" PO SLOVENIJI 98" ŠTUDENTSKE NOVICE DOGODKI Občni zbor V soboto, 28. 3.1998 ob 20h, je bil v Lovskem domu Rakitnici Občni zbor RŠK-ja. Na zboru se je pregledalo delovanje kluba v preteklem letu in se začrtale smernice za nadaljnje delovanje kluba. Seveda so bile najpomembnejši del zbora volitve. Izvoljeno je bilo novo vodstvo kluba. Izvoljeni so bili: Predsednik - Andrej Kovačič, Tajnik David Janež; Upravni odbor - Uroš Kromar, Polona Lovšin; Nadzorni odbor - Katja Bojc, Maja Mihelič; Disciplinska komisija - Helena Ilc, Karmen Mihelič, Beti Gorše. Študentska tržnica Zgodila se bo 6. maja na asfaltnem igrišču v Rožni dolini. Na stojnicah, ki bodo obkrožale oder, se bodo predstavili študentski klubi iz vse Slovenije. Na odru se bo odvijal program, ki ga bodo prispevali posamezni klubi (glasbene, plesne, igralske točke). Sodeloval bo tudi RSK. Prispevajte ideje za predstavitev! VABLJENI. UGODNOSTI • telefonske kartice za 100 imp. za samo 1000 SIT. Na voljo so v trgovini BREG na Bregu pri Ribnici, ter pri Matjažu Mišiču (Loški potok). • vstopnice kina IDEAL za člane RSK cenejše za 200 SIT. Popusti so možni s člansko izkaznico RSK. NAPOVEDNIK • gledališki predstavi • potopisno predavanje • koncert (žur) Točen čas dogajanja boste izvedeli na radiu UNIVOX in preko plakatov, ter z osebnimi obvestili. SEDMA ŠTEVILKA REŠETA BO IZŠLA 18. MAJA. GRADIVO ZA OBJAVO ZBIRAMO DO 6. MAJA, V UREDNIŠTVU REŠETA, ODDELEK ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI (OBČINA, GORENJSKA CESTA 3). Eden največjih športnih dogodkov v Sloveniji bo letos prav gotovo 5. mednarodna etapna kolesarska dirka "Po Sloveniji 98". Svoj delež pri tem bo imela tudi Ribnica. V našem kraju bo namreč start najdaljše, 231 km dolge etape, katere cilj bo v Novi Gorici. Prireditev bo v petek 8. maja, pričela se bo ob 8.00 in bo trajala do 11.15. Za dogodek vlada veliko zanimanje domačih in tujih medijskih hiš, to pa je idealna priložnost za promocijo ne samo Ribnice, temveč celotne Slovenije. Kolesarska zveza Slovenije in Občina Ribnica vabita vse, ki prebirate te vrstice, da o dogodku obvestite svoje najbližje in prijatelje in si odtrgate nekaj minut časa za obisk te velike športne prireditve, saj kakovost slovenskega kolesarstva, kakor tudi priljubljenost te športne panoge, zagotavljata vrhunsko predstavo. Vse prebivalce centra prosimo za razumevanje, saj bo v času samega začetka dirke in častnega kroga okrog Ribnice, promet oviran in deloma tudi zaprt. Marko Modrej krajani Sodražice! i kraji „predelil kol ■bčina Sodražica lahko predvsem večji interes d Lneti svojo občino pomeni narediti nekaj več za prepo- RIBNICA ■ KULTURNO SREDIŠČE Številne možnosti za obogatitev kulturne ponudbe Prebiranje Skubičeve knjige, Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine, ali novejše monografije, Ribnica skozi stoletja, nam prikaže pomen Ribnice in njene okolice, ki ga je imela v preteklih časih v slovenskem prostoru. Obe pomembni deli potrjujeta, daje bila Ribnica kulturno središče tega predela Kranjske. Z veseljem lahko ugotovimo, da so Miklova hiša in kulturni animatorji obdržali vodilno vlogo Ribnice v tej regiji. Številna delujoča, kulturno umetniška društva, njihova raznovrstna dejavnost in, za slovenske razmere, zelo visok nivo prireditev v Miklovi hiši, samo potrjujejo, da ima kulturno delovanje tu tradicijo in naravno zaledje. Številni obiskovalci pa dajejo oblikovalcem kulturne ponudbe vedno nov zagon. Vendar pa se pogosto pojavlja vprašanje -ali je to vse, kar zmoremo in kar lahko ponudimo? Prav gotovo ne. Že samo bežen pogled pove, da ima Ribnica še številne druge možnosti, ki smo jih do sedaj zapostavljali, ali pa nismo našli dovolj “korajže”, da bi se lotili vsebinsko in finančno najzahtevnejših nalog. Že pred več kot desetimi leti je bil izdelan program prenove ribniškega gradu, od katerega se je uresničilo zelo malo. Strokovno urejena in predstavljena je le zbirka ribniške prazgodovine, ostalih devet zbirk pa čaka primernejše čase. Nujno je, da se vsa pomembna področja kulture-razvoj amaterske kulture, galerijske, muzejske in knjižnične dejavnosti, že uveljavljenega leta v kulturi (Gorše, Škrabec, Mikuž,...) ter programske in gradbene posodobitve vseh razpoložljivih kulturnih objektov (grad, Marof, Pugled,...) vsebinsko in finančno opredeli v 10-letnem planu razvoja kulture v Ribnici. Ta dokument bo pripravil strokovni svet v dveh do treh mesecih, vodil pa naj bi ga dr. Jure Mikuž. Še pred koncem letošnjega leta naj bi ga obravnaval tudi ribniški občinski svet in s sprejemom tega nadvse potrebnega dokumenta postavil temelje trajnemu vsebinskemu razvoju kulture ter “zacementiral” Ribnico kot kulturno središče širšega območja. Občini Ribnica in Javnemu zavodu Miklova hiša bo tako omogočil, da poleg lastnih sredstev pridobita tudi druga javna sredstva, s katerimi bi zastavljene naloge še hitreje uresničili. Po mnenju mnogih, ki so obiskali Ribnico, je ta kraj pravi biser, ki mu manjka le malo večja urejenost mestnega jedra ter bolj urejena in predstavljena kulturna in sakralna (cerkvena) dediščina. ŽUPAN Jože Tanko B VELIKI N O < ŽIVLJENJE JE MOČNEJŠE OD SMRTI “GLEJ, MENIL SEM, DA MOGELBIŽIVETI BREZTEBEKDAJ, BREZ SVOJEGA BOGA; A NAJU RASTEJO VONUM CVETI BREZ SONCA SREDI JASNEGA NEBA? ZATO PREŠINI ME, O BOG, ZANETI MI VEČNI, ŽARKI OGENJ V DNU SRCA!" Tako je sredi pomladi življenja prosil Boga naš prerano umrli pesnik Dragotin Kette. Ta Kettejeva pesem nam daje močno duhovno sporočilo, da naše življenje ni plod golega naključja, ampak ima smisel in cilj. Kakor ne morejo brsteti cvetovi brez sonca, tako ne moremo ljudje živeti brez ljubezni, zaupanja in vere. Ko sredi prebujajoče pomladi praznujemo velikonočne praznike, naj nam usmiljeni Bog, podobno kakor našemu pesniku Ketteju, zaneti večni ogenj dobrote in ljubezni v dnu našega srca. Naj se naša velika noč ne konča Zgolj pri zauživanju velikonočnih jedil, ampak postanimo velikonočni kristjani, da bomo vse dni življenja v sebi doživeli veliko noč. Polni radosti, velikonočnega veselja in pristne ljubezni pojdimo v vsakdanje življenje in pomagajmo človeku, ki blizu nas trpi, je morda bolan, osamljen, ali celo obupan. Postanimo usmiljeni Samarijani in obvezujmo telesne in duševne rane današnjih ljudi, ki nimajo v srcu velike noči! V Ribnici, na veliko sredo 1998 Maks Ipavec, dekan Ribniško - kočevska in idrijsko - cerkljanska regija na sejmu ALPE ADRIA Po poteh naravne in kulturne dediščine Od 17. do 22. marca 1998 je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal tradicionalni in osrednji slovenski sejem Alpe Adria, posvečen turizmu, športu, rekreaciji in preživljanju prostega časa. Poleg predstavitve posameznih turističnih središč, občin, turističnih agencij in ostalih, je bila na sejmu podana tudi prva informacija o začetku regionalnega projekta “Po poteh naravne in kulturne dediščine” ribniško -kočevske in idrijsko - velik razvojni potencial za to območje. Seveda pa mora biti v harmoniji z okoljem, omogočiti mora nova delovna mesta za prebivalce tega območja, razviti morajo biti novi proizvodi in ponudba, pri tem pa je nujno sodelovanje občin, vključenih v projektno območje, z enim samim ciljem - oblikovati in razvijati celotno ponudbo območja. Projekt, ki poteka pod vodstvom predstavnikov Ecotourisma iz Londona in ga podpira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in cerkl- janske J> regije. ..... Naravna in kulturna dediščina 11 občin / Ribnica, Velike Lašče, Dobrepolje, Kočevje, Osilnica, Loški Potok, Loška dolina, Cerknica, Logatec, Idrija, Cerkno/, je bila predstavljena v obliki slikovnega materiala, vitrine in podstavke pa so krasili predmeti zgodovinske in sT kulturne vrednosti V pripravljalni fazi projekta, ki smo mu nadeli delovni naslov “Projekt za prihodnost”, je bilo ugotovljeno, daje razvoj turizma lahko prehrano, je zasnovan tako, da se pričakujejo konkretne aktivnosti v maju 1998. V kolikor bodo zastavljene naloge potekale skladno s terminskim načrtom, se lahko pričakuje dokončanje projekta in njegova predstavitev poleti 1999. Celotna ponudba območja pa se bo gradila v okviru možnosti in ob sodelovanju vseh, ki lahko pripomorejo k ureničitvi. Alenka Henigman TURIZEM “KDO NAJLEPŠI V RIBNICI BO TEJ?” Z aprilom bo Moj kraj postajal urejen in čist Turistično društvo je v lanskem pismu svoji Zvezi napisalo, da, žal, ne morejo poslati v barvah objavljene fotografije, da bi lahko videli vso krasoto in bogastvo posameznih objektov v naši dolini, in enako lahko zapišem tudi jaz, ker je tisk čmobel. Kajti spomladi, ko se začne narava tako lepo bohotiti, bo Turistično društvo Ribnica tudi letos pričelo opominjati vse prebivalce naselij, ulic in vasi iz krajevne skupnosti, da naj si le pogledajo svoja dvorišča, hiše, balkone in okna. TD in Kmetijsko svetovalna služba bosta namreč, tako kot lani, ocenjevala videz, urejenost in čistost naših prostorov bivanja. Saj je res, da podobno akcijo izvaja tudi naša zelena deželica, a “tam je treba čakati, kdaj se bo neznana komisija pojavila in precej na hitro opravila svojo ocenitev, čeprav ji ne odrekamo strokovnosti,” pojasnjuje Andrej Klemenc, predsednik društva. Toda bodimo pošteni. Marsikateri od vas gotovo ni vedel, da se Ribnici doslej, v širokem vseslovenskem merilu, ni uspelo preriniti na katerokoli razpoznavno mesto. Klemenc pravi, da smo vse izgubili pri Bistrici, “ker je bila tako poraščena”. In turistični člani so ubrali še eno, boljšo pot, pa ne zato, da bi si na ta način naš kraj lahko kitil z nagradami. Njihov namen je plemenit in nujno potreben. S to akcijo želijo spodbujati urejenost okolja. Komisija, ki je strokovno sestavljena, se bo sprehajala po naseljih in ulicah in to večkrat, da bi lahko opazovala napredek. Še eno koristno potezo so obenem napravili., akcijo čiščenja, kjer osnov- nošolci s prikolicami pobirajo vse nepotrebno, od Ribnice do Ugarja in v nasprotno stran, na poti k Mali gori, je povedala tajnica TD, Breda Oražem. Preko medijev in Krajevne skupnosti Vas bodo pozivali k delu za Vaš kraj. Tako lepo podobo je ponovno dobil naš trg in v lepo krajini živimo, zakaj se torej ne bi z njo začeli upravičeno ponašati? In ker Ribničani nikakor ne bi šli pospravljat sosedove ropotije, bo povsem dovolj, če bo vsak sam stopil na svoj prag, ga visoko dvignil in začel pometati. Alenka Pahulje Vabimo vse ------ ------J----- J ■ * ,-1 ^ ki bo v soboto, 18.04.1998, ob 19. uri, v prostorih Krajevne skupnosti Sodražica. IZ MESECA V MESEC 10. marec, Slovensko podeželje v Evropi | BOLJ KO BOSTE GLASNI, VEČ BO DEMOKRATIČNOSTI In to zato, ker je dosedaj 75 odstotkov zakonov predlagala vlada, 2 zakona poslanca in samo enega javnost, je dejal doktor bioloških znanosti z Ministrstva za okolje in prostor, France Potočnik . Na predavanju o trajnostnem razvoju slovenskega podeželja, ki ga je pripravila VITRA(Center za uravnoteženi razvoj iz Cerknice), sta skupaj z Mileno Marego poskušala vzpodbuditi k bolj dejavnemu udejanjanju lokalnega prebivalstva pri temeljnih odločitvah, še posebej sedaj, ko se bo iskalo prostor v Evropski uniji. “Slovenija je zelo dragocen prostor, zato se ne smemo stalno zatekati pod okrilje države, ker je lahko to protiproduktivno. Ona skrbi za probleme državnega pomena, ne pa za lokalne, “ je dejal Potočnik. Pritrdila mu je tudi Milena Mareda z Regionalnega centra za varstvo okolja, in dejala, da oblasti kompleksnih težav ne morejo več reševati same, saj vse manj državljanov zaupa v državo, prav tako pa se krepi njihova osveščenost. “Evropski uniji pa svojih nacionalnih vrednot ne smemo razprodajati in začeti moramo tržiti to, kar imamo, ne kar si želimo. Pod ceno pa ne smemo iti, ker bi s tem vse izgubili. Sicer pa je Slovenija naravno tako ohranjena, da se lahko Nizozemski po tem samo sanja in kolca,” je v hudomušnem tonu pripovedoval peščici poslušalcev Potočnik, ki je doktoriral s področja ekologije. Aktualno razmišljanje: Dolenjevaško polje, kaj z njim? Polje zajema precejšen prostor na levi in desni strani južne meje ribniške doline in ga je treba ohraniti kot krajino, “toda z njim poskušamo nekaj koristnega narediti, ker je strojna obdelava nemogoča zaradi pretiranega števila parcel in lastnikov,” je dejala Darja But. Na oddelku za gospodarstvo in kmetijstvo se bojijo, da bi se polje zaraslo, ker je mnogo lastnikov že pomrlo, nekateri pa se vendarle še ukvarjajo s kmetijsko obdelavo. V letošnjem letu nameravajo zato anketirati prebivalce o tem, ali želijo zemljo združiti, odprodati in podobno; pri urejanju polja pa se ne bo prvenstveno upoštevala le ekonomska priložnost, ampak tudi obziren odnos do krajine. “Slovenska kulturna krajina je nastala zaradi kmeta, ne pa zaradi krajinskih arhitektov. Zato moramo upoštevati modrost naših dedov ter uporabiti tiste dele tradicije, ki so smiselni tudi v sodobnosti, druge pa opustiti.” dr. France Potočnik “Samo približno 1,2 mio SIT nam letno ostaja denarja, potem ko 70 odstotkov damo državi, pa vendar letno zagotavljamo 15 milijonov za kmetijstvo, ker je pri nas izredno eksten- 1 14. marec, 60 Ribničanov odšlo na pot | TJA, KJER ŽIVI USTVARJALNI DUH FRANČIŠKANOV Najprej v Nazarje, v frančiškanski samostan in knjižnico, potem v Radmirje na ogled zakladnice in nato še v kamniški samostan, in pot po prostorih, kjer bivajo sobratje patra Stanislava Skrab-ca, je bila končana. 60 Ribničanov, prijatelji Miklove hiše, župan, načelnik Upravne enote in ostali, so, s to strokovno ekskurzijo, ki jo je pripravil pater Niko Žvokelj, neformalno začeli 'Škrabčevo leto’. Videti je bilo moč dediščino, ki jo z velikim zanosom in ponosom hranijo že stoletja, med njimi vrsto inkunabul, knjig, ki so bile tiskane pred letom 1500; v radmirski zakladnici pa bleščeča, ročno vezena ogrinjala, ki so jih, s srebrom ali zlatom prešite, nosili mogočni tuji vladarji. Na poti pa je bila prvič podana tudi informacija o bogastvu, ki se nahaja izven občinskih meja. IZ MESECA V MESEC BOMO DOBILI NAZAJ ORTNEŠKE OLTARJE? Jure Mikuž, umetnostni zgodovinar, ki je bil tudi udeleženec sobotne poti, je izpostavil doslej malo znano, a izredno ribniško dediščino. V novomeški galeriji se namreč nahajajo oltarji iz stare ortneške kapele, nujno potrebni obnove in restavriranja, pravi Mikuž. Dosedaj so ležali zaprti v zabojnikih, zdaj pa so razprostrti po tleh, vendar je težava v tem, ker namerava novomeška galerija obnavljati svoje prostore, zato je skrajni čas, da Ribnica vzame dediščino, ki ji je bila po vojni odtujena, nazaj, drugače bodo veliki oltarji zopet romali v zabojnike. Njihovo restavriranje pa bo izredno drago. V kolikor bo Ribnica pokazala interes zanje, bo tudi Ministrstvo za kulturo prispevalo svoj delež, meni Mikuž, kljub vsemu pa bi nujno potrebovali tudi prispevke posameznih dobrodelnikov. Oltarjem bi lahko našli primerno mesto; ne ravno v ortneški graščini, ker je v zelo slabem stanju, ampak na ribniškem Marofu, nekdanji grajski pristavi, ki se jo bo začelo preurejati za kulturne potrebe, med njimi tudi razstavne prostore. [28. marec, 55 let Jelenovega žlebal POSTATI HLAPEC ALI GOSPODAR! Janez Butara, slavnostni govornik Odločitev je bila jasna za Cankarjevo in Gubčevo brigado, ko sta 26. marca 1943 odšli v Jelenov žleb in premagali okupatorja; spomin na to bitko pa živi že 55. leto. Za zgodovino Ribnice in njeno preživetje je bolj pomemben patent, ki smo ga dobili pred stoletji, je dejal župan, zato bitka ni več povod za občinski praznik. Spomin pa se ohranja že desetletja in ker je bila sobotna slovesnost v športni dvorani vojaškega pomena, se jo je kot slavnostni govornik udeležil tudi brigadir Janez Butara, ki poveljuje obrambnim silam na Dolenjskem, Jelenov žleb pa prav tako sodi v njegovo pristojnost. Ribniška osnovna in glasbena šola, pihalna godba, tamburaška skupina iz Sodražice in Jerca Mrzel so ustvarjali kulturnoumet-niški program in za vsestranski častitljiv odnos, ki so ga oblikovali z množično slovesnostjo, se je vsem zahvalil tudi Lojze Hren, predsednik pripravljalnega odbora ter dejal; “Borcev in bork je živih še več kot 150, polovica pa jih je navzočih tudi na tej slovesnosti in vsi so starejši od 70 let, med njimi pa je tudi najstarejši, Nace Rakar iz Tomšičeve brigade, ki je že napolnil 90 let.” Podeljene so bile tudi spominske plakete Jelenov žleb vsem, ki so bili aktivisti NOF in so prostovoljno stopili v partizanske vrste, se borili v Jelenovem žlebu in med partizani ostali do konca vojne, po njej pa bili dejavni v združenjih NOB. Zaradi priprave jubilejnega pohoda pa je posebno plaketo dobilo tudi Planinsko društvo Ribnica. O dogodku, o katerem je 20. marca ______govorila vsa Ribnica_ KRVAVEČI NA TLEH, OKROG PA Ni ga Ribničana, ki mu ob desetih zjutraj ne bi obstal korak in se mu zataknilo oko, pa na obrazu razpotegnil izraz velikega začudenja, ko je zagledal ta prizor. Eni so se zaradi akcije prestrašili že v lokalu, kjer je potekala aretacija, drugi pa so obnemeli šele zunaj, kjer se je po pol ure vse končalo. Čisto vsega pa res še nismo vajeni. Uradno poročilo UNZ Ljubljana, Doroteja Simič, stiki z javnostjo: 20.3. so kriminalisti Kriminalistične službe UNZ Ljubljana, v sodelovanju s policisti PP Ribnica, prijeli osumljenca kaznivega dejanja IZSILJEVANJA. Aljoša S., rojen leta 1977 je bil prijet pri primopredaji denarja v gostinskem lokalu, saj gaje ovadil ribniški oškodovanec. Predal mu je 1500 mark, izsiljevan pa je bil ali za 3000 ali pa za 5000 nemških mark. S plinsko pištolo, Bereta, ki so jo kriminalisti našli v njegovem belem BMW-ju, je fizično grozil izsiljevane-mu. Ovadba je bila podana tudi proti Aljoševemu očetu, Radiši S. (1954) in še eni neznani osebi, prijet pa je bil samo mladi S. Pri aretaciji se je upiral, zato so kriminalisti uporabili strokovni prijem in ga vklenili, pri njem pa seveda našli tudi ves denar, ki mu je bil izročen. 21 letni Aljoša S. je policiji znan kot nasilnež, obstaja pa tudi utemeljen sum, da se s temi dejavnostmi ukvarja na širšem slovenskem prostoru. Simičeva je odgovarjala še na naslednja vprašanja: Najvišja možna kazen? “Od tri do osem let.” Seznanjeni ste s tem, da mnogi pridejo iz pripora že po enem tednu in tedaj se ve, kaj se zgodi tistim, ki so si jih upali ovaditi. Maščevanje. “ Da, maščevanje je zelo pogosto.” Je bila akcija sredi belega dne, v polnem lokalu, z nevarnim osumljencem, dovolj premišljena? “Če je akcija dovolj dobro pripravljena, obstaja majhna nevarnost. Sicer pa bi se, hipotetično, orožje lahko uporabilo tudi v povsem drugačnih okoliščinah.” IZ MESECA V MESEC 125. marec. Koncert RTV PROFESIONALNO OPRAVLJENO DELO Rock’n Band in Anika Horvat 50 nastopajočih na odru, 50 v TV ekipi in manj kot 1000 ljudi na tribunah, je številčen opis množičnosti koncerta, ki je bil prirejen ob 70 letnici radia in štiridesetletnici televizije. Prvi izmed vrste koncertov je tako prispel v ribniško športno dvorano, s sceno, tonom in lučmi, ki so tokrat uspele napolniti pust podij in z voditeljem Andrejem Karolijem, ki se je tisti večer prvič preizkusil v samostojnem TV nastopu. Občinstvu je bil všeč njegov glas in tekoči govor ter sproščen in nevsiljiv nastop, glasbena zasedba pa je bila, kljub mešani zasedbi, vendarle bližje sedanjim muzikalnim trendom, vsekakor pa sodi med trenutno najpogosteje predvajane in poslušane. Tridnevne priprave in celodnevna generalka ter petje in igranje v živo je bilo dobra, a presenetljiva odločitev, saj je za organizatorje in nastopajoče bolj zahtevna.Pevci in skupine so bile raz- pložene, celo toliko, da jih je bilo potrebno miriti, medtem ko so čakali na svoj nastop, na odru pa so vseskozi k sodelovanju spodbujali občinstvo, ki seje sredi tedna vendarle dobro odzvalo. RTV je koncert tudi v celoti snemala, zato je bila zaželjena glasna in aktivna pomoč statistov s tribune z aplaudiranjem. Vsekakor ponovno dobra predstavitev Ribnice, saj jo je Karoli nadpovprečno pogosto omenjal tekom oddaje, predvajan pa je bil tudi spot. Ribniški podjetniki se se slabo odzvali na možnost promoviranja, saj se je pojavil le en sponzor. Ostali delež so prispevali in svoj kos pobrali podjetniki s kočevskega konca. Glede na to, koliko medijsko odmevnih prireditev se bo letos še zvrstilo v našem kraju, se kar nekako vedno znova potrjuje fraza, ki si jo nekateri tako otepajo zaradi centralističnega prizvoka - “Ribnica, središče vsakršnih dogajanj”, tudi medijskih. [4. april, Glasbena pravljica nekoliko drugače] STARŠI ZAIGRALI OTROKOM V VESELJE Na vabilu je bilo zapisano: Dramska skupina staršev Vrtca Ribnica vas vabi na predstavo Zlati kamenčki in s seboj prinesite kamenček, da boste videli, kaj se zanj dobi. Lizika. Tako kot jo je dobila miška, kije morala zanjo preplezati sedem gora. Sedem predstav seje zvrstilo v dveh dneh, tako za otroke kot za širšo javnost in vsepovsod je bilo močno ploskanje odraz velikega navdušenja ob nekoliko nenavadni zadevščini: starši so se na pobudo ravnateljice in ob pomoči režiserke Agate Ilc odločili takole: igrali bomo otrokom. Precej vaj in kar nekaj dela so morali vložiti v to, da je bil oder napolnjen s slikovito opremljeno sceno in pravljico, ki so jo vsi navzoči pozorno spremljali. Najbolj prijetno pa je bilo opazovati njenega avtorja, Janeza Bitenca, ki tudi v pogovoru ni skril navdušenja: “Da bi sodelovali starši, to sem doživel prvič. Neverjetno sem vesel, da je tako, ker iz takšnega začetka bo zraslo tisto, česar je bilo včasih tako veliko v naših podeželskih krajih, kjer je bilo dosti igralskih skupin, pevskih zborov in tako naprej. To je tudi zelo primerna vzpodbuda za otroke, ker poglejte, danes se toliko govori o sodelovanju otroka in družine, kaj je lepšega kot to... In če je tule še vrtec zraven, ki je otrokov drugi dom, ja, saj je človek lahko kar brez besed. Kaj je lepšega, kaj vrednejšega kot to, kar so danes prikazali z mojo pravljico?" Rubriko Iz meseca v mesec pripravila: Alenka Pahulje KUD FRANCE ZBASNIK ZAZIVEL OB MATERINSKEM DNEVU “ DOBILI SMO VOLJO IN USTVARJALNO ENERGIJO” pravi nova predsednica društva iz Dolenje vasi, Andreja Pogorelec (26), ki je z nekaj fanti in dekleti uspela s prvim koncertom pritegniti v dvorano DC 16 množico domačinov. Takšen odziv pravzaprav sploh ni presenetljiv, saj so se ljudje že vnaprej najavljali in z velikim veseljem prišli gledat svoje otroke in ostale Dolenjevaščane, ki so prepevali na njihovem odru. A Andreja pravi:” Sama sem presenečena, da so se ljudje tako dobro odzvali. Bila sem skeptična, ko so mi to odgovorno mesto ponudili. Iskala sem potrebne ljudi, predvsem v mešanem pevskem zboru in našla tiste prave, ki lahko delamo skupaj in se dobro razumemo. Se posebej so se odzvali fantje in me podprli v tem, vseskozi mi pomagajo in se jim tokrat moram zahvaliti. Mislim, da smo izvolili dobre člane, zelo zadovoljna pa sem tudi z delom tajnika in blagajničarke. Dobili smo pravo voljo in zagon, saj na začetki nismo vedeli, kako bo prireditev uspela.” Lanskega novembra se je na ustanovnem sestanku zbralo 30 članov, zdaj pa je vse več tistih, ki se želijo udejanjati v kulturnoumetniških skupinah. Dolenjevaški labod na pustnem karnevalu je že najavljal začetek ponovno oživljenega KUDa, nekakšna slovesna, vsekakor pa uradna predstavitev novih ustvarjalnih sil, pa se je na odru odvijala ob materinskem dnevu. Mladinski pevski zbor, skupina Nori maček in edina folklorna Andreja Pogorelec skupina na ribniškem koncu, ki se je vsaj ob tej priložnosti uspela zbrati ter pritegniti množico k burnemu ploskanju. Že preko imena nadaljujete dolgoletno tradicijo kulture, ki pa je vendarle toliko zamrla, da je že obstajala možnost, da se vas izbriše iz registra društev... “KUD je bil pred leti res zelo dejaven, pobudnik njegove ustanovitve leta 1974 pa je bil France Grivec. Z njegovo smrtjo so začele dramska, recitatorska in lutkovna sekcija usihati, saj je bil Grivec gonilna sila. Do sedaj je bil dejaven samo moški pevski zbor Lončar, v dvorani pa so se vsako leto zbirali tudi pevci na reviji pevskih zborov.” Dolenjevaščani so se na prireditev odzvali s tako mero navdušenja, da se je o njej govorilo še par dni potem, češ da “nam je tega manjkalo”, prav tako pa ste ’ta domači’ začeli ustvarjati ZA svoje okolje. Imate torej dovolj moralne in materialne podpore? “Izkazalo se je, da so ljudje pripravljeni sodelovati, dobili so zagon za delo in marsikdo nam je dejal: "Če kaj potrebujete, me le pokličite, rad bi vam pomagal... ” Iskali smo tudi sponzorje in to v domačem okolju. Bili so 100 odstotni, saj nas je vsak, do kogar smo prišli, finančno podprl, češ da gre za ohranjanje kulture. Z občine smo dobili tudi precej sredstev, vendar je treba gospodarno ravnati z njimi, pa tudi sicer je vse delo prostovoljno.” Skupina pravih se je torej našla, podporo imate, zato je razumljivo, da so nekateri načrti že jasni... “Da, ustanoviti želimo dramsko skupino, na igrišču bi radi letos priredili Miklavževanje, dela pa se tudi na tem, da bi ponovno zbrali folklorne plesalce, sicer pa 18. aprila ob 20. uri v našo dvorano že prihaja igra Urške Tekavec, Ljubezenski klobčič. Alenka Pahulje UTRINKI IZ PRIREDITVE OB DNEVU ŽENA iz OŠ SODRAŽICA Približeval seje 8. marec. Da ne bi šel ta dan neopazno mimo nas, smo se v OŠ Sodražica odločili, da bi pripravili kulturni program za prebivalce Sodražice in okoliških vasi. Da bi bil program bolj pester, smo svoj del prispevali tudi učenci in zunanji sodelavci. Zajemal je zgodovinsko predstavitev 8. marca, sledile so posamezne recitacije, igranje na sintetizator, predstavitve dela posameznih krožkov; pevski zbor, plesna skupina, ritmika ter dramski krožek, ki se je predstavil z igrico "Kdo je napravil Vidku srajčico." Od zunanjih sodelavcev so program s prijetnimi zvoki harmonik dopolnili učenci glasbene šole ter z zvoki tamburic sodraški tamburaši. Predstavo si je ogledalo veliko obiskovalcev. Le ti so s spodbudnim aplavzom nagradili nastopajoče. V načrtu imamo predstavitev nekaterih točk tudi bližnjim OŠ, zlasti pa igrico, ki jo je pripravil dramski krožek. V igrico so vključeni učenci tretjih in četrtih razredov. Sestavljena je iz treh dejanj. Zanimivo je prepletanje dramskega besedila in individualno petje posameznih skritih talentov. Za ’naj’ trud bi se zahvalili vsem nastopajočim, zlasti pa zunanjim sodelavcem, to so glasbena šola in sodraški tamburaši, s katerimi bi radi še naprej sodelovali. Učenci OŠ Sodražica: Petra Košmrlj, Mateja Arko in Miha Lušin OSNOVNA ŠOLA RIBNICA VABIMO V GLEDALIŠČE Gledališki krožek, pod vodstvom prof. Marjane Starc, deluje na šoli že kar nekaj let. Obiskujemo ga učenke in učenci 7. in 8. razredov, za statiste pa so se nam letos pridružili še učenci 5. razredov. V skupini nas je okrog 30. Letos se vam bomo predstavili z igrico EKO-EKO, ki na humoren način predstavlja naš odnos do narave in kaj se bo zgodilo z njo, če jo bomo zanemarjali. Govori o vesoljčku Eku-Eku, ki zasilno pristane na zemlji. Na njej je zaradi onesnaženosti že vse zastrupljeno. Vlada namreč Smrad, ki je pristaš umazanije. Eko-Eko in deklica, ki jo sreča na Zemlji, se začneta boriti proti Smradu in njegovim podložnikom. Začne se boj in... Če hočete izvedeti nadaljevanje, pridite konec aprila v dvorano Ideal._______ Vljudno vabljeni! Člani gledališkega krožka OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica BRALNA ZNAČKA Tudi to šolsko leto smo lahko tekmovali za bralno značko. Mentorji so bili učitelji slovenščine, s katerimi smo se sestajali na projektnih urah. Mentorica 5. c in 5. e razreda je bila ga. Marjana Starc, s katero smo se dobivali ob torkih. Tema je bila Sožitje z naravo -Varstvo narave. Ko smo se dobivali in se pogovorjali o knjigah ter delali plakate, je 45 minut kaj kmalu minilo. Če smo ponujene knjige brali ne le z očmi, ampak tudi z mislijo, smo lahko kaj hitro ugotovili, da knjige nosijo globlji pomen. Ko razumemo ta pomen, razumemo tudi, zakaj moramo očuvati čisto Zemljo in prenehati onesnaževati okolje. Bojan Čebin 5.e OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica DOBRODELNI KONCERT UČITELJEV GLASBENE ŠOLE RIBNICA “Glasba, ločena od poslušalca, ne obstoji. Dokler ne pride v naša ušesa, je glasba neizpolnjena.” S to mislijo ameriškega violinista Jehudija Menuhina, ki je tudi sam v času II. svetovne vojne priredil okrog 500 dobrodelnih koncertov, smo povabili Ribničane na dobrodelni koncert za novo glasbeno šolo v torek, 31. marca 1998, v Ideal center v Ribnici. Glasbena umetnost je neprecenljiv dejavnik pri oblikovanju človeka v mladih letih. Glasbena šola odigra pri tem veliko vlogo. Odpira mu pravi svet glasbe, s katerim kmalu zaživi, če ima količkaj volje in nadarjenosti, in seveda, če pride k pravemu glasbenemu vzgojitelju, ki ga zna pritegniti. V Ribnici bo v letošnjem septembru minilo jubilejnih 35 let, odkar so se odprla vrata novo ustanovljeni glasbeni šoli. Veliko generacij je bilo deležnih tovrstne vzgoje. Nekateri so skozi ta vrata le za kratek čas pokukali, mnogi pa so svoj glasbeni talent lepo razvili, v glasbi sprostili svoja čustva in fantazijo, vanjo polagali svoja doživetja in razpoloženja. Ob tem pa spoznali, da ni nič podarjenega, da se brez pridnosti, kljub talentu, malo doseže. Glasbeno šolo v Ribnici zadnja leta obiskuje preko 200 učencev v vseh instrumentalnih skupinah, solopetju in mali glasbeni šoli - to je 13 oddelkov. Trenutno to mladino izobražuje in vzgaja 22 pedagoških delavcev, rednih in pogodbenih. Z učenci dosegamo tudi lepe uspehe. Naj ob tem povem, da sta bili pred kratkim dve učenki: Saša Jamnik ( flavta) in Petra Vrh (solopetje), z regionalnega tekmovanja Dolenjske, uvrščeni na republiško tekmovanje mladih glasbenikov. Mala flavtistka Saša Jamnik je s pomočjo strokovnega vodenja svoje učiteljice Ivane Barčič dosegla zlato republiško priznanje v Ljubljani. Tako se Glasbena šola po 35. letih prvič ponaša z zlatim odličjem! Učence poskušamo tudi usmerjati v glasbeni študij, saj so do sedaj, kljub visokemu jubileju delovanja Glasbene šole, iz nje izšli le trije poklicni glasbeniki. Zadnji dve leti pa se je za glasbeni študij odločilo kar pet učencev: štirje so na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani in ena na Muzikologiji. Z vzgojo lastnega kadra si bomo zagotovili nemoteno pedagoško delo, da bo Glasbena šola Živela naprej in vzgajala v mladini neprecenljive umetniške vrednote. Za to delo pa Glasbena šola nujno potrebuje ustreznejše prostore z zvočno izolacijo, kjer bi pouk potekal nemoteno. Kot v naprej določeno, se je hiša bivše lekarne, iz katere je izšel priznani pianist Andrej Jarc, takorekoč kar sama ponudila, da si jo vzamemo za svoj glasbeno - vzgojni hram. Funkcionalno in estetsko se vpleta v kompleks zgradb osnovne šole in TVD Partizana. In še več. S svojo drobno postavo izžareva nekaj toplega in postaja v tem kompleksu prava lepotička. Obnavljamo jo. S privolitvijo župana in Občinskega sveta, s sredstvi iz občinskega proračuna. Nemalo korakov je že napravil župan g. Jože Tanko do Ministrstva za šolstvo in šport, da bi tudi z njihove mošnje padel kak tolar za dokončanje gradbenih del. Vendar zaman: Prednost imajo osnovne in srednje šole, glasbene šole. so nad-standard, pravijo. Zato v Glasbeni šoli ne želimo stati križem rok in čakati "mane" iz države. Občinskemu glavnemu deležu sredstev smo primaknili gotovinski kredit na 5- letno odplačevanje. Z dobrodelnim koncertom naših pedagogov pa smo se želeli obrniti na odprta srca ribniških občanov. Spoštovani Ribničani, za glasbeno - vzgojni hram vaših otrok in vaših otrok otroke gre. Vsak dar bo dobrodošel in vsakega daru bomo veseli. Kadar boste ob popoldanskih sprehodih po Kolodvorski ulici zaslišali zvoke izpod drobnih prstov, vam bo prijetno pri duši in boste rekli: TUDI JAZ SEM PRIPOMOGEL. Prispevke še vedno zbiramo na Z.R. 51310-603-18033 za novo glasbeno šolo! Ravnateljica: Bernarda Kogovšek, prof. POSLOVNA STRAN POMEMBNE KLICNE ŠTEVILKE: - AMZS KOČEVJE.................853 760 - AMZS POMOČ...................987 - ELEKTRO - DEŽ. SLUŽBA........0609 645 029 - GASILCI...................... 112 - GASILCI RIBNICA.............. 861 005 - INFO. O TEL. NAROČNIKIH......988 - KLIC V DUŠEVNI STISKI........9781 - KLIC V STISKI ZA ŽENSKE IN OTROKE .. 9782 - KLINIČNI CENTER LJUBLJANA....131 31 13 - LEKARNA RIBNICA.............. 861 046 - NAROČANJE PREVOZOV Z REŠ. VOZ... 9784 - OBČINA RIBNICA............... 861 090 - POLICIJA.....................113 - POLICIJA RIBNICA............. 861 002 - PORODNIŠNICA LJUBLJANA....... 133 43 33 - POŠTA - DOLENJA VAS.......... 864 007 - RIBNICA...............861 061 - SODRAŽICA............. 866 666 - REŠEVALCI....................94 - TOČEN ČAS....................95 - ZDRAVSTVENI DOM RIBNICA......861 058 PONUDBA ZA UPORABO BAZENA V začetku meseca marca 1998 je, v sklopu Športnega centra v Ribnici, ponovno pričel obratovati obnovljen plavalni bazen. Prvenstvena naloga investicije je pridobivanje plavalnega opismenjevanja vse šolske populacije, tako na področju občine Ribnica, kot tudi sosednjih občin. Proste zmožnosti bazena ponujamo tudi športnim ali rekreativnim organiziranim skupinam, v popoldanskem ali večernem času. Tehnični podatki bazena so naslednji: dolžina in širina 25 x 12 m, globina 1,35 - 1,55 m. Ura najema bazena znaša 9.500 SIT. V kolikor ste zainteresirani za uporabo bazena , lahko pridobite vse dodatne informacije in rezervacije na sedežu Športne zveze. Ribnica. Kolodvorska 17. pri Marjanu Hoiču. telefon 861-126 ah GSM 041 634-650. OBČINA RIBNICA Na podlagi L odstavka 47. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur.l. RS, št. 44/97) in sklepa Občinskega sveta Občine Ribnica z dne 26.02.1998, Občina Ribnica, Ribnica, Gorenjska c. 3, razpisuje JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNIN, ki bo v sredo, dne 06.05.1998 s pričetkom ob 12. uri, v sejni sobi Občine Ribnica, Ribnica, Gorenjska c. 3. I. Predmet prodaje je stavbno zemljišče: ■ A/ Parc.št. 1262/2 gozd 4. raz. v izmeri 16 a 24 m2 k.o. Gora. (v vasi Kračah) B/ Pare. št. 451/28 gozd 4. raz. v izmeri 4 ä 68 m2 k.o. Gorenja vas (v naselju Gor. Lepovče) n. Izklicna cena znaša: - pod A/ 818.400,00 SIT. -pod B/ 907.300,00 SIT Varščino v višini 10 % izklicne cene je potrebno plačati pred javno dražbo, celotno preostalo kupnino pa mora uspeli dražitelj plačati v tridesetih dneh od dneva sklenitve pogodbe. S potrdilom o plačilu varščine se dražitelj izkaže pred pričetkom dražbe. Varščino je potrebno plačati na žiro račun Občine Ribnica št: 51310-630-12019, ali pri blagajni Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3. Varščina se uspelemu dražitelju vračuna v kupnino, ostalim udeležencem pa sc vrne brez obresti'najkasneje v treh dneh po javni dražbi. V. Na javni dražbi lahko sodelujejo vse pravne osebe s potrdilom, da imajo sedež na območju Republike Slovenije in fizične osebe s potrdilom o državljanstvu. Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pooblastilo za licitiranje. VI. Uspeli dražitelj mora skleniti kupoprodajno pogodbo v osmih dneh po končani dražbi. Če dražitelj po svoji krivdi pogodbe ne podpiše v postavljenem roku, se šteje, da je odstopil od nakupa, plačana varščina pa zapade prodajalcu. VII. Ogled nepremičnine je možen na kraju samem. POSLOVNA STRAN Mgllll - TT i*,,j IZDAJATELJ GLASILA REŠETO 5s IT k IK TP HRVAŠKI PLEMIŠKI NAZIV i jani ■rk pnv Ll- OR: MARKO N 1 lil —l1*! 10DREJ||a 0 1 ÜB -TT \ ‘5" '( n n >, ~ i U" T7^ «r « .V>1 ■■ /f joM Ä PEDAGOG IVAN... ^—^5 hj| KOVINA ZN J '. NAJSVETEJŠI SVETIŠČA RIBNIŠKI TEKAČ NA SMUČEH Q O PRVE TRI ČRKE DVEH AXH ► DEL USPEŠ. RIBNIŠKEGA PODJETJA SVETOVNO PRVENSTVO ZASELEK VK.S. SV. GREGOR UPOKOJENI nsu TERČEK JANE KREK ^DRWIL0^_ Q AS idT 4? Q GLASBENIK IN CANKARJEV UČITELJ (1844-1925) PREDSEDNIK TURIST. DRUŠTVA RIBNICA Q IMEKOSARK. U. OUMPUE KRA^^jCA Q FRANCOSKI EHK TISKAR IN ZALOŽNIK IZ SODRAŽICE (1883-1936) HRVAŠKI KOS. TRENffl P. Q ORGANIZATOR SLO. GASILSTVA IZ PRIGORICE (1856-1944) GOSTA TEKOČINA T77 J Q GLAVNA ULICA NA RIB. TRGU Q 1 1 STARA PESEM IZ ČASA RIB. GRADOV RIBNIŠKA... Q VISO-i KA \ VZRE-F TINA J Q NAGRADE: 1. nagrada: 2 filma FUJI COLOR (nagrado prispeva Studio FOTO TONI, Ribnica) 2. nagrada: 2 vstopnici za kinopredstavo v Kinu IDEAL Ribnica (nagrado prispeva Kino IDEAL Ribnica) 3. nagrada: 2 vstopnici za kinopredstavo v Kinu IDEAL Ribnica (nagrado prispeva Kino IDEAL Ribnica) KUPON Ime: Priimek: Ulica:. Pošta: GESLO: O O O O O O O OOOOOO 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 POSLOVNA STRAN ANKETA 1. Vsakodnevne dobrine kupujem: a. v naj bližji trgovini b. v Kočevju oz. Ljubljani 2. Drobnoprodajne cene so v ribniških trgovinah v primerjavi z ostalimi kraji: a. konkurenčne b. previsoke 3. Oblačila, kozmetiko, tehniko, obutev in dražje izdelke kupujem: a. v Ribnici b. v Kočevju c. v Ljubljani d. drugje 4. V izložbenem oknu vidim, daje razprodaja blaga s 25 % popustom. Vstopim in nekaj kupim, ne da bi se prepričal, če so drugje enaki izdelke mogoče cenejši! a. da, takoj kupim b. ne, prej se prepričam. 5. Menim, da je ponudba trgovskih, gostinskih in storitvenih dejavnosti v Ribnici dovolj široka! a. da b. ne c. pogrešam__________________________________________________ 6. Sem pristaš tega, da grem rajši zapravljat drugam, samo da sosed ne zasluži! a. da b. ne 7. Menite, da se osebje, ki vas v lokalu sprejme, dovolj posveča potrošniku in je za svoje delo strokovno dovolj usposobljeno ? a. da b. ne c. pogrešam__________________________________________________ Izpolnjeno anketo pošljite na naslov REŠETO, Gorenjska cesta 3,1310 Ribnica, najkasneje do 1. 5. 1998 -K- Rešeto S to številko uvajamo dodatne, t.i. RUMENE OZ. POSLOVNE STRANI, ki bodo glasilo obogatile s poslovnimi, marketinškimi, promocijskimi, zabavnimi temami. Skratka, trudili se bomo, da boste na svoj račun prišli vsi, ki prejemate domov časopis Rešeto. Rumene strani bodo namenjene podjetnikom, ki želite svoje izdelke oz. storitve bližje predstaviti potencialnim kupcem. Ponujamo vam možnost predstavitve, ki se lahko primerja le s sejmi. DOBRODOŠLI STE PODJETNIKI, KI SE UKVARJATE S PROIZVODNJO IZDELKOV ŠIROKE POTROŠNJE, IZDELKOV ZA CILJNO SKUPINO KUPCEV, TRGOVCEM, KI SE UKVARJATE Z MALO IN GROSISTIČNO PRODAJO. Naši bralci bi verjetno radi izvedeli novosti v zvezi z računalništvom, izobraževanjem, zaposlovanjem, nepremičninami, raznimi borzami, gostinstvom, turizmom, rekviziti za prosti čas, avdio-video, gospodinjsko tehniko,... Zavedati se moramo, da so kupci v centralno planskem gospodarstvu izdelke dobesedno iskali in da je danes, v času tržnega gospodarstva, povsem drugače, saj mora prodajalec intenzivno iskati kupce, pa še cene mu oblikuje trg, ne sam. Zato ne obupujte, če vam prodaja stagnira. Skrivnost uspeha je dobra in pravilna promocija vašega blaga in storitev, zato vam ponujamo roko sodelovanja. Stopite v skupno navezo in nam zaupajte oblikovanje promocijskega teksta, ki ga predstavimo 3.500 - im gospodinjstvom na območju celotne občine. Časopis Rešeto je medij z naj višjo naklado v občini, cene oglasnega prostora pa najnižje. Ker je glasilo zmes aktualnih dogodkov, reportaž, se ni treba bati, da bo neopazno romalo v koš in bo ostal vaš oglas neviden. PROSTOR NA RUMENIH STRANEH BO NAMENJEN TUDI BREZPLAČNIM MALIM OGLASOM ZA FIZIČNE OSEBE. MALI OGLASI SO DOLŽINE DO 20 BESED, TEME PA: KUPIM, PRODAM, MENJAM, NAJAMEM, ODDAM, IŠČEM DELO. Še posebej boste poslovnih strani veseli podjetniki, ki načrtujete NAGRADNE AKCIJE, SEZONSKE IN POSEZONSKE POPUSTE. Pridružite se nam, izpeljemo vam celovito promocijsko akcijo, vključno z objavo kuponov na naši strani. Odprti smo za RAZNE NASVETE, RAZPISE, ČESTITKE, ZAHVALE, NATEČAJE. Poslovna stran Rešeta želi postati vez med ponudbo in povpraševanjem in oblikovati izložbeno okno, v katerem se lahko najde vsak izmed vas. |V vsaki številki bomo opravili tudi javnomnenjsko raziskavo, ki bo prikazala različne aktualne odseve ribniškega trga in bo tudi dobra orientacija za naše podjetnike._____________________ Tokrat smo zastavili 7 splošnih vprašanj, v naslednjih številkah pa se bomo dotaknili posameznih trgovskih, gostinskih in storitvenih subjektov. Za konec pa še 10 "zapovedi" povečanja učinkovitosti na delovnem mestu ali kako podvojiti učinkovitost pri delu s pol manj napora? (T) Ne zapisujte si pomembnih stvari na koščke papirja, rob časopisa, ali na karkoli, kar vam pride v roke. Za to so namizni koledarji ali rokovniki. e e o • (2) Vsak dan si najprej naredite seznam najpomembnejših stvari, ki jih morate narediti v službi. Ko ste delo opravili, ali dosegli cilj, ga prečrtajte na seznamu. Tako ne boste pozabili na pomemben sestanek, ob tem pa boste imeli občutek, da ste naredili nekaj spodbudnega za nadaljnje delo. e • • e (3) Na svoji delovni mizi imejte stalno mesto za različne drobnarije, kot so sponke za papir,'lističi za sporočila,... e e e e (4) Ko končate delo, pospravite stvari na njihova (stalna) mesta, saj boste tako naslednji dan lažje in hitreje začeli delati. Nekatere raziskave so pokazale, da kar 75 odstotkov ljudi vsako jutro najprej porabi petnajst minut za iskanje zapiskov, dokumentov, ali drugih materialov, ki jih potrebujejo za delo, ker so jih prejšnji dan založili neznano kam. • e • • ©Svojo delovno mizo imejte čim bolj urejeno. Telefon, namizni koledar, rokovnik in faks imejte na dosegu roke, da vam ne bo treba vstati za vsako malenkost. e e e e (6) K večji učinkovitosti in zbranosti pri delu pripomore tudi oprema z delovno mizo na čelu, stolom in računalnikom. Stol naj bi imel naslonjalo in kolesca, najboljša je ergonomsko oblikovana tipkovnica, zaslon računalnika pa naj bo v višini oči. Udobje in pravilna drža vam lahko pomagata pri razmišljanju. e • e e ©Vsako uro in pol vstanite za pet minut, da pretegnete telo in poživite misli. • • e • ©Telefonske številke si zapišite v poseben adresar, da ne boste vsakič znova brskali po kupu vizitk. e e • e ©Če nimate določenega delovnega urnika, si določite uro, kdaj boste zapustili pisarno in se tega držite vsak dan. Manj imamo časa, bolj smo učinkoviti, zatrjujejo strokovnjaki. Če pa imamo na voljo (pre)več časa, ga bomo tudi več porabili, da končamo delo. Če delate 40 ur na teden, lahko naredite več, kot bi naredili v 50. urah. • • e • (m)Vedno imejte v torbi rokovnik, da si lahko zapišete ideje, ki se vam porodijo takrat, ko niste v službi. Na ta način boste za reševanje problemov porabili bistveno manj časa. VIR: Marie Claire - Delo, torek, 31.3. 1998 KUPON ZA OB JAVO RREZPIJlČNIH MALIH OGLASOV: MOJ NASLOV: Besedilo: Telefon:______________________________________ Kupon pošljite najkasneje do 1. v mesecu na naslov: REŠETO, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica ali po faksu: 061 861 091 REFERENDUM O SAMOSTOJNI OBČINI SODRAŽICA V nedeljo, 19. aprila bo v Krajevni skupnosti Sodražica (KS) izveden referendum o samostojni občini Sodražica, ki naj bi obsegala vsa naselja (18) v sedanji KS. Postopek za ustanovitev občine Sodražica je sprožil Svet KS, kije takšno odločitev sprejel soglasno in z vso odgovornostjo z namenom, da se krajanom KS omogoči ponovno glasovanje o samostojni občini. Po trdnem prepričanju Sveta KS je bil negativni izid referenduma v letu 1994 zlasti posledica premajhne obveščenosti ljudi o smotrnosti ustanovitve lastne občine. Življenje in praksa novonastalih občin, še zlasti bližnjih, kot so Loški potok, Osilnica, Velike Lašče, Dobrepolje, pa sta pokazali, da se v okviru svoje lastne občine mnogo lažje, hitrejše in učinkovitejše rešujejo zadeve lokalnih potreb. Zato pravzaprav tudi toliko predlogov za ustanovitev novih občin v naši državi. Vedeti je treba, da je občina v novem lokalnem sistemu temeljna lokalna samoupravna skupnost, ki je pristojna za opravljanje lokalnih zadev javnega pomena, kot npr.: omogoča pogoje za gospodarski razvoj, gradnjo stanovanj, skrbi za razvoj šolstva, društvenih, turističnih, športnih, kulturnih dejavnosti, gradi-vzdržuje lokalne javne ceste, skrbi za varstvo okolja, upravlja občinsko premoženje... Gre pa seveda tudi zato, da se pretrga nekakšno mrtvilo, ki ga je čutiti v vsakdanjem življenju in da se (tudi) preko lastne občine omogoči poživitev raznoraznih aktivnosti. Država bo že v bližnji prihodnosti prisiljena dosti bolj temeljito poskrbeti za razvoj podeželja in zato tudi prispevati večja finančna in druga sredstva. Kot občina se bo Sodražica lahko mnogo bolj učinkovito vključevala v takšne procese, se povezovala v regije oz. pokrajine, ah pa se potegovala za določene projekte za celostni razvoj podeželja, ki jih bo, od leta 2000 dalje, izvajala in financirala Evropska unija tudi v Sloveniji. Z vso odgovornostjo menimo, da bi bila velika škoda, če se naporna in obsežna dveletna prizadevanja Sveta KS Sodražica za ustanovitev občine Sodražica ne bi udejanila. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI PREDSTAVNIKI VAŠKIH ODBOROV KRAJEVNE SKUPNOSTI SODRAŽICA SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI SODRAŽICA ČLANI OBČINSKEGA SVETA OBČINE RIBNICA, s stalnim bivališčem v Krajevni skupnosti Sodražica smo na skupnem sestanku dne, 31.03.1998, sprejeli naslednjo IZJAVO ZA JAVNOST SPOŠTOVANE KRAJANKE IN KRA JANI ! PO SKORAJ ŠTIRIDESETIH LETIH SMO DOBILI PRILOŽNOST, DA SE NA REFERENDUMU, KI BO DNE, 19.04.1998, ODLOČIMO, ALI HOČEMO KRAJANI NASELIJ KRAJEVNE SKUPNOSTI SODRAŽICA SAMI ODLOČATI O ŽIVLJENJU IN DELU V SAMOSTOJNI OBČINI SODRAŽICA. ZA TO POTREBNA FINANČNA SREDSTVA JE NAJLAŽJE PRIDOBITI, IN JIH TUDI NAJSMOTRNEJE PORABITI, ČE O TEM ODLOČAMO SAMI, V SAMOSTOJNI OBČINI. za Svet KS Sodražica predsednik Zvone Janež VSE AKTIVNE LOKALNE POLITIČNE STRANKE IN PREDSTAVNIKI VAŠKIH ODBOROV, PODPIRAMO PROJEKT USTANOVITVE SAMOSTOJNE OBČINE, KI JE BIL ZASNOVAN S STRANI SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI SODRAŽICA. SKUPNO POZIVAMO VSE KRAJANE, DANA REFERENDUMU ODDATE SVOJ GLAS NOVICE Piše poslanec Benjamin Henigman IZ PARLAMENTA Spoštovani! Državni zbor je v svojem drugem sklicu v mandatu 1996 - 2000 zakoračil že v drugo tretjino. V šestnajstih mesecih smo opravili osem rednih zasedanj in kar dvajset izrednih zasedanj državnega zbora. Te številke povedo malo, če istočasno ne vemo, da na vsaki redni seji poslanci razpravljamo in odločamo povprečno o štiridesetih in več točkah dnevnega reda. Na izrednih sejah, ki tečejo vzporedno, pa že po običaju ne odločamo samo o posameznih "nujnih" vprašanjih, ampak še o celi vrsti zahtevnih strategij, sanacijah in nacionalnih programih po predlogu vlade, ki nujno zahtevajo več časa in treznega premisleka. Največkrat gre ob tem za odločanje o milijardnih zneskih za železnice, železarne, avtoceste in podobno mašenje finančnih lukenj. Dejstvo je, da je delo parlamenta daleč nad obsegom utečenih demokracij v nam bližnjih evropskih državah. Objektivni razlogi za, že kar izredno, stanje pri delu parlamenta so prej izjema, kot utemeljena potreba. Zaradi umetne naglice in količine točk dnevnega reda trpi priprava na posamezna tematska področja. Poslanci bi morali normalno imeti gradivo, o katerem odločamo, na vpogled en mesec pred sejo, pri izrednih sejah, ki so v večini, pa je predvsem opozicijskim poslancem, s predložitvijo gradiva le nekaj dni pred sejo, delo zelo oteženo. Posledice takšne prakse so neskončna zasedanja od jutra do večera. Sedaj poteka redna osma seja, ki obsega rekordnih 66 točk dnevnega reda, ki seje pričela že 18. februarja, a ji ni videti konca. Naj bo toliko dovolj za uvod. V nadaljevanju vas želim seznaniti le z nekaterimi pomembnejšimi odločitvami državnega zbora v zadnjih mesecih, s katerimi se bo tako ali drugače srečal sleherni izmed nas. Ravno danes, v četrtek, drugega aprila, smo po več kot letu dni sprejeli zakon o zaključku lastninjenja, s katerim bo končno možno pokriti certifikatsko luknjo, ki je onemogočala uporabo in zamenjavo lastniških certifikatov več kot milijona državljanov za družbeno ali državno premoženje. Po tem zakonu smo vladi omogočili, da poskrbi za končen rok vlaganja in porabo certifikatov ter za potreben kapital. Nujno pa so potrebne tudi sankcije za povrnitev nezakonito odlitega družbenega kapitala v tujino. Prav tako smo dokončno sprejeli prometni zakon, ki bo pričel veljati predvidoma konec aprila in je končno resna in predvsem zelo draga šola za voznika, ki se ne bo prilagodil novim prometnim predpisom, posebej sankcije. Upam, da bomo obsežni zakon čimprej spoznali in ga tudi dosledno spoštovali, pri tem pa računam na začetno, tudi opozorilno, vlogo policije. Veliko občanov verjetno zanima tudi dogajanje okrog ustanavljanja kmetijsko - gozdarskih zbornic, kjer je zakon prestal prvo branje med tremi. V krščanski demokraciji smo si prizadevali, da sprejmemo tak zakon, ki bo primerljiv z evropskimi, pomisleke imamo glede obveznega članstva in velikosti površine kmetijskega zemljišča, ki mora biti kot pogoj za članstvo bistveno večja od predloga vlade. V vseh predlogih smo uspeli, tako da bo vlada morala v naslednji fazi upoštevati naše pripombe in pripraviti takšne rešitve, ki bodo v prid slovenskemu kmetu in razvoju kmetijstva, ne le trenutno vladujočim političnim interesom. Nadalje je večina v Državnem zboru ponovno, kljub vetu državnega sveta, potrdila pretirano povečanje sodnih taks, ki večini državljanov odmikajo možnost do pravnega varstva. Menim, da nas petkratno (in več) dvigovanje cene na sodiščih ne približuje pravni državi, še posebej ko tako neposredno odvrača siromašnejše oškodovance od sodišč. SKD in celotna opozicija smo bili le enkrat enotno proti. Med osrednjimi temami je bilo odločanje o referendumskih območjih za ustanovitev novih občin. Sam sem bil tu še posebej aktiven in ob koncu tudi zadovoljen, saj sta kar dve bodoči občini, Sodražica in Kostel, pridobili pravico in priložnost, da na referendumu, ki bo 19. aprila, potrdita voljo svojih svetov KS do samostojnosti. Zal nam ni uspelo pri predlogu za občino Kočevska Reka. Velik uspeh pa je nedvomno že to, saj je bilo, od več kot osemdesetih predlogov, sprejetih le dvajset vladnih in šestnajst dodatnih.____________________________________________ Pomembno ob tem je poudariti, da bosta bodoči občini, Sodražica in Kostel, s tem lahko samo pridobili v vseh ozirih, preostali del občin Ribnica in Kočevje pa ne bo, razen seveda v velikosti ozemlja, v ničemer prikrajšan. Nenazadnje sta oba občinska sveta, v Ribnici in Kočevju, sprejela soglasje k ustanovitvi in odcepitvi novih občin.__________________________ Občine, še posebno manjše, so neke vrste porok in vzpodbuda za hitrejši gospodarski, kulturni, demografski in splošni razvoj še posebno zapostavljenih področij, kakršno je žal tudi naše. Kot dokaz temu sta nam lahko bližnji občini Loški Potok in Osilnica, pa tudi Dobrepolje in Velike Lašče. Odločitev pri glasovanju je bila prepričljiva, saj je izmed 73 navzočih poslancev za občino Sodražica glasovalo 52 poslancev, za Kostel pa še pet več. Kostelcem in Sodražanom z okolico želim čim boljši rezultat na referendumu, predvsem pa tudi veliko udeležbo. V času, ko boste prebirali to številko Rešeta, pa bomo sprejemali proračun države za leto 1998. Resda kar s petmesečno zamudo, kar ni dobro ne z gospodarskega ne s pravnega stališča. Odgovornost za to v celoti nosi vlada, ki pa ima v parlamentu večino, ki jo ščiti. Kakorkoli, v letošnjem proračunu je nekaj več sredstev namenjenih tudi za investicije na področju občine Ribnica, saj so bili v celoti, ali delno upoštevani, tudi moji letošnji amandmaji po posameznih ministrstvih. Naj omenim novih 100 milijonov tolarjev za cesto Žlebič - Sodražica in 51 milijonov tolarjev za obnovo osnovne šole v Sodražici. Predvidena je tudi prepotrebna rekonstrukcija Gorenjske ceste, obnova Plečnikovih zvonikov pa že teče. To je le nekaj največjih investicij, za katere so v proračunu predvidene posebne postavke, obstajajo pa še možnosti dodatnih sofinanciranj med letom na osnovi občinskih planov in sposobnosti občinske uprave. O drugih dogodkih in zanimivostih v zvezi s sprejetim proračunom, morda poslanskimi vprašanji in odgovori, pa tudi vašimi predlogi in vprašanji, na katere sem vam vedno po zmožnostih pripravljen odgovoriti, pa v naslednjih številkah. Občanom občine Ribnica sem na voljo v Poslanski pisarni v Ribnici, vsak tretji ponedeljek v mesecu, po novem od 19,00 do 21.00, lahko pa me pokličete tudi v DZ, v poslansko skupino SKD, v Ljubljani, na tel. številko 17 61 308. Lepo pozdravljeni ! NOVA PRIDOBITEV ZA RIBNICO Dovolite, da se vam predstavim. Moje ime je Miloš Kogej in sem sodelavec v projektu ENSVET. ENSVET je nevladni projekt za pomoč občanom. S sodelavci, energetskimi svetovalci, pomagamo občanom pri uporabi energije na okolju prijazen način. Okolju prijazen način uporabe energije se začne že pri samem zmanjšanju toplotnih in drugih energetskih izgub v naši okolici. Tu je mišljena predvsem taka gradnja, ki zmanjša izgube na najmanjšo možno mero. Velik pomen pa ima tudi način življenja, tako uporaba gospodinjskih aparatov, način prezračevanja objektov, kot tudi nadomeščanje energetskih izgub v objektih. Za nadomeščanje toplotnih izgub uporabljamo ogrevala. Teh je veliko vrst, povezanih v še več sistemov. V novejših objektih sodi k energetski oskrbi tudi priprava tople sanitarne vode. Gotovo se sprašujete, kateri načini so “pravi”, kateri načini so človeku in naravi prijazni. Te odgovore in podobna vprašanja bomo skupaj obdelovali ob vaših obiskih v naši skupni svetovalni pisarni. Svetovalci v projektu ENSVET nismo glasniki politike, nismo nadzorniki pri posameznih delih, nismo razsodniki v sporih s posameznimi izvajalci. Energetski svetovalci smo strokovnjaki s področja uporabe energije in preprečevanja izgub le-te. Znamo vam pojasniti določene podrobnosti pri pridobivanju raznih subvencij in ugodnih kreditov s področja izrabe energije. Ni pa naša vloga, da izpolnjujemo namesto vas razne obrazce oziroma vam jih dostavljamo. Vaša korist energetskega svetovanja je v tem, da z možnimi rešitvami, ki jih poiščemo skupaj, prihranite energijo in posredno seveda denar, ki ga lahko porabite v druge namene. Hkrati pa živite okolju in sebi prijaznejše življenje. Kako in kje nas dobite? Energetske pisarne so razporejene po vsej Sloveniji in končno jo imamo tudi v Ribnici. Prostore za ENERGETSKO SVETOVANJE nam je omogočilo podjetje ITPP d.d., za kar se zahvaljujem direktorju mag. Andreju Mate. Tu bomo energetski svetovalci dosegljivi VSAKO SREDO od 16.00 do 19.00 ure. Za energetsko svetovanje se boste prijavili v tajništvu občine Ribnica, ali pa po telefonu 861-090, kjer vam bodo rezervirali prosti termin svetovanja. Naše svetovanje je brezplačno. Srečevali pa se bomo tudi preko našega kotička v Rešetu, za kar se moram zahvaliti občini Ribnica in županu g. Tanku. V tem kotičku vam bomo tematsko opisali: - Pravilno in učinkovito namestitev toplotnih izolacij. - Izbiro kvalitetnih oken. - Način prezračevanja objektov. - Kriterije pri nabavi gospodinjskih aparatov. - Načine sistemov ogrevanja. - Načine priprave tople sanitarne vode. - Funkcijo dimnika. - Uporabo bio mase, sončne energije, toplotnih črpalk, fotocelic. To je kratek opis projekta ENSVET. Sedaj pa vas vabim, da se čimprej ozrete po svoji bivalni okolici ter si zastavite vprašanje, kaj bi lahko popravili, izboljšali, privarčevali in brž pohitite v vašo Energetsko pisarno. ENERGETSKO SVETOVALNA PISARNA KOČEVJE IZPOSTAVA RIBNICA ODVOZ KOSOVNEGA ODPADA V APRILU 1998 Po ODLOKU O OBVEZNEM ODSTRANJEVANJU ODPADKOV NA OBMOČJU OBČINE RIBNICA mora izvajalec zagotoviti tudi pobiranje kosovnega odpada (štedilnik,pralni stroj, televizor itd.) v vseh vaseh, ki so večje od 50 prebivalcev. Kosovni odpad bo Komunalno podjetje KOMUNALA RIBNICA pobirala enkrat mesečno. Odprti kesoni bodo postavljeni na mesta, kjer so sedaj stali že veliki kontejnerji. NAČRT POBIRANJA ZA MESEC APRIL 1998 - dne 06. 04. 1998 ZAMOSTEC, VINICE, ZAPOTOK, SUŠJE, LIPOVŠICA - dne 07. 04. 1998 SLATNIK, ŽLEBIČ, BREŽE, JURJEVIČA, KOT, SAJEVEC - dne 15. 04.1998 BUKOVICA, DANE, BREG, DOLENJI LAZI, VELIKE POLJANE, DOL. PODPOLJANE - dne 21. 04.1998 HROVAČA, GORIČA VAS, NEMŠKA VAS, OTAVICE, ŽIMARICE, GLOBEL, PODKLANEC - dne 22. 04.1998 PRIGORICA, DOLENJA VAS, RAKITNICA - dne 23.04.1998 BLATE, GRČARICE, LIPOVEC Ä'ÄSär-H časa hodili po cesti, smo zagledali avto š čajem odpravili naprej. Prišli smo do koče in pojedli krat smo 1 smo nekaJ nahrbtnikih, čaj pa smo dobili v koči. Kmalu smo odšli na vrh, ki meri 1034 m. Po treh urah smo končno prišli v dolino. Iz Kočevja smo se nato peljali nazaj v Ribnico. Noge so nas bolele kot za stavo, toda pohod je bil 7.,baven. Manj, Kos, planinski krožek, PD Ribnica KDAJ: 20. - 30. 7. 1998 KJE: V KRNICI (pod Vršičem) CENA: celotna: 16.000 SIT za člane planinskega krožka: 14.000 SIT (MOŽNOST PLAČILA NA TRI OBROKE!) ŠT. UDELEŽENCEV: 33 ROK PRIJAVE: 20.6.1998 INFORMACIJE: - VSAK PETEK OB 17h NA PLANINSKEM KROŽKU - ZDENKA (861-195) IN CIRIL (863-258) OŠ Sušje KJE SO TISTE STEZICE EKO NAGELJ IN EKO BODEČA NEŽA Tudi podružnična šola Sušje seje odločila, da bo v šolskem letu 1997/98 izvedla projekt z naslovom “KJE SO TISTE STEZICE?”, ali Podeljujemo turistični nagelj in bodečo nežo za urejenost, oziroma neurejenost turističnih točk v okolici Ribnice. Glavni namen projekta je ovrednotiti urejenost poti do turističnih točk (Sveta Ana, Nova Štifta, Grmada, Travna gora) in sam turistični objekt. Učenci, na svoji poti do cilja, po skupinah opazujejo označenost, urejenost poti, na samem cilju pa panudbo, gostoljubnost in možnosti za sprostitev. V okviru športnih dni smo obiskali že turistični točki Nova Štifta in Sveta Ana in obema podelili turistični EKO NAGELJ. Podelili pa smo tudi EKO BODEČO NEŽO Komunalnemu podjetju Ribnica za neurejenost smetišča v Mali gori. Odpadki 'krasijo’ bližnjo in daljno okolico odlagališča. Bodečo nežo smo podelili v opozorilo, da bi se organizirala očiščevalna akcija. V okviru projekta EKO ŠOLA 1997/98 z naslovom “KJE SO TISTE STEZICE ... “, ali PODELJUJEMO TURISTIČNI NAGELJ IN BODEČO NEŽO ZA UREJENOST OŠ SUŠJE podeljuje turistični točki NOVA ŠTIFTA TURISTIČNI EKO NAGELJ za urejenost turističnega objekta. Sušje, marec 1998 Veliko uspehov še naprej, učenci in učiteljice OŠ Sušje V okviru projekta EKO ŠOLA 1997/98 z naslovom “KJE SO TISTE STEZICE ... ali PODELJUJEMO TURISTIČNI NAGELJ IN BODEČO NEŽO ZA UREJENOST OŠ SUŠJE podeljuje turistični točki SVETA ANA TURISTIČNI EKO NAGELJ za urejenost turističnega objekta. Sušje, marec 1998 Veliko uspehov še naprej, učenci in učiteljice OŠ Sušje V okviru projekta EKO SOLA 1997/98 z naslovom “KJE SO TISTE STEZICE ... “, ali PODELJUJEMO TURISTIČNI NAGELJ IN BODEČO NEŽO ZA UREJENOST OŠ SUŠJE podeljuje KOMUNALNEMU PODJETJU RIBNICA TURISTIČNO EKO BODEČO NEŽO za neurejenost smetišča v Mali gori. Sušje, marec 1998 Veliko uspehov še naprej, učenci in učiteljice OŠ Sušje EKO šola MERJENJE ONESNAŽENOSTI ZRAKA S ČRNIM OGLJIKOM (ČO) JANUAR/FEBRUAR 1998 Šel je popotnik skozi atomski vek in se je znašel na tneji med BITI in NE biti. (Matej Bor) Onesnažen zrak je problem, s katerim se prej ali slej srečajo vsa mesta in večja naselja, vendar šele spoznanje o tem, kako pomemben dejavnik kvalitete življenja je zrak, privede do prvih reakcij. Te so običajno čustvene in usmerjene na iskanje enega samega krivca, odgovornega za vse težave.Vendar se izkaže, da je posredno ali neposredno onesnaževalec vsak. Zaradi nekaterih skupnih lastnosti ločimo onesnaževalce zraka v tri skupine: kurišča, industrijski procesi in promet. Prirojen občutek za to, kaj je dober zrak, ima vsak, objektivno merilo za onesnaženost pa so le meritve. Merjenje onesnaženosti zraka s črnim ogljikom izvajajo učenci naše šole pod mojim mentorstvom že četrto leto. Mednarodni in nacionalni projekt ima širše razsežnosti. Projekt z naslovom Onesnaženost zraka - svetovni problem in podnaslovom Projekt mednarodnega sodelovanja znanosti in vzgoje na področju ekologije je vključen na omrežje Internet. Medsebojno sodelovanje med različnimi šolami in deželami je način sodobnega življenja. Vzgoja mladih naj poteka po zakonih narave. Narava je najboljši učitelj (Katon). Novi pristopi v poučevanju dajejo prednost raziskovalnemu delu, individualiziranemu skupinskemu delu, kjer prideta do izraza tudi socialni in motivacijski element. Za sistemske spremembe, na primer za uvajanje čistih, obnovljivih virov energije, lahko nekaj stori le družba. Marsikaj pa vendarle lahko stori tudi vsak posameznik in šola. Kaj kažejo letošnje meritve onesnaženosti zraka s črnim ogljikom - sajami v Ribnici? Vzorčno mesto je bila CS Ribnica, v času od 19.1. do 26.2. 1998. Dr. Mirko Bizjak - Kemijski institut Ljubljana - ki je naš mentor in nacionalni koordinator projekta, ocenjuje, daje 10 pg / m3 ČO blizu dovoljene zgornje meje za mestna območja (za dim velja 125 pg/ m3 , razmerje dim : ČO je okoli 10). Letošnje vrednosti koncentracije saj v zraku so se gibale v mejah od 4.5 do 5.4 pg / m3. Mejne vrednosti se bistveno ne razlikujejo od prejšnjih 4 let, vendar je bila ta zvišana koncentracija letos značilna za celotno obdobje meritev. o ■o < Š K 4.000 3,000 O m: 0,000 Meritve ČO za mesec FEBRUAR DATUM Za zaščito prebivalcev pred previsokimi koncentracijami prahu in lebdečih delcev v zraku so bile pri WHO in v različnih državah postavljene mejne imisijske vrednosti, za katere sedaj ugotavljajo, da ne nudijo ustrezne zdravstvene zaščite ljudi.Zdravju ljudi škodujejo predvsem delci s premerom manjšim od 10 pm, ki prodrejo globoko v pljuča in lahko povzročajo težave pri dihanju, kroničen kašelj in druga obolenja dihalnih poti, kot so bronhitisi itd. Občutljiva je zlasti otroška populacija. Izvor delcev je primarna emisija zgorevalnih procesov, procesov v industriji, obrabe materialov na cesti in sekundarni polutanti, ki nastajajo v zraku. Zagotovo je za onesnaženost zraka v neposredni okolici šole , kjer izvajamo meritve, glavni krivec Inles.Vodstvene delavce tega podjetja so » mladi kemiki » naše šole že pred leti opozorili na rezultate naših raziskav. Zaenkrat se stvari ne premaknejo z mrtve točke. Morda bi bila zanimiva analiza zdravstvene službe, kako je v zadnjih letih z bronhialnimi, astmatičnimi in alergijskimi obolenji mladega rodu v naši občini? Jagoda Erčulj Merjenje radona V okviru projekta Eko šola izvajamo na naši šoli, v sodelovanju z Institutom Jožefa Stefana, meritve onesnaženosti z radonom v bivalnih prostorih. Za meritve smo se odločili zaradi ugotovljene povečane koncentracije radona na OŠ Dolenja vas. Zanimalo nas je, ali je radon prisoten tudi v drugih stavbah na območju Dolenje vasi ali v njeni okolici. Radon je radioaktiven plin, ki prihaja iz zemeljskih globin in se nabira v zaprtih prostorih: Plin, ki ga vdihavamo, v pljučih razpada. Njegova razpolovna doba je 3,8 dneva. Tudi njegovi potomci so radioaktivni. Enota za merjenje koncentracije radona v zraku je Bq/m3. Največja dopustna koncentracija radona v bivalnih prostorih je 400 Bq/m3. Meritve izvajamo s scintilacijsko celico na alfa scintilacijskem števcu.V prostoru vzamemo vzorec zraka,po treh urah preštejemo število razpadov in z računalniškim programom izračunamo trenutno koncentracijo radona. S pomočjo učiteljev nalogo izvajajo učenci višjih razredov osnovne šole. Največ meritev smo opravili v Dolenji vasi, Ribnici in v Lepovčah. Merili smo tudi v cerkvi sv. Ane, kleti planinske koče pri Sv. Ani, pri Seljanu in v Francetovi jami. Meritve so pokazale povečano koncentracijo radona v Dolnjih Lepovčah, Dolenji vasi in v vzhodnem delu Ribnice. V zahodnem delu Ribnice koncentracija radona ni povečana, prav tako ne pri Sv. Ani, Seljanu in Francetovi jami. Koncentracije so povečane zlasti v kletnih in pritličnih prostorih, v višjih nadstropjih pa so precej nižje. Zelo visoke koncentracije smo namerili v podzemnih, zaprtih jaških ali kleteh, ki nimaio zračenja, stene in tla pa niso ustrezno izolirana. Meritve pa so pokazale, da se koncentracija zelo zmaniša. če prostor dobro prezračimo. Meritve bomo nadaljevali tudi v drugih krajih ribniške občine. Ob ugotovljenih višjih koncentracijah se bomo posvetovali s strokovnjaki instituta. Jeseni bomo meritve na kritičnih mestih ponovili še z drugimi instrumenti. Meritve kažejo, daje radon prisoten na kraškem področju. Sami prebivalci lahko veliko storijo za svoje zdravje, če bivalne prostore redno in dobro zračijo. Pomembne pa so tudi ustrezne izolacije sten in tal, da preprečimo vdor radona v bivalni prostor. Aktiv matematikov in fizikov OŠ Ribnica ROKOMET Rokometaši Inlesa so nadaljevali tekmovanje v I. B državni rokometni ligi v gosteh z rokometnim klubom Chio Besnica in zmagali z rezultatom 27:23. V veliko pomoč so jim bili navijači, ki so si nadeli ime Tornado in so v gosteh in doma Inlesov osmi igralec. Tako so v Ivančni Gorici na tekmi proti RK Grosuplje ustvarili takšno vzdušje, kot da se tekma igra v Ribnici. Tudi igralci so se potrudili in zmagali kar z desetimi goli razlike (28 : 18). Tokrat med igro ni bilo čutiti posebnega čustvenega naboja in rivalstva med ekipama kot je bilo to v preteklosti. Sledila je tekma v Ribnici z neposrednim tekmecem za uvrstitev v 1. A državno rokometno ligo RK Dol TKI Hrastnik. Čudovito vzdušje, sanjska igra v 1. polčasu pa je prinesla zanesljivo vodstvo domačih 17:11. V drugem polčasu pa je igralcem Inlesa zmanjkalo moči in koncentracije, na koncu pa tudi sreče, tako da so, praktično že dobljeno tekmo, izgubili z rezultatom 26:27. Poleg vsega so odločilni gol dobili po izteku igralnega časa z devetmetrovke, kar se redkokdaj zgodi. Ponovno gostovanje v Kranju tokrat z RK Gradbinec Preddvor je prineslo zanesljivo zmago 28:25, nato pa derbi z RK Šešir Škofja Loka. V nabito polni dvorani in bučnem navijanju domačih in gostujočih navijačev so se v prvem polčasu bolje znašli gostje in ta del igre dobili z 13:9. Inlesovci pa se niso predali, nasprotno, začeli so zmanjševati razliko in deset minut pred koncem jim je uspelo rezultat prvič izenačiti na 17:17. V končnici, takšni da bi lahko povzročila infarkt, so imeli Ribničani tokrat več sreče in zmagali z rezulatom 22:21. Tudi tokrat so imeli gostje po zaključku tekme strel z devetih metrov, vendar se tokrat zgodovina ni ponovila in zadetka ni bilo. Do konca čakata ribniške rokometaše še dve zelo težki tekmi in sicer v Veliki Nedelji z istoimensko ekipo in v zadnjem krogu v Ribnici z vodilno ekipo RK Radeče. Za dosego željenega cilja je potrebno osvojiti vsaj tri točke. Težko, a ne nemogoče. SPORT UTRINKI BAZEN V dopoldanskem času so učence OŠ Ribnica v bazenu zamenjali učenci OŠ Sodražica in OŠ Loški Potok, v drugi polovici aprila pa bodo imeli plavalni tečaj učenci OŠ Stara Cerkev. Z vodo v bazenu pa se uspešno seznanjajo tudi mali šolarji iz vrtca Ribnica. Prvi del tečaja za reševalca iz vode sta uspešno zaključila Janez Ilc in Drago Marjanovič. Če ne bo nepredvidenih zapletov, bo bazen odprt za javnost že med prvomajskimi prazniki, predvidoma v petek, soboto in nedeljo od 17. do 21. ure. ZIMSKI TRIATLON Drugega svetovnega prvenstva v zimskem triatlonu (tek, gorsko kolesarstvo, smučarski tek) v francoskih Savojskih Alpah se je udeležila tudi reprezentanca Slovenije in dosegla lep uspeh z doseženim 5. mestom. Med posamezniki je ribniški triatlonec Damjan Kromar zasedel 29. mesto. KOŠARKA Košarkarski klub Ribnica je organiziral dobrodelno tekmo in v goste povabil znane Slovence (Peter Vilfan, Zoran Predin, Draško Veselinovič idr.), zbrane v ekipi Doktor mušic team. Tekma je minila v revijalnem ritmu, zmagali pa so izkušenejši gostje (beri Vilfan). Izkupiček tekme je namenjen za opremo gasilskega vozila pri reševanju v prometnih nesrečah, žal pa si je tekmo ogledalo bolj malo gledalcev. ŠPORTNIK MESECA Kandidati za športnika meseca marca so bili: Albin Centa - triatlon, Bojan Kogoj - kegljanje, Lorena Mikulin -rokomet, Nande Šilc - smučarski tek, Branko Špoljarič - rokomet. Največ glasov je dobil kegljač KK Ribnica Bojan Kogoj. ŠPORTNO RITMIČNA GIMNASTIKA Odgovor zaskrbljenim staršem deklet, ki obiskujejo tečaj ŠRG v telovadnici TVD Partizan v Ribnici: Športna zveza Ribnica NI organizator tečaja, ampak je to Klub za športno ritmično gimnastiko Šiška iz Ljubljane. Športna zveza Ribnica nudi samo telovadnico in sicer BREZPLAČNO. Res pa je, da je zgradba stara in telovadnica morda neprimerna (ogrevanje ) za vadbo športno ritmične gimnastike. Prispevke pripravil Marjan Hojč Sporočilo javnosti - Uprava INLES D.D. Objavljena so bila lažna podtikanja, zdaj pa še nesporna dejstva INLES JE PREZADOLŽEN, TODA ZAKAJ? Po sedmih letih letos vendarle dobiček Ne želimo se braniti pred raznoraznimi neresničnimi obsodbami, ki so bile zapisane v pismu, objavljenim v Dolenjskem listu, 26. marca. Nekdo je namreč nezakonito izrabil ime nekdanjega Inlesovega direktorja ter ga podpisal pod vrsto neutemeljenih obtožb. Proti neznanemu storilcu kaznivega dejanja smo sprožili uradno preiskavo, a moralna in materialna škoda sta že storjeni. Uvideli pa smo, da je potrebno javnosti posredovati čim večje število informacij, ki bi ji omogočilo seznaniti se z vzroki, ki so Inles pripeljali v položaj, kjer mora vsakodnevno reševati obstoj podjetja. ZADOLŽEVANJE INLES HRAST d.d. PREVZAME POSLOVANJE Na nadzornem svetu podjetja je bil potrjen poslovni načrt 98, ki predvideva, da naj bi Inles po sedmih letih ponovno posloval z dobičkom. To potrjujejo tudi uspešna predstavitev Inlesa na največjem evropskem sejmu Fensterbau 98 v Nurnbergu in tudi prispela naročila. Prodaja naj bi se tako ponovno povečala za več kot 10 odstotkov. Po najnovejših podatkih Gospodarske zbornice Slovenije se Inles d.d. nahaja na 1. mestu po vrednosti izvoza v celotni lesni industriji, med 300-timi na seznamu največjih slovenskih izvoznikov v lanskem letu pa je na 39. mestu. Prav tako je prejel vrhunsko evropsko priznanje za kvaliteto, znak Zato se sklene v začetku leta 95 dogovor, po katerem družba Inles Hrast d.d., ki je bila poslovno in programsko najuspešnejša, uspešno sanira obrat ribniške okname, z letom 96 pa priključijo Inlesu Hrast celotno Inlesovo poslovanje, sanacijo pa dokončajo s pomočjo bank in dobaviteljev. Hrast prevzame še ostale dolgove Inlesa Ribnica d.d. Leta 97 se uspešno zaključi lastninjenje družb, Ribnica, Holding in Hrast ter nastane Inles d.d., katere pravni naslednik je Inles Hrast. Družba je imela v obdobju od začetka pa do konca lastninjenja revizijo poslovanja s strani Agencije za plačilni promet. Ta ni ugotovila nikakršnih “čudnih in nepoštenih stvari”. Za obdobje po lastninjenju pa so lastniki odredili revizijo, ki bo svoje rezultate posredovala lastnikom podjetja Inles d.d.(razpredelnica) Inles Hrast je v obdobju od priključitve investiral v ribniški del 3 mio DEM in zagotovil nemoten potek poslovanja. Za popolno sanacijo potrebuje Inles d.d. še sanacijo finančnih virov, ki jih poskuša rešiti skupaj z razvojno družbo, pa tudi s pomočjo podpredsednika vlade, M. Podobnika. ŠE VEDNO MED NAJBOLJŠIMI Nekoč uspešen poslovni sistem se je namreč začel krhati, ko je izgubil več kot 80 odstotkov jugoslovanskega trga, ocenjena vrednost izgubljenega pa je 7 milijonov nemških mark. Vsi krediti in dolgovi dobaviteljev pa so ostali in Inles je bil že takrat primeren za stečaj, vendar si je preko nemškega podjetja Lesko zagotovil kredite za poplačilo dolgov, v podjetju Lesko pa ima Inles 16 % lastninski delež. Zaradi tega pa so mu ostali visoki stroški poslovanja in Inles se je moral začeti celovito reorganizirati. Nastalo je šest samostojnih podjetij, na katere so bili porazdeljeni tudi dolgovi, da bi vsi imeli enake začetne pogoje. Usmeriti smo se morali na zahodni trg in izvoz je v tistem obdobju strmo naraščal, uvajali smo tudi vrsto novih in zahtevnih produktov in opuščali stare programe. Ta prvi del reorganizacije smo uspešno izpeljali ravno tisti, ki smo sedaj tarča nenehnih kritik. Z letom 93 pa so se začele pojavljati krize: 1 .Od Inlesa se je samovoljno odcepila družba Javor Jušiči iz Hrvaške. Na slovenski strani je ostalo 4 milijone nemških mark dolgov, vsa najsodobnejša oprema za izdelavo pohištvenih delov pa je ostala tamkaj. 2. Od leta 93 do 95 je v poslovanju Inles Ribnica d.d. nastala izguba v višini 7, 5 mio DEM, v Loškem Potoku pa 3 mio DEM izgube in po njegovem stečaju so tudi ta dolg morale prevzeti ostale štiri družbe. Tedaj je bilo dokončno jasno, da družba Inles Ribnica d.d. s takšno obremenitvijo ne bo mogla poslovati. Stečaj? Ne, ker bi to povzročilo verižno reakcijo in zrušilo celoten sistem. RAL, zato je težko sprejemati neupravičene obtožbe, še posebej od tistih, ki se skrivajo za tujimi imeni in z lažnimi podtikanji vnašajo nemir med zaposlene. Gre za ljudi, ki so upravljali ravno tiste dele Inlesa, ki so zaradi neustrezne poslovne strategije povzročili tolikšno izgubo in s tem zadolževanje celotnega sistema Inles. NE ŽELIMO PA SE IZOGNITI TUDI RAZLAGI TISTIH DEJSTEV, KI SO SPROŽILA NAVAL NERESNIČNIH INFOR- MACLJ:__________________________________________________________ O angleški svetovalni firmi de Boccard: Pogodba s svetovalci je bila prekinjena zato, ker v določenem roku niso dosegli načrtovanih rezultatov, ki so bili zapisani v pogodbi. Količina prihrankov je bila namreč mnogo prenizka. Od maja 97 pa do januarja 98 so pregledali program produktivnosti, saj je bila v začetku težišče njihovega dela proizvodnja, do drugih faz pa zaradi odpovedi seveda niso prišli. V njihovi ekipi je delalo tudi osem Inlesovih delavcev. O Inothermu: Res gre za privatno podjetje, ki pa je bilo ustanovljeno ravno zaradi Inlesovih potreb po steklu, ki je zelo pomembna postavka v naročniškem poslovanju. Inotherm se nahaja v Ribnici, kar je zelo pomembno zaradi dobave materiala in ga lahko imenujemo kar “ hišni dobavitelj” , saj živi in diha s poslovanjem Inlesa, oba pa sta vezana na razvoj in potrebe trga. Sodelovanje med Inothermom in Inlesom dosedaj zelo dobro deluje, saj imamo zagotovljeno kvaliteto dobavnega servisa, ker je Inotherm edini slovenski proizvajalec stekla, ki je dobil priznanje RAL. Seveda pa je naveza Inotherm -Inles- Šenk, ki je omenjena v pismu, dopuščala nešteto interpretacij, ki so tako pripeljale tudi do tega, daje podpredsednik uprave, Anton Šenk, februarja podal svojo odpoved, začasni nadzorni odbor pa jo je na svoji 2. seji, L aprila, tudi sprejel. S tem naj bi se končno nehala razna neresnična natolcevanja o zasebnih špekulacijah, ki nimajo nobene prave osnove. Šenk bo svoje delo opravljal, dokler ne bo končana selitev proizvodnje iz Dolenje vasi v Ribnico. Naslednja skupščina družbe Inles d.d. bo v mesecu maiu. (Opomba uredništva: 10. aprila je Inles d.d. pripravil tudi tiskovno konferenco, na katero je povabil predstavnike nacionalnih in lokalnih medijev ter vladnih institucij. O njej bomo poročali prihodnjič.) Uprava INLES D.D. Po lastninjenju je sestava lastnikov kapitala naslednja: LASTNIKI % Zaposleni (IR + NO + JP) 27 Rezervirano za kasnejši odkup 12 Kapitalski sklad 15 Atena 16 Arkada 10 Triglav 10 Odškodninski sklad 10 OBČINSKI SVET OBČINE RIBNICA objavlja na podlagi 11. člena Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Ribnica in na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Ribnica z dne 26.2.1998 RAZPIS ZA DODELITEV INTERVENCIJ KIH SREDSTEV ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA KMETIJSTVA V OBČINI RIBNICA V LETU 1998 Višina razpisanih sredstev za vse namene, ki so opredeljeni v nadaljevanju, v točkah od I do IV, je 3,000.000 SIT. Sredstva so na razpolago do porabe. L SOFINANCIRANJE IZGRADNJE IN UREDITVE PAŠNIKOV 1. Predmet razpisa so sredstva sofinanciranja, ki so namenjena izgradnji in ureditvi pašnikov. 2. Za nepovratna sredstva sofinanciranja lahko zaprosijo vsi, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in imajo stalno prebivališče na področju občine Ribnica, kjer se nahaja tudi ureditveni pašnik. 3. Pogoji za sofinanciranje izgradnje pašnikov: • minimalna površina za razširitev obstoječega pašnika ali novogradnjo je 1 ha kmetijske površine in največ 10 ha v letu 1998, • prednost pri obravnavi bodo imeli pašniki, ki bodo obsegali večjo površino. 4. Sofinancira se v višini do 20.000 SIT na ha. 5. Prosilec mora predložiti zahtevo za pridobitev sredstev sofinanciranja na predpisanem obrazcu, ki ga dvigne na sedežu občine ali Kmetijske svetovalne službe. Vlogi mora priložiti: • posestni list ali zemljiško knjižni izpisek, • najemno pogodbo, če ima kmet zemljo v najemu, • mapno kopijo v merilu 1:2880 z vrisanimi mejami ureditvenega območja. 6. Pred izgradnjo pašnika je potreben komisijski ogled terena, po zaključku izgradnje pa mora prevzemna komisija opraviti ponoven ogled in prevzem. Izplačilo sredstev se dodeli po komisijskem prevzemu. 7. Prošnje za sofinanciranje z vso zahtevano dokumentacijo sprejema Občina Ribnica, Ribnica, Gorenjska c. 3. Nepopolnih vlog ne bomo upoštevali. 8. Sklep o dodelitvi sredstev bodo prosilci prejeli v 8 dneh po obravnavi vlog. 9. Informacije in navodila za oddajo prošenj dobijo prosilci na Oddelku za gospodarstvo in kmetijstvo Občine Ribnica, Gorenjska c. 3, telefon 861-090. II. SREDSTVA, NAMENJENA KONCENTRACIJI KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ 1. Predmet razpisa so sredstva namenjena spodbujanju koncentracije kmetijskih zemljišč v okviru programa izboljšanja pogojev pridelovanja. 2. Za vključitev v program lahko zaprosijo lastniki kmetijskih zemljišč, če njihovo zemljišče leži na področju občine Ribnica. 3. Prošnja za pridobitev sredstev mora vsebovati: • ime in priimek lastnikov, • posestni list oz. zemljiškoknjižni izpisek, • mapno kopijo, • določitev skupne površine, katastrskega razreda, • določitev skupnega imenovalca menjave, • pred postopkom in po postopku komasacije je potreben komisijski ogled terena. 4. Sredstva občinskega proračuna so namenjena vsem kritjem stroškov v zvezi s prepisom zemlje in odmerami parcel ter so na razpolago do izčrpanja. 5. Eventualne razlike, ki izhajajo iz površine ali iz kategorije zemljišč niso predmet tega razpisa, ampak bremenijo stranke v postopku. 6. Prošnje za z vso zahtevano dokumentacijo sprejema Občina Ribnica, Urad župana, premoženj sko-pravna služba, Ribnica, Gorenjska c. 3. Nepopolnih vlog ne bomo upoštevali. 7. Sklep o izboru za vključitev v program bodo prosilci prejeli v 8 dneh po obravnavi vlog. 8. Informacije in navodila za oddajo prošenj dobijo prosilci v Uradu župana, premoženj sko-pravna služba Občine Ribnica, Gorenjska c. 3, telefon 861-090. III. REGRESIRANJE OBRESTI ZA INVESTICIJE V KMETIJSTVO 1. Predmet razpisa so sredstva za subvencioniranje obresti kreditov, ki sojih kreditojemalci najeli pri finančnih institucijah za realizacijo investicij v kmetijstvo. Subvencionirajo se le obresti, ki jih kreditojemalci po amortizacijskem načrtu vračajo v letu 1998. 2. Za sredstva lahko zaprosijo vsi, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in imajo stalno prebivališče na področju občine Ribnica. 3. Regresira se realna obrestna mera v višini 5 odstotnih točk, brez upoštevanja revalorizacije. 4. Za subvencioniranje lahko zaprosijo kreditojemalci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • imajo sklenjeno kreditno pogodbo za investicijo v kmetijstvo, iz katere je razvidno, da kreditne obveznosti potekajo v letu 1997, • fiksna realna mera, izračunana na konformni način (r), ob upoštevanju nerevalorizirane glavnice, ne sme presegati 5% r letno. V primeru, da je obrestna mera za najeti kredit višja, se upošteva obrestna mera 5%. Amortizacijski načrti za obračunavanje regresa morajo biti v tem primeru narejeni tudi na 5% letno. SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 5. Zahtevek za regresiranje mora vsebovati: • ime in priimek prosilca, naslov, številka žiro računa oz. hranilne knjižice, kamor se nakažejo sredstva, davčno številko, • kreditno pogodbo s finančno organizacijo o odobritvi kredita, • amortizacijski načrt za dobo vračila, • obračun obresti iz naslova realnih obresti po mesecih, • dokument pri nakupu (račun, predračun) in prospekt, iz katerega je razvidno, da gre za investicijo v kmetijstvo, • zemljiško knjižni izpisek oz. v primeru najema dolgoročna zakupna pogodba. 6. Prošnje za subvencioniranje obrestne mere z vso zahtevano dokumentacijo sprejema Občina Ribnica, Ribnica, Gorenjska c. 3. Nepopolnih vlog ne bomo upoštevali. 7. Sklep o odobritvi bodo prosilci prejeli v 8 dneh po obravnavi vlog. 8. Informacije in navodila za oddajo prošenj dobijo prosilci na Oddelku za gospodarstvo in kmetijstvo Občine Ribnica, Gorenjska c. 3, telefon 861-090. VI. SOFINANCIRANJE IZVEDBE MALIH MELIORACIJ 1. Predmet razpisa so nepovratna sredstva, ki so namenjena izvedbi malih melioracij. 2. Za nepovratna sredstva lahko zaprosijo vsi, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in imajo stalno prebivališče na področju občine Ribnica, kjer se nahaja tudi ureditveno področje. 3. Prosilec mora predložiti zahtevo za pridobitev sredstev sofinanciranja na predpisanem obrazcu, ki ga dvigne na sedežu občine ali Kmetijske svetovalne službe. Vlogi morajo biti priložene priloge in dokazila, ki so navedene na obrazcu. 4. Priznana višina stroškov na hektar ureditvenega območja znaša do 80.000 SIT, od tega občina sofinancira 50%. 5. Sredstva bodo odobrena po izvršitvi opravljenih del. 6. Prošnje za sofinanciranje izvajanja malih melioracij z vso zahtevano dokumentacijo sprejema Občina Ribnica, Ribnica, Gorenjska c 3. Nepopolnih vlog ne bomo upoštevali. 7. Sklep o odobritvi bodo prosilci prejeli v 8 dneh po obravnavi vlog. 8. Informacije in navodila za oddajo prošenj dobijo prosilci na Oddelku za gospodarstvo in kmetijstvo Občine Ribnica, Gorenjska c. 3, telefon 861-090, ali na sedežu Kmetijske svetovalne službe. OBČINA RIBNICA OBVESTILO Obveščamo vas, da je v prostorih SLS, Podružnica Ribnica, Seškova ulica 15, Ribnica, vsako tretjo nedeljo v mesecu za stranke odprta pisarna SLS. V njej vam je za vaša vprašanja in pobude na voljo državni sekretar za kmetijstvo in evropske zadeve, mag. Franc But. Pisarna bo odprta po naslednjem razporedu: • 19. aprila 1998, • 17. maja 1998, • 21. junija 1998, • 19. julija 1998. Pisarno lahko obiščete od 10.00 do 12.00 ure. V primeru morebitne spremembe zaradi zadržanosti sekretarja, vas bomo pravočasno obvestili in sporočili nadomestni datum. Vljudno vabljeni! SLS, Podružnica Ribnica Prodaja in servis vozi! SEAT 1310 Ribnica, Slovenija TeL/fax: 061/861 127 Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica, Metka Tramte in Stane Hafnar - člana uredništva. Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.500 izvodov. Naslov uredništva: Občina Ribnica, Gorenjska c. 3, 1310 Ribnica. Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-805/97, z dne 11.6. 1997, se šteje občinsko glasilo REŠETO med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov v skladu s 13. točko tarifne št. 3 Tarife davka • od prometa proizvodov in storitev. (Fölöho** v J s.p. STUDIO FOTO TONI Ribnica Gorenjska c. 6, tel.: 860 569 Delovni čas: vsak dan od 8.00 -19.00 sobota od 8.00 -12.00 NUDIMO VAM: ® izdelava fotografij v 1 uri ® fotografije dobite v albumih ® za dva ali več prinesenih filmov v razvijanje dobite barvni film ® film kupljen pri nas vam razvijemo brezplačno @ fotografiramo in snemamo poroke, rojstne dneve in druge svečanosti ® velika izbira fotoaparatov, albumov, okvirjev ter drugega fotografskega materiala ® hitro in kakovostno okvirjanje fotografij, slik, gobelinov,... @ strokovno svetovanje pri fotografiranju in uporabi fotoaparata V. OD SEDAJ VSE MA ENEM MESTU e ZA VAS IN Z VAMI FOTO TONI-/ OPTIK JANEZ POZNIČ s.P. Vrvarska 3, 1310 Ribnica, TEL.: 061/860-367 Delovni čas: vsak dan od 9.00 do 19.00 sobota zaprto ---- Inj Pekarna ERAM 5 a Ta dobri kruhek so spekle zlate roke in babičin recept Zastopamo: SKOMP« ......^ ODISEJ Äw £m- j Nudimo V slastne; in prazniki Delovni ča Od pon. - < (1400-230t im študijski oddelek REŠETO II 5883/1998 329.71 C 497. 1 2 Ribnica) 199905655,6 i! S; si =2 po NIŽJI ceni tudi PIVO ISCEM0 DEKLE ZA STREŽBO V NOVO ODPRTI PIZZERIJI PATRICIJA ir/f^ ANTENSKI SISTEMI Partizanska 2, Ribnica, tel./fax: 061/860-657 Delovni čas: 800 do 18°\ sobota: 8” do 12“ elektronska nastavitev anten, meritve TV signalov, servi dograditev KANALA A, POP TV, HRT 1,2, 3, TV 3 montaža SAT SISTEMOV (navadni, vrtljivi, digitalni) 200 kanalov (TV Srbija, TV Bosna, VIVA 1,2,RAI UNO . Osemletne izkušnje, preko 1000 montaž razlog za zaupanje in kvaliteto! GARANCIJA 12 MESECEV - PLAČILO NA OBROKE A BS -M 68160* B0B NEPREMIČNINE Franc TANKOs.p. Del, čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 862 101, GSM.: 041 643 004 ;lo. vel. ilovni PRODAMO HIŠE: - Sodražica - Gora, starejša kmečka hiša z gospodarskim posl parcele 787 m2, el., primerna za vikend, cena 3.255.000,00 SIT. - Sodražica - center, starejša stanovanjska hiša, primerna za posl prostor, vel. parcele 1668 m2, el., voda, cena 7254.000,00 SIT. - Sodražica - dograjena in kompletno opremljena manjša stanovanjska hiša 6 x 7 m z drvarnico na lepi lokaciji vel. par. 1600 m2, takoj vseljiva, voda, CK, el., tel., cena 12276.000,00 SIT. - Loški Potok - starejša stan. hiša z zmanjšim gospodarskim poslopjem, vrtom in njivami v centru Hriba, el. voda, klas. og. cena 3.550.000,00 SIT. VIKENDI: - Stara Cerkev - Koblarji, manjši vikend, opremljen, velikosti 4x6 m, el., voda, telefon, parcela 1400 m2, cena 3.§99.000,00 SIT. STANOVANJA - Ribnica - strogi center - šest sobno stanovanje primemo za poslovne prostore, velikosti cca 215 m2, dvorišče velikosti 96 m2. Elektrika, voda, tel., centralno ogrevanje, cena 16.740.000,00 SIT. - Ribnica - center, trosobno 110 m2, pritličje, možen poslov, prostor, el., voda, tel, klas. ogrevanje, cena 5.394.000,00 SIT. POSLOVNI PROSTORI: - Kočevje - industrijska cona, poslovni prostor, 86m2 v pritičju, IV. gr. faza, vsa infrastruktura v objektu, dok. urejena, cena 8.742.000,00 SIT. - Ribnica - center, gostinski lokal 399 m2, od tega stanovanjski del cca 150 m2 potreben adaptacije, mnogo pomožnih objektov cca 300m2, lastni parkirni prostor 1200 m2, zelenica 600 m2, vrt cca 160 m2, el., voda, klas. ogrevanje PARCELE: - Ložine - zazidljiva parcela cca 12a, ob glavni cesti, cena 1.674.000,00 SIT. - Ribnica - Dolenji Lazi, dve zazidljivi parceli, 1000 m2 in 1200 m2 s pridobljeno lokacijsko dokumentacijo, sprememba namembnosti plačana, na lepi sončni lokciji, bližina el., vode, tel., cena po dogovoru. GOZDOVI: - Rakitnica, dva gozda vel. 1ha 60a OOnf in 1ha 69a 81m2 oba k.o. Rakitnica, lepo dostopna, cena po dogovom. - Podtabor - gozd 3, vel. 7ha 93a 85m2 k.o. Podtabor, cena po dogovoru. ODDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTORI: - Ribnica - Goriča vas - poslovni prostor cca 60 m2 za mimo dejavnnost, na zelo dobri lokaciji, dokumentacija urejena. - Ribnica - center - poslovni prostori 20 m2, opremljen, el. voda, tel. ck, z odkupom opreme, oddamo. Uredimo vam vso dokumentacijo, vam svetujemo in se za vas strokovno in srčno potrudimo pri prodaji ali nakupu vaših nepremičnin. Pokličite nas in nam zaupajte vaše želje. SE PRIPOROČAMO! Majnikova 1, Ribnica (poleg SANOLABORJA) Tel.: 861-128 NUDIMO VAM: - očala na recept tudi brez doplačila - ultrazvočno čiščenje očal - tekočine proti rosenju MAX - krpice, etuije, vrvice, lupe ... - popravila - svetovanje Delovni čas: pon. 8 - 12 in 15 - 20 tor., čet. 8 - 12 in 16 - 18 sre., pet. 8 - 14 in 16 - 1 8