrieda von Eybess- waldta iz Puštala pri Škofji Loki — trgoval je zlasti z železom in železnimi izdelki — so tedaj večkrat opravljali trgovske posle Peter Gausch, Michel Androckha ali Lov- renc Stemberger.2i Posredniški način trgo- vanja je značilen tudi za Andreja Papier j a iz Kranja, ki je deloma trgoval sicer sam, deloma pa so zanj trgovali reški trgovci Si- mon Teodorovič, Michel Androckha in A. J. Corsso. Trgoval je predvsem s kranjskimi žeblji. V katere kraje je obravnavano blago šlo z Reke, je težko ugotoviti, kajti v mitninskih knjigah ni podatkov o tem. Precej si lahko pomagamo z imeni trgovcev, ki imajo svoj izvor v raznih mestih v Markah pa tudi v južnejših delih Italije. Trgovske zveze so v tem obdobju ugotovljene z Benetkami (tu so kranjski trgovci z železom že v 15. stol. dobili pravico spravljati blago v nemškem skladišču na Železnem obrežju),^^ s Ferraro, Riminijem, Pesarom, Fanom, Senigalijo, Fer- mom, Recanatijem, Pescare, Barletto, Bari- jem, Brindisijem pa tudi s Čedadom, Bo- logne in celo z Augusto na Siciliji.^ä Verjetno je šlo v te kraje več ali manj tudi obravna- vano blago. Na to sklepamo predvsem iz dejstva, da so bili mnogi italijanski in reški trgovci (priseljeni iz Italije) z železom doma iz omenjenih krajev, oziroma je tam ostala njihova družina, sami pa so se naselili na Reki. Takšna je torej podoba, ki nam jo dajejo ohranjene reške mitninske knjige 16. in prve polovice 17. stol. o trgovanju z železom, železnimi izdelki in drugimi kovinami na Reki. Ta slika ni niti popolna, niti povsem realna, kljub temu pa nam dovolj nazorno prikazuje pomen in obseg te trgovine. OPOMBE 1. O razvoju železarstva in rudarstva ter o nahajališčih rud na Slovenskem glej: Bogo Gra- fenauer: Zgodovina slovenskega naroda, zvezek III, str. 21—27. Na splošno o razvoju železar- stva pri nas glej: J. Mohorič: Dva tisoč let že- lezarstva na Gorenjskem, knjiga I. A. Müllner: Geschichte des Eisens in Krain, Görtz und Istrien von der Urzeit bis zum Anfange des 19. Jahrhunderts, Wien und Leipzig, 1909. — 2. B. Grafenauer, Zgod. slov. nar. III, str. 24. — 3. Pavle Blaznik, Skofja Loka in loško gospostvo, str. 91. — 4. Ana Kastelle, Trgovina s platnom, raševino in barvili (terragetho in terrarosso) na Reki v letih 1527 do 1631, Jadranski zbornik, 1966 — VI. zvezek. — 5. P. Blaznik, Trgovske zveze Škofje Loke z Reko v luči notarske knjige Antona de Renno de Mulina (1436—1461), Loški razgledi VIII., 1962, str. 77. — 6. P. Blaznik, Skofja Loka in loško gospostvo, str. 181. Narbe so uporabljali pri vratih na mestu, kjer so obe- šali ključavnice. F. Tomšič: Nemško-slovenski slovar: narba = linga (na vratih). — 7. A. Ka- stelic, Trgovina s platnom..., str. 395, op. 8: D. Kovačevič razlaga terragetho (gletho) v raz- pravi »Trgovina u srednjevekovnoj Bosni« kot svinčev glaj (belica), ki se uporablja v barvar- stvu. — 8. F. Gestrin, Mitninske knjige 16. in 17. stoletja na Slovenskem, Viri za zgodovino Slovencev, knjiga V., S AZU 1972, str. 274; Arhiv SRS, vicedomski arhiv F 1/73. f 1. A. Sfoitenig je bil reški meščan — Mitn. knj. str. 213, op. 3. — 9. F. Gestrin, Mitn. knj., Mitninska proti- knjiga iz Bače za leto 1536, str. 101—126. — 10. F. Gestrin, Mitn. knj., str. 64—65. — 11. Zaradi pomanjkanja prostora in večje preglednosti ta- bel sem vse količinske enote pretvorila v tovore (Samb): 1 tovor = 2 sodčka (Lagl), 1 miliarij (meiller) = 3 tovore = 1000 funtov (phundt), 1 cent = 100 funtov. Poleg zneskov v tabelah pa je prišlo na Reko iz zaledja v letu 1594 še: za 1 dukat žebljev in za 7 dukatov nožev, v letu 1631 pa: 12 centov koroškega železa, 1 tovor koroških žebljev, 6 1/2 tovora koroških železnih naprav (eysenwerch), 1/4 tovora dragotin, na- kita (Geschmeidt). — 12. Poleg vpisanih količin pa je odšlo z Reke po morju še: v letu 1586 200 funtov starega železa za 2 dukata 114 solidov, v letu 1594: za 1 dukat železa, za 5 dukatov žebljev, za 4 dukate motik, krampov, za 7 du- katov starega železa, in 1 1/2 tovora predelanega železa; v letu 1631 pa: 1 tovor koroškega jekla, 1/4 tovora dragotin (nakita), 51/2 tovora »eysenwerch«. — 13. F. Gestrin, Mitn. knj., str. 389; Arh. Slov., vie. arh. F 1/74, f 14 Michel Zukha je bil morda iz Trsata, kjer se leta 1631 omenja neki Laurentius Zuecka di Tersalo — Mitn. knj., str. 389, op. 28. — 14. Prav tam, str. 390; Arh. Slov., vie. arh. F 1/74, f 15. Peretz je doma iz Kočevja, vendar v tem času še živi na Reki, malo pozneje pa se vrne v Kočevje — Mitn. knj., str. 280, op. 37. — 15. Prav tam, str. 221—271; Arh. Slov., vie. arh. F 1/74. — 16. Prav tam, str. 26. — 17. Prav tam, str. 95. — 18. Prav tam, glej tabelo na str. 25—26. — 19. Prav tam, str. 96. — 20. Za vse trgovce sem dobila podatke v Mitn. knj.. Osebno kazalo na str. 453. — 21. Prav tam, str. 58. — 22. J. Gašperšič: Vi- genjc, str. 52. — 23. F. Gestrin: Mitn. knj., str. 54.