IClT' *ELJI1 Prosimo, poglejte na y ro poleg naalova n dan, ko ^0 čnina poteče. V teh časih ^ % povišanja cen, potrebu-v sodelovanje. Skniajte no vnaprej plačano. k % \ No. li. % -.tev. 182. (Telephone: CHelsea 3-1242) GLAS NARODA List stavenfelah flelavcev^v Ameriki. Reentered M Second CUw Matter September 25th 1940 at the Post Office mt New Yorit, N. under Act of ConcreM of March Jrd, 187«. NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 21, 1943. — TOREK, 21. SEPEMBRA, 1943 IA NVKiU KOT na dan douvale. . 7 * 'C 'GLAS VAB ODA" ro poŠti NAiumm ha dom ClTAJT*, SAB VAB ZANIMA VOLUME LL ~ JiETNIK LL 99 VEN Z NEMCI!" Maršal BADOGLIO V svojem razglasu, ki je bil objavljen v zavezniškemglavnem stanu v severni Afriki, je italjanski premier maršal Pietro Badoglio pozval italjanski narod, da zgrabi za orožje proti bivšemu nemškemu zavezniku in se naj bori ob strani zaveznikov. razdira železnice in mostove ter Badoglij'ev razglas, ki je v na,)a{ja manjše, osamljene nem reT; ške vojaške oddelke, naj uniči njihovo orožje in, kar je naj- uradni znak, dla (bodo Italjaini mogoče sprejeti kot enakovredni zavezniki Združenih držav in Anglije v namenu, da so Nemci pognani iz Italije. S tem, da je bil Badoglijev razglas oddan po zavezniški ^radijski postaji v severni Afriki, je ibilo tudi potrjeno, da se Badoglio nahaja izven Italije in na strani zaveznikov. Besedilo Badoglievega govora je bilo z aeroplanoim prine-šeno v severno Afriko in tam prebrano na radijski postaji. S tem razglasom je Badoglio pozval italijanske vojake in bojne ladje, ki se nahajajo v zavezniških pristaniščih, da se dejansko vdeleže bojev na strani zaveznikov. Poglavitno Badoglijevo povelje na italjanski narod je: — "Ven z Nemci!" To je maršalovo povelje na narod, da stori svojo dolžnost, agraibi za orožje in se tbori na strani zaveznikov proti Nemcem, da bodo slednjič vrženi iz dežele, _ '' Mi iso3c>ulemo z Angleži in Aimerikauci, ki so sprejeli našo oboroženo pomoč, da po ženo Nemce z našega polotoka," — pravi Badoglio. Posebno je Badoglio naročal italjanskemu narodu guerilsko vojno, naročil mu je, da naj glavituejše: naj obdrži zaupa nje. "Ko je ibilo 3. septembra sklenjeno premirje," pravi maršal Badoglio, "je'bil naš namen odložiti orožje in se izogibati vsakega sovražnega de-janjia proti komurkoli. "Kmalu pa je postalo jasno, cta so cele divivizije v Italiji in izven Italije napadle naše vojake, so s ^ilo zasedle naša mesta, pristanišča in letališča, o-plenile naše trgovine in celo lastnino državljanov in nemški aeroplani so napadli naše ladje. "Nikakor ne moren »o dovoliti, da bi Nemčija gedala na Italijo kot na zasedeno deželo, da bi Nemci smeli porušiti naša mesta, da obvarujejo svoja mesta, da bi smeli pošiljati našo mladino v Nemčijo v prisilno delo, da bi ropali naše domove, pobijali naše vojake, da bi žalili naSe žene. ' 1 Kako morejo govoriti o ča-$ti, oni, ki je nikdar niso imeli, Nemo zavezniki zasedli cel polotok VEČ NEMŠKEGA Sorrentine in da so od Napolja VOJAŠTVA V ITALIJI oddaljeni samo še milj V z la nazjmnjajo njihovih rokah se nahajata tudi , XT . T ... . „ T \<=> - ; ; otoka Isehia in Proeida neda- da S° NemU1 V Itahj° m ** BaT" poznane osebnosti, otoka Iscma in i it*ida, ncda kan ,poslaU okoli 3Q Jivizijf ali - - nekatera imena poznanih oseb nosti, ki so se pridružile •zahtevi po odpravi tega davka. Med imeni je podpisan Wal-Damrosch, Christopher Morelv, Deems Taylor, dalje novelist G. A. Chamberlain, radijski pisatelj Norman Cor-win, slikar Zoltan Ileoht, pesnik Davidson Fjcke, filmska i-gralka Jean Muir in še druge naznanil "krene kar potrebno, da se va- leč od obrežja. Ob istem času pa angleška osma armada prodira od črte Salerno, Agropoli proti severu ter neprestano dobiva ojače-lija. (Zavezniški napadalni aeroplani so jugovzhodno od Salerna izvojevali veliko zmago, ko so uničili 1800 n emških tru-fco" a so vozili proti severu. Zavezniški glami stan v severni Afriki je sporočil, da so so franoos&i commandos izkrcali na Korziki ter podprli domačine, ki so se uprli proti nemški vojaški oblasti, ko je prišlo poročilo, da se je Italija podala. Posebno poročilo iz francoskega glavnega stana, ki nosi' podpis H. Giraud. pravi, da se dogodki ugodno obračajo. Nemci so pobegnili s Sardinije in se preselili na Korziko ter fo vsled tega postali zelo močni na otoku Napoleonovega rojstva. Odbor dalje pravi, da je pre-250,000 vojakov, da se zavaru-J jei na tisoče podpisov iz vseh jejo proti vedno večji zavezni-j strani dežele tekom zadnjih ne- ški nevarnosti, ki jim preti z---- juga. Na Balkan jedilo posla-| pprpftPn^A nib 24 divizij, ostale pa v Ita-'HOARE PRIPOROČA jlijo. ki ima tajno kaj tethnov. V pismih in peticijah je zahtevano, naj senat u- žna predloga za odpravo volil nega davka ne bo tudi letos zavlekla, kakor se je lansko leto, nakar je bila potisnjensa na stran. V svojem najnovejšem letaku odbor obelodanja, da mora jo volilci v osmih drža vali Zdr držav plačati volilni davek, ki znaša toliko, kot -povprečna enodnevna do tridnevna plača delavca na našem jugu. To avtomatično jemlje volilno pravi co velikemu številu belih in zamorskih delavcev. Nek zaupnik, ZVEZO Z RUSIJO Sir Samuel Hoare, angleški PRISILNO VARČEVANJE Kot je bilo sporočeno iz Wa- Rusi gredo samo dalje ... V svojem prodiranju proti močni trdnjavi Smolensku so Rusi šli skozi več kot 1130 mest, trgov in vasi, presekali so Kijev Černigov železnico ter je več stotisoč Nemcev v nevarnosti, da bodo zajeti v Dnjeprovem kolenu. Moskovsko poročilo pravi, da* je Veliž, 65 milj severozapadnoi' od Sanolenska, padel v ruske roke kar je zelo poslabšalo o-bramboSmolenska, katerega so Rusi pričeli frontalno napadati z razdalje 30 milj. Kozolec, 40 milj severno od Kijeva ofc cesti iz Cernigova v Gomel v južni Beli Rusiji, so zavzele gibčne čete rdeče armade in so oddaljene samo še tri milje od Černikova. okoli katerega leži mnogo zelo rodovitnih kmetij. V južni Ukrajini so prišli Rusi 8 milj do Melitopola, kjer se križata dve železnici, katerih ena pelje na Krim. Padec tega mesta je pričakovati vsak čas. Z zavzetjem Melitopola b o Nemcem odrezan en izhod Naša mornarica se je potrojila v treh letih, pravi mornar, urad Washington, 19. sep. — Ameriška mornariška flota je tekom zadnjih treh let narasla v eno največjih pomorskih sil v zgodovini človeštva. Mornariški oddelek je izja- Krima in zapadnega Kavkaza. United Press poroča, da je bilo na 750 milj dolgi ruski fronti včeraj ubitih najmanj 8000 Nemcev. vil v svojem tozadevnem poročilu, da ima naša .mornarica trikrat toliko ladij, kot jih je imela tri leta nazaj. Poleg tega ima tudi 18,269 letal. V trinajst listov dolgem poročilu je navedeno, da poseduje ameriška pomorsko sila vkljulb vsem dosedanjim izgubam flotilo, ki šteje 14,072 različnih ladij, med katerimi je 1Z 613 napadalnih ladij in 383 zvezo z notranjostjo Nemčije,' Poalamk pri spanski vladi, shingtona, namerava vlada v je sporočil, da je bilo 12 divi- Prav,< da velika nevarnost po svojem programu za 12 biljo- zij odpoklicanih iz rezerve za v°Jni ne prihajala od m-j nov dohodninskega davka vpe- rusko fronto tri divizije so bi- ske^ vPhva' temveč od ruske ljati prisilno varčevanje v zne- le poklicane'iz Norveške, ena Racije. V svojem govoru na sku 5 biljonov dolarjev. pa iz Holandske. Ostale so ze io slabe, kajti sestavljene so iz vojne delavce v Chelsea je sir Hoare rekel : mladeničev, ranjencev in mož Zanimiva iznajdba Angleški raziskovalni vešča-iki in izumitelji so iznašli na-Čia, po katerem se da izvariti steklo iz kovine. Pravijo, da bo novo odkritje revohicijoniralo steklarsko produkcijo, posebno a oeirom iadelovanja okenskih .... Ta program je že skoro dovršen pregledali ga bodo še V vsaki stabilni Evropi,' predsednik Roosevelt, "War Mo- srednjih let iz notranjosti Nem- mora največji slovanski narod, bilization Director James F. cegar ozemlje poseduje velikan^ Brynes in Economic Stabiliza-l ' Uke vire in čegar uspehi so tion Director Fred Vinson. A-ko S torn ojačenjem bodo imeli presenetili svet, zavzeti mesto,| bo ta program odobren, bo Nemci v Itali ji 24 divizij. Divi- ^ ma pQ vsej pravici gre. Ko- predložen kongresu, zije, ki s o bile poeteme na Bal- mnnizem je narodni in ne med- IZvezni zakladniČar Morgen-kan, pa bodo nadomestile 27 narodni produkt. j thau nasprotuje prisilnemu var italjanskih divizij, ki so bile zaj "Prišel je vsled notranjih j čevanju, dokler ne bi bilo pri-Nemčijo izgubljene, ko se je^ raamer. Ako se ga bojite, tedaj i krajšano tretje vojno posojilo maršal Badoglio predal zavez- n>orate svojo hišo tako urediti, vsled premajhnega nakupova-nikom. j da bodo vsled vaših družabnih nja vojnih bondov. / in političnih razmer utihnile Po sedanjem programu za vse zahteve po njem." _ prisilno varčevanje bi bili v Največja nesreča za Evropo, prvi vrsti prizadeti oni, ki imajo rekel Hoare, je lakota in jo visoke plače in več kot $5000 anarhija. „ na leto.1 NEMŠKI GENERALI V RUSUI SO PROTI HITLERJU Komuistični list "Pravda" v svoji zadnji številki naznanja, da je nad 100 nemških generalov m drugih častnikov, ki so bili vjeti v Stali ngradu, vstanovilo "Zvezo nemških častnikov" ter so pozvali nemški narod, da strmoglavi Hitlerja in da postavi vlado ki bo vživala zaupanje naroda in bo dovolj močna, da bo mogla skleniti mir. To naznanilo, ki ga je "Pravda" ponatisnila iz glasila "Narodnega odboda svobodne Nemčije," da bodo častniki, ki so prišli 11. septembra v Moskvo iz petih ruskih vojnih taborišč v namenu, da organizirajo svojo zvezo, tvorili del narodnega odbora. Kot pravi "Pravda", je bil artilerijski general "Walter von Beidlitz, ki je poveljeval 51. nemškemu armadnemu zboru pri "Stalingradu, izvoljen za predsednika skupine častnikov in je podpredsednik nemškega narodnega odbora. Častniki se nazivljajo "generali in častniki šeste nenlSke stalingradske armade", katero je uničila sovjetska protiofen-ziva lansko zimo, ter so pozvali nemški narod in armado, da konča nespametno vojno ki mora vsak dan imeti za posledico narodno katastrofo. ' daljnih 2100 pa jelbiR) dodelje-f^ot! drugo pOrodrsItoifiTo in je nih drugim armadnim oddel-l v stanu braniti in stražiti važne pravih bojnih ladij. . Prvega julija letos je imela mornarica zračno silo, ki je štela 18,269 letal in to potem, ko je bilo 6,8000 letal zbrisanih, kot zgubljenih ali nerabnih, na Mornariški uradniki pravijo, da ni še nobena dežela nikdar zgradila v tako kratkem času tolrke pomorske sile. Gradnja ladij in letal v ameriških tovar nah je tako hitra in se dnevno, tako iaboljšuje, da je mogoče nadomeščati vse izgube na morju sproti in obenem še izpopol njevati silo mornariške flote v zraiku in na morju samem. Le na ta način je mogoče pojmiti kako je bilo mogoče izvesti napade na Pacifiku, ko na nepričakovano japonsko zahrbtnost sploh nismo bili pripravljeni. Ameriška mornarica sedaj nadkriljuje v marsičem kate ro- kom. Pred tremi leti je imela pomorsko annadna sila samo 1744 aeroplanov. ska in Bolgarska morejo vsak dan izstopiti iz vojne, katere jo kriv samo Hitler in njegova nacijska vlada. Nemčija bo o-stala popolnoma osamljena in njen položaj je mnogo slabši, kot pa je bil leta 1918. Med več kot sto generali so poleg generala von Seidlitza podpisali še general Aleksander Edler von Paniels, generala Otto Korfes in Martin Lat-man ter Walter Meyers, povelj nik elitne garde divizije mrtvaške glave. , Sovjetski gerilci uporabljajo letala Nekateri gerilci za ruskimi vojnimi črtami so bili pred voj no mehaniki v tovarnah za letala in tako znajo po potrebi voditi aeroplane. To so seveda najčešče nemška letala, do katerih pridejo na svoj gerilski način. S temi letali donašajo in dolge prefeomorske črte, ki so za našo vojno strategijo največjega pomena. AURELIO OSTANE NA KANDIDATSKI LISTI New York. — Magistrat Thomas A. Aurelio, katerega kandidaturo na demokratski listi za vrhovnega okrajnega sodnika je pomagal izposlovati raketi r Frank Costello, je pred kratkim apeliral na sodišče, da odloči v zadevi njegove nominacije, katero mu je hotel vo-) lilni urad odkloniti. Sodišče je bilo v tem oziru drugačnega mnenja, kot svet odgovornih uradnikov volilnega urada in je določilo, da sine Aurelio ostati na listi kandidatov. Aurelio je v svoj zagovor radi podpore, ki jo je bil deležen od strani Costella navedel, da on ni vedel, kakšno je Costello-vo ozadje in ga je imel zgolj za dobrega poslovnega človeka, ki vojaški sovjetski komandi va- je hotel, da pride na demokrat-žna sporočila o premikanju na-| sko listo dober kandidat za sod-cijskih čet in o drugih vojaških' uika. tajnah. Pri poletih se morajo . . najbolj paziti, da jih ne napa-! hodnik Dineen je dejal, da dejo ruski letalci ali pa ruski EJavi ma^strata Au" protizračni topovi. Seveda i- [e^Jm ,Podal izrek- ki 1do" majo gotova znamenja, toda loca' da se ;kandldata Aurehju včasih s o tudi po teh ne daepo-I znati, da je v nacijskem letalu Finska, "Ru.munska, Madžar- ruski gerilec. ne sme vreči iz kandidatske liste. Če bo to kaj pomagalo Aureliju pri volitvah je pa seveda odvisno od volilcev, ki bodo brezdvoma malo sumljivo gledali na celo zadevo. Profesorjeva žena špijonka V Detroitu je bila obtožena špijonaee v prid nabijem mrs. Marianna von Moltke, žena nemškega profesorja na Wayne univerzi. Obenem z njo je bilo Trgovci na črnem trgu v Berlinu usmrčeni Berlinski dopisnik švedskega aretiranih sedem drugih oseb,! lista Socialdemokraten poroča, ki so bile obtožene protidržav-j da eo hali v Berlinu vstreljeni nega ruvarjenja in špijooaže. ' štirje trgovci, ker so prodajali ALI JE BIL MUSSOLINIJEV GLAS? Berne. — Medtem, ko listi nijev glas, pač pa, da so Nem- prinašajo izčrpke .iz Mussolini- ei bržkone dobili koga s ,sličnim' ——-1—>- jevega govora, se po drugi glasom, ker so hoteli svet pre-1 n v . „ _ strani izraža dvom, da bi bil pričati, da je Musso res v njih ^ ^ tm0SeC po radiu res govoril Mussolini, varstvu. i 1 staro aete Nemci niso povedali na kateri Vešči poznavalci Mussovega' 'New York, -r- Policija išče radijski postaji je bil oddajan bombastičnega glasu po radiju mater, ki je pustila mesec dni njegov govor, v katerem je po- so dejali, da je bil govor pre-j staro dete v neki veži na 44. veda.1 kako se je rešil oziroma več "fabriciran", to je, da je ulici, kjer ga je našel mlad deček, ki je otročička nesel svoji blago na črnem trgu. Poročilo dodaja, da je sličnih obsodb povprečno na dan po 50. kako so ga rešili nacijski pa- bil natančno prirejen po nem-rašutniki. , škili vesteh o Mussovem pobe- Poslušalci, -ki so v svojem gu in se je tudi v drugih ozirih poslu poslušanja radijskih de - glasil natančno tako, kot so o pes in oddaj iz tujega izurjeni, italijanski tekoči zadevi pisali pravijo, da glas ni bil Mussoli-1 nacijski listi. materi. Ženska je dete previla in (ga nasitila, mi to pa je poklicala policijo, ki je dojenčka oddala v najdaišuko. ^ t "GLAS NARODA* — NEW YORK 99 GLAS NARODA _(foigi m PEOf ur (A Oorporatloa) JlHUh T^ipfhj In, ot the corporation and m&6imam ot ahe*o ottlear«; 310 WK&rr 1Mb STBXET, NBW YORK 11, M. T. 51lh Year "Glai Naroda" is iaroed every, day except Saturdays, Sunday« and Holidays. Subscription Yearly f7. Advertiaasnotrt on Agreement. ZA CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: |7.— ; ZA POL LETA SS-50; ZA ČBTRT LETA $2.—. "Glaa Narode** Uhaja mU daa Izvzema sobot, nedelj in praznikov. "GLAS NARODA "„ HI WEST 18th STREET. NEW YORK 11, N. Y CHelaea S—1242 MU960 JE NEKJE GOVORIL V soboto je v nekem varnem kraju, daleč za fronto, Jiaj-brže kje v NemSiji, govoril ustanovnik fašizma Benito Mussolini. Njegov glas je bil glas dulia; nič več talko samozavesten in mogočen kakor je svoje čase grmel z 'balkona palače Ve-nezia v Riiirn. Vso svojo jezo je zlil na kralja Viktorja Emanuela, ker ji* odpravil fašizem in je pozival italjanski narod, da prkne zopet za orožje na strani Nemcev iai Japoncev. Mussolini je povedal o svojem dramatičnem osvobojenjiu ter rekel, da bo ta njegova rešitev še prešla v zgodovino. Vsem onim Italjanom, ki so še vedno vneti za njegova fašistična načela, je priporočil naslednje: 1. Zgrabite za orožje ob strani Nemcev in Japoncev. 1\ Takoj reorganizirajte armtudo in milico. 3. Jztrdbite izdajalce, posebno če one, ki so preišli k za- sam ni zavedal, je bil pod vpli __TUESDAY, SEMEMBEJt 21, 1943 '•■ V " 'V. l , - -- Spomini na New York, na "Glas Naroda" in na Frank Sakserja Dr. F. J. KERN (Nadaljevanje) j menda za večne čase, vidimo Ob prifeetku pisanja teli član'Jeka1' Med tem ko je kov nisem mislil, da bom tako- avertnik £ledal na eocialistič-dateo zašel in pisal celo zgo-'no-jn^niacioifalo na Dunaju in dovmo o naših gibanjih med * "naroo zdaj med na- prve svetovno vojno za oevo- ?Ill.par ultramontane««,, ki gle-boditov Slovencev izpod habs- da?° m Bvro »mm«« je, da veoi- IPodzavestno, da se bržkone "a sloy?nsklh wovnikov * Ameriki stoji ob strani in vsaj YWANOYUEN bi voznikom. ivom ideologij-' nemških ured- n? Poni*~aj° razpihavati žerja 4. Napravite konec pluhokratskim metodam in olbnovitefnikov, čeprav so obenem zago-|X'ce v V{i«'jo slovansko ne-družabni in fašistični red. ' varjali sooialni demokratizem.!f.,0£r°' Saj lahko Sovoniti SONART REKORDI Lepe Melodije! fit. MS71—Na Marijaace, polka Kje «o moje ročice .. liarttka pe«la—polka Dnqneene University tambarlca orkester it MB78—Tereztnka polka Na planlacah—vaHek Jerry Koprlviek In orkester. Za to*, cenik In cene pto« se obrnite aa: JOHN HARSICH, Inc., 483 W. 42nd St, New Ysrk Pise Anna P. Krasna PO PROSLAVI QDKRIJA SPOMINSKE TABLE (Nadaljevanje.) Na«a mlada sodelavka pri naših stvareh v naselbini, Miss Heddy PelKeh je podala govor v angleščini. Ona je tajnica Odbora za Spominsko tablo. Hedy je s svojo čisto in gladko tekočo govorniško besedo napravila dober vtis na navzoče in ker je ibila oblečena v narodno nošo z avbo, je bil njen nastop še lepši. Krona večera je bila odkri-tev talble. Mr. Leo Zakrajšek je vodil ta del ceremonij. V primernem govoru je najprej mvih kristjanih-konrumstih. To je napisal, preden mu je dala hierahija nagobčnik na usta. IV. Leta 1916 smo v Clevelandu organizirali Slovensko Narodno Zvezo. Bila je nekaka hčerka Slovenske lige. Nemci so namreč proti koncu tistega le-ta pričeli izgubljati na boji- ^vedaT navzočinTkal je"prav- ?!lin w-eTta * .posta3ala zaprav pravi pomen tega dne v vedno bon glasna m «o pri- „ A-__« • •r x> , , v - .i, uasi naselbini. Potem je preet- pravhala na boj zoper nje. Na- - « . i • , r. x i*/ tal tudi imena vseh volakov sim avstmjskiim kaprolčkom .«o . j -, . ,. . „ . , ' se začele tresti hlač?; mlačneži ^ ^^ ^ J ™ smo ^ pričeli buditi; narodna 6lh VOjnih flah./n katenh zavest je naraščala. Ker je bil ZJ*™^ ** *QT?BO od zavezniških vlad ed^i občinstvu tekom glavnega znan! predstavnik avstrijsko-,A1111 KePlc Je zoPet na" oTrskih .Tugoslovanov london- stoPlla m ameriško ski Jugoslovanski odbor, je himno- Občinstvo je tekom ce-bilo loirično, da smo z njim so- remoniji odkritja vstalo in na 1WJ1UHUU1 icu. '-V"" ' UV1IIVMOMUC1I1' 1* j . . J . . . , jiu, Vi cA .-"iiiu 6 I1J111J 3U- " " Mnogi poslušalci tega govora dvomijo, da »bi bil v resnici sPo m]l[ seJ' glavnega odbora ki dobivajo od $300 do delovali, ker bi drugače naš ^^ sa stali v krogu pred za- --------niestt'DO p repe r e jU- ?]ag ne zale^el. Ni r: sni-, taiblo sargent Frank /VAftl Av* A«tr.l*A _1 _ J _ _ 1 1 * ~ ! t t m -m - — - - _ govoril Mussolini, drugi pa ao zopet mnenja, da je v resnici govoril, četudi njegov glas ni bdi tako mogočen, kot nekdanje čase, kadar je govoril z balkona svoje palače v Rimu. Njegov glas je bid namreč glas človeka, ki je padel. Cv je govoril M us so, tedaj je izgjubil zadnje ime doA>rega Italjaaia, kajti svoj narod je izdal, ko ga je paihnil v nečastno vojno, drugič, ker je svoj narod predal Hitlerju in tretjič, ker je kot Hitierjev oproda pričel vojno proti svojemu lastnemu narodu. M n s so je liotel postati veliki Cezar in je podjarmil AA>e-sinijo in Albanijo, da je mogel Italijo razglasiti za cesarstvo. To cesarstvo pa «e je zrušilo v nič, pa vendar še veruje vanj in vse upanje stavi na svojega zaveznika Hitlerja^ čegar sila se naglo ruši. Mu s so je postal Hitlerjev sluga in italjanski kvizling. V svojem govoru je skušal svoji dramatični osvoboditvi postaviti na glavo slavo in pravi, da je ta neverjetni dogodek najromantičnejši v njegovem življenju in too postal slavna govorica dolgo v (bodočnosti. S tem je jasno pokazal, da se še vedno smatra za veMkega moža Italije. Padca Italije Musso nikaikor ne pripisuje sobi, temveč z vrača krivdo na kralja m na generale, M so izdali njega in izdali Italijo. In ko stresa vso jezo na svoje nekdanje gemerale, poziv-lja italjanski narod, da zopet zgrabi za orožje in se bori še dalje na strani INemČije in Japonske. - Toda italjanski narod je spoznal vso veliko pogubo Mns-fcolinijeve fašistične politike in sedaj ne poskisa več njegovega glasu, temveč je vesel, da se ga je izndbrl. Sedaj italjanski narod ne sledi njegovemu pozivu, da zopet zgrabi za orožje in se bije za Nemce, temveč se bori proti Nemeom in poma ga zaveznikom. Nemška armada že vedno trdno drži Italjane, toda Italj&ni, kjerkoK se jim nudi priložnost, gredo v boj proti svojim nekdanjim zaveznikom, kajti sedaj jih smatrajo za svoje sovražnike, s katerimi se je Mussolini zvezal proti volji italjanskega naroda. Italjaoiska mornarica je menda pozalbila Mussolinijia ta-koj, ko je bil polinjen s svojega visokega mesta. Takoj ko je maršal Badoglio oznanil, da se je Italija brezpogojno podala zaveznikom in je pozval bojne in trgovske ladje, da se zatečejo v zavezniška, ali pa nevtralna pristanišča, so temu povelju bojne in trgovske ladje takoj sledile. Iz tega je razvidno,.da mornarica ni nikdar odobravala MoissoTinijeve politike in mu tudi nikdar ni 'bila vdana. Kako je bila it alj an ska arijiada vdana MnssoHniju. je jasno pokazala na Sardiniji, ko je pognala Nemce z otoka. Da je vsa politična pretmemiba Italije popolnoma dovrse-na, je samo še treba, da Italija Nemčiji napove vojno. SNPJ sem mu to osebno ome nil, kar je na odločno zanikal. Šele leta 1927, ko sva o tem zopet pogovarjala v glavnem stanu SNIP J na Lawndak- Ave. mi je odkrito priznal, z nekoU Mardi Gras v Coney Islandu Pretečeno soboto popoldne se je zaključila za letošnjo sezono takozvana "Mardi Gras Parade" na newyorskem znanem letovišču Conev Islandu. Parade so se sicer vršile vsak večer v tednu, najbolj impozan-tua pa je prav gotovo bila pa-, rada, ki se je vršila v soboto ;'Vci>r. N'azvala se je v reklam-i-o svrh,> "Baiby Piarade". Poleg velikega števila otrok raznih narodnosti so bila zastopane tudi razne instifcuci je in društva, kakocr t udi velike flote z reklamo in spodbudo za nakupovanje vojmih bondov. Med tem so bile flote, ki so predstavljajo razne države, ki se bo ju je jo v zavezniških armadaih in med katerimi so bile zastopane Francija, Anglija, Jugoslavija in Holaudska, Cel j>ri- BERLINSKI RADIO NAPADA VATIKAN Berlinska radijska postaja je v svoji oddaji na italjanski narod pod pokroviteljstvom ita-ljanske marijonetne "Narodne republikanske fašistične vlade" obdolžila Sveto stolico "pacifizma in protinemskega mišljenja'' ter je posvarila Vatikan, da naj s svojo politiko ne izziva nacijev, da bi bili prisiljeni poslužiti se bolj radikalnih odredb. Nemški vojaki v Rimu so že obkolili Vatikan in nekatera poročila pravijo, da je papež Pij XI I, že protestiral proti navzočnosti nemške armade v Rim« z u temelje vam jem, da je bilo mesto razglašeno za odprto mesto. ^or je* na gledalcte napravil ze-lo prijeten utis, A.T.S. ^slovanske vlade, ne da bi jim ca, da bi Wla ta 5as bilo treba posebne dusevnosti nov Zveze za kraljevino, niti ah telesno mučno delat, za pirc nPt ^ M je naR vsakdan^ kruh^ Runja j,m m BaTalio r^nim zatrdilom obdol —____________r__________________ po 1vo.lT1' SANS J11" 31.1 dovo15 zevalo. Če pa jugoslovansko ko skopanim glasom, da je bil Teake,OT!arCT1; . za vo1i°> ljudstvo na ustanov. .^uiD^ini- do vstop p. Amerike v vojno za naj ^T010 dvofirno m znr'o ali hotelo ovreči kra- zmago Avstrije in Nemčije. V1 fnt,rno organizacij in naj > njGcr0va krivda, zlasti ker se je bal. da bi Rusija sj JaR71° 1X)Vo' iim še Hrvatov, ki se je niso hoteW svojim avtokratičnim cariz- Upam, da bodo čez dvajset let:udeležiti. Verovali pa smo v mom zmagala in uničila delo1 vsaj toliko odkritosrčni, kot zedinjenje (Slovencev, Hrvatov socialnih demokratov in delav- je bil poštenjak Jože Zavert- "1 Srbov v eno dižavo. Tzvo-skih organizacij v Nemčiji in nik in bodo pripoznali svojo.Uen "bil kot slovenski za Avstriji. To sedaj prvič dam zino^o v javnost. V mnogih ozirih je bil Zavertnik mnogo koristil našemu narodu v starem kraju in Inka j pri vzbujanju de- , lavske zavesti in za odpravo pr(^'\\kar ?°vfda1' sem Rebel bi, da me je pri pisanju tega članka prijela sn eta jeza- Povedal sem morda zastarelih nazorov med našim narodom. Nisem hotel skruni- povedal iz srca in iz dolgih premišljevanj .in zasledovanj ti njegovega spomina, saj bi ?od.rvm.5k,h ne bilo nikomur koristilo. Tz da nin,a^ T*® ^^ v zaku-svoieea vidika, kot zaveden fa pa 1pr^dstavnik,1 kl^kalne natičon socialdst in intemacio- , ran,ke « domovine. Sko nnlec je mislil, da je imel prav.1 d°uval° pm ne Precitati pr-Internacionala mu je bila več ah mojega kot Slovenci in Slovani ter Ru fi kot taki. V teh dneh dru-cre svetovne vojne, ko se odločuje n-oda slovenskega naroda tv kdnnTeara nfrtelia msgr. J A. Rvsna iz katoliške untver^e v "Wa-hmsrtonn. pričenši tz "Living "Wage" in poznejše o NAJBOLJŠI PRIJATELJ V NESREČI VAM JE: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA - BRATSKA, delavska PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50. in otrok« do. 16. leta starosti. Članstvo: 62,000 . Premoženje: $10,500,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan: 265 7^59 S, Lawndale Ave* Chicago, HI. »Rtrxonik v JugoslovaYKkem narodnem isv^tu (Veču) v "Wash-ingtonu. Olas Naroda in Sa-ks«er r.; vedel, kaj storiti. Slovenska liga mu je še brenčala po glavi, rad bi bil za Zvezo an zopet ne. Zavertnik je še vedno kontroliral premogarje in drugre slovenske delavce, duhovščina je bial brezbrižna. Gostilničarji so iirteli po naselbinah velik vpliv. Med njimi ie IV i r. precej prejšnjih Prane Tozefovih soldatov. da so ostali še naorej podtalno avstrija-kanti. Sakser bi bil rad ustre-5rel vtem, ker že po naravi ni bil ustvarjen za prepire- Iz tedanje dobe imam nekaj njegovih pisem, v katerih piše, da bi bil za Zvezo, če--Poslal ie urednika Terčka na prvo konvencijo Slovenske Narodne Zveze, vendar se Glas Naroda Vi hotel odločno postaviti na Zveziuo stran, zlasti še n'e, ko se je leta 1917 pod vodstvom Zaver t nik a in Kristana organiziralo Slovensko republikansko u druženje. Vocem se spuščati v podrobnosti, kako sta si obe organizaciji SNiZ in SvEPZ borile med seboj in kdo ie imel prav in kdo ne. Brfcz 'dvoma je^SNSZ deTovala bolj Vojska, prostak Matija Corel, poročnik Frank Machek in mornar J. E. Champa iz She-boygana. Wis., ki je nastanjen v New Yorku in je prišel na našo prireditev. Tik pred tablo je stala mrs. Tončka Rupnik, mati vojaka, ki ji je bila dana naloga, da odgrno Spominsko tafoio. Med vojaki so bila pomešana naša dekleta v narodnih nošah. Zbor "Slovan" je zapel v ozadju "Pozdrav" in govornik je naznanil odkritev table. Bil je nepozaben prizor, ko se je izza slovenske in ameriške zastave zablestela krasna Spominska taibla, na kateri je že nad dvesto imen slovenskih fantov, mož in deklet. Med imeni pa so tudi tri, ki so žalno prevlečena . . . trije mladi slovenski fantje iz naše domovine so dali svoja življenja za domovino . . . Njim dolgujemo še več, kot ostalim in zato je bil spomin teli počaščen posebe. "Slovan" je v ozadju zapel pesem 41 Vigred se povrne" in Ann Kepic, Frances Zaletel in Hedy Pellich so druga za drugo prišle na oder in položile cvetke na tablo v spomin padlim fantom. Dekleta, ki so bila v narodnih nošah, so nato sklonjenih glav natpol kleče obstala pred tablo do konea obreda. Govornik Znkrajšek je pre-čital tekom tega prizora Liueol-nov krasen govor, katerega je za to priliko prevedel v slovenščino. To je bila lepa poteza, ker ta grovor je klasičen in ne-premirljiv poklon borcem, ki so padli v domovini. Toliko o tej lepi priredbi od moje strami, upam, da bo o tem prišel še kak podroben dopis. realist'čno upoštevajoč dane razmere, ideološko je pa SRZ to v mnogih ozirih prav si skupaj smemo-roči, da-aimičenoat blagostanja in požrešno (menda ne hinarvgko) ješ samo pečeno meso, katero nakopičenost biVzdtlja. In pa trga /ive kuno© »in kričečo pfe- ti spreten služabnik .»krbno neprenehoma izlivaš svoje ob- ratnino, ki ji jo meče njen Jono- raz reže na koščfce. čutke v nepotrebne besede: ' titelj! Dovolj, pravi, saj ni "In kaj naj mi vendar pornle "Imej me zelo rad! Tako tPeba neati vsega imetja v nijo mali vzdihljaji, ki bočijo potrebna sem ljubezni! PoifO- enem dnevu! Tn tako pamet- tvoje vonjajoče prsi. trščata laž| me tu. pobožaj me tam!'* no, b«?sedujoč ji krvoločno iz *srlzdavka? Tn vse to v knjigi Čakaj, poizkusim te ozdfa- tr*ga plen, čigar razvita čreva i naučeno narejanje in neuftrdlji viti; morda bova našla sred- obvise za trenutek na zobeh va melanholija, ki abnja v gle-»tvo, za dve desetici, pri slav- divje živali namiec ženske. jdnlcu vse drugačen občutek r.osti, nedaleč odtod. t "*Na, še en udaiec. da se po- kot usmiljenje? Včasih me res 'miri! Ker tako buli s strašni- mika, da bi te naučil, kaj je mi. požrešnimi očmi na ugrab- prava nesr^eča. Prosim te, opaaujva natančno to tvdo železno kletko, v kateri se giblje kosmata po$as<, ki .ie po svoji obliki mate teb! podobna. Glej jo, kako tuli kd obsojenec, stresa mrežo nad pregnanstvom obupan orangutan in kako natančno oponaša zdaj krožne ti grove skoke, zdaj zopet bedasto lepatije telesa medveda. Ta pošast je ena tistih živa- Važno za naročnike Pole« naslova je ra*»i*» Imate platen« naročnino. — Pr* številka pomeni mesec, druga d«* In tretja p« leto. D« nam prlhra ■ite w^otrebnega In Biro ilcov. Vas proeimo, da skušate pra Tofm«ao^ Mr»tBin^ poravnati. P^ i*Vale^kraju/ Zastopnik bo V»a farotil potrdilo za plažano naro- IVno meso! Bože, njegova palica ni kakor palic* v burki; Ko te tako gledam, lepa ob-čutljivka, kako iz blata sanja- ati si slišala, kako je vkljub Vo obračaš oči v nebo, kakor umetni dlaki zabobnelo meso? Tudi oči so ji stopil? uz glaVe, in sedaj tuli bolj naravno. Vsa žari od jeze kakor t^lc-zo, ka-dA* kuješ Tal"? so zakonski običaji teb ctveh zakonskih potom *ev Ada ma in Eve. stvorov tvojih rok, n moj Bog! Ta ženska je brez- da gc prosiš za kralja, si resnično podobna mladi Žabi» ki Mice ids al. Če zaničuješ klado (to sem sedaj jaz, kakor dobro veš) pazi na štorkljo, ki te bo v svojo zabavo popadla, požrl« in umorila! ' Četudi sem pesnik, vendar nisem tako neumfen, kot s? mi dvom no nesrečna, če >i tudijSliš. 1» oe me boš prevečkrat morda ščegetajoča uživanja dolgočasila s svojimi nflrejeni-plave niso rirenana. Imamo pa mi jokavoetmi. lxfm ravnal s ^e neozdravljivejše m nenaOo- teboj kakor -z divjo jonsko, ali IrwMliivejeo nesreče. Toda v pa te vržem skozi okno ko razmemh. v kartell so jo bili prwzno -steklenico*, ----.----,-^----:-i------rr-- VKUHAVANJE SADJA unče surovih jabolk. En baše! jabolk da okrog 20 stfektano vkuhanega sadja. Jabofka Je treba pripraviti za vkifhanje, kot drago sadje, le da se olupke od jabolk lahko vporfcbi aa kuhsnje želija. OltfpJjena jabolka se prereže na primerne koščke m se jih sproti n*eč«e v -posodo fe vodo. kateri se je pridalo par žlic soli in jeeiha. To ohrani jabolčne kose bele — jabolka namreč hitro potemnijo, kadar so enkrat olupijene. Preden se jabolka naloži v steklenice, jih je treba dobro obrisati, pot?m pa zaliti s sladkorno goščo, fakd z v. svrnp in pnst5t:. da se kuhajo 15 minut. Tjahko «e jabolka tudi napol skuha v sladkorni goSči, preden se jih naloži v steklenice: na ta način se da naložiti v po-lamf^no steklenico sadja. Tako vkuhana jabolka ^o imerčtha za Rimske Sfrtudlje in iabolčTe poarače (ipie*), pa tudi za navadno trporabo, kot drugo vkuhano sadje. " Jabolka za Vknhavanj? marajo biti še malo trda in ne ■breste ifke vrste. Tn $m sve-?ejša so# tem boljše bo vkuha-nc sadje. Pomarančni olupki. Olupi 3 »velike pomaranče z debelo kožo, obreži znotraj belo kOvič in weži ptem »a bolj velike rezance ali pa zreži it njih različne oblikejih za ctan* s podiraSem, da mu ne 2 dni v vodo, katero večkrat ^ ^ Jhna^jee in drugič če se premeni. Potem jih v drugi SOstano z nevrdnežem da ga vodi prevri. i» te jih deni zo- poernri, da se ne da ujeti podi-pet v mrelo voSo m naito jih ki jim lahko postane z robcem ostrši, skuhaj jih v njihovo orodje, ki ga rabijo i*ol k;iograma vW^nega slad- ovadit oljem, korjn ter deni ohlajena s slad-1 Nas napredek in našepropadan j e (Nadaljevanje.) (Pomislimo nazaj v pretekla leta, kaiko podkupnina igra veliko vlogo in nevednernikom', in vedeže-valcem. Iz neštetih stavk, ki ,so se zavi-fifle v preteklih letih, nam je znano, da so podjetniki le med nevedneži dobili dovolj stavkokazov in s" pomočjo teh je bilo Se nešteto šfrajkov izgubljenih, šfrajkarji so pa trpeli za svoje požetje in k propasti so jim pomagali delavci-ne vedn ži. Tn še m nego lučajev bi se lahko naštelo, recimo v slučaju maščevanja, ko je hotel nasprotnik uničiti svojega nasprotnika, pa je najel kakšnega nev*ecjneža, ki je za denar storil alocin in najčešče potlačil sebe v luknjo. Tako so se ze dogodili požigi, uboji in ško da na en in drug naoin. Plačanec se je moral pokoriti za «voj greh, pravi krivec je največkrat ušel roki pravice. Veafci dobro mislec in ma
ragic, $emu rte dobi hlapca, saj bogat je dovolj, da bi lahko več hlapcev imel, ne samo onega. Ker je bil kmet premožen, in poleg tega tudi trgovec; je imel vezi z raznimi ljudmi v drugih krajih in.nfes-
vori njim v prid. Kadar je ^ti^ Skoro She^ri'Sin i'^ri-govoraik prenehal govor,t., ^ ,k njemn po kupči^ih
kar jeni »vred v kozarce.
California:
San Fraaciaco, Jocob Le««bin* (iiJurutki t
Pueblo, Peter Cullg Walsenburg, M. J. Bajuk*
IndiauapoUM: Fr. Uarkieti Illinois!
Chicago, Joseph Bev««# Chicago, J. Fabian oieae North Chicago in Waukegan, Math Wariek MleWgan:
Detroit. L. Plaakar* MlnnewAa: CMskohn.^V. Lukaaick Ely, Jo«. J. Pertiel EnUtk Louts Gonte Gilbert, Loula V
Roundup, M. M. Paalao Washoe, L. Champa Nebraska:
Omaha, P. Brodertck New York: Gowanda, Karl Strnisha* Little Falls, Frank Maale* Worcester, Polar Bode* Ohio:
Barberton, Frank Trote* Cleveland, Anton Bobek,
Charles
Glrard, Anton Nagode Lorain, Loula 1W>B YoungBtowa, Anton Klkelj
Oregon City, J. K obla* Pennsylvania: Basa enter, Jote Jevulkar
Conemaugb, J. Brezovec* CoverdaJe la ekoOoa. Jos. Paternal
Export, Louis Supančič*
Farrell, Jerry Otera
Forest City, Math Kamln*, Frank
Blodnikar Greenstergk Frank Korak Honor City, Joseph Kerln Imperial, Vence Paldeh Johnstown, John Kraya. Ant. TanMj Lucerne, Frank Midway, Joka Žust* Pittsburgh In okolica, Philip Progmr Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. SekLire** West Newton, Joseph Joran
Milwaukee. West AUla, fpaak Sknh*
Sheboygan, Anton Koiar
Bock Springs, Louis Tanchar* Dtamondrllle, Joe Bolich (•Zastopniki U.Urnim pole« i so npra»l«enl iiklsteM MM ge naselbine v njih okraja, kjer je kaj
Čresnje.
' ( V» ih č reden j ne tfevaj v vodo, temveč jih takoj prekuhaj v sladkorju. Potem prevri kake štirikrat .sok, vsaki den enkrat, najposled prekuhaj že enkrat črešnje v sladkorju ter jih deni potem v kozarce.
Rdeč|, trde črešnje pa deni v vročo1 vodo. potem na reseto, a dalie postopaj ž njimi kakor s črnimi.
Kutine.
Olupljene, na 'krhlje zi^ezane kutine kuhaj najmanj pol tire v itodi; potem jih od cedi ter j straši na reŠeto. da se osuSe. V včx$i, v kateri so se kuhale, pa skuhaj sladkor, iz&sti ga, kuhaj v njem kutinove krhlje. dokler ne postanejo lepo svitli in se rte začne sok trditi. Potem jih odstavi, in ko se ohla-de. jih deni v kozarce.
Orehi.
Odtrgaj orehe meseca jwlija, ko so se zeleni rtf je notranja lupina še mehka. nabo treba vzeti približno tri
Rojake prosimo, ko pošljejo xa naročnino, da se . poslužujejo —
UNITED STATES ako j« vam le priročno ostroma CANADIAN POSTAL HONEY . ORDER,
t Zgodovina nas uči, kako so J razna ljudstva imela svoje vo-» ; ditdjc graditelje. Kako *=o ne-"" kateri s svojo neizčrpljivo ener
nastopil drugi in tako so se vrstili, j-os-lušalci so pa navdušeno odobravali in plo^ali, zadnjemu tako kakor prvemu. In tukaj se lahko kar naravnost in odkrito pove. da so ploskali «voji nevednosti. Kajti ce bi bili pravilno presodili govore
gijo pripomogli do velikega na vseh govoinikov, bi bili plos-
i,	m * v	-i .	,1'nl! In Kr.4-«.... ].:_______!1! _
ptedka- 'Pakšne osebe so se ' dobite med kralji in poglavarja
kali le tistim, ki so govorili v jresnioi za njih dobrobit. Vsem
nafilh rojakov naseljenih.)
—
Vsak zastopnik Ix«a potrdilo n sto-
Letos ko lahko dobi d'ednja ioSp^a^i	' na
deželi, dodaten slai Ikor za vku ha vanje sadja, je dobro, če se
mmmtm
molje bridkosti"
Spisal REV. itactmtt^
Tu spodaj so pitafcfai nekatera rojakinj, ki jik je pUatolj knjige ^^ knjigo naročili in prečitali. To j« samo Ser radi pomanjalmja prostora tS "

Od oSTki 2
en del ieb mnenj, prioWSO vseh.
Cleveland, O. — VaSo knjigo "Ko smo 31 v morje brld-kootl sem prejet. In če povem, greški, kakor sie delajo tudi -se dandanes in to velja tudi za nas Slovence. Marsikdo se je povzpel višje od navadnih Zemljanov in marsikdo je imiel željo koristiti vsem in za naše 'i>odo6e Todove. Pa se je .isfotako zgodilo, da so razni fro vač: spod rinili graditelja, [ljudstvo se je dalo preslepiti in tako so en eas gradili, pa Txy-'pet podirali. Tako se ee Vedno dele pri volitvah, pravega [an -zmoži^pga graditelja se po-htisne doli in na odgovorno me--sto s% postavi podirala. Ce vse < ga tega ne bi bilo, koliko bi /bili lahko na boljšem in neste-Ito gorja bi bilo ljudjem prihranjenega, ki ga ne hi bilo treba m bi se ga bilo lahko pre prečilo.
Mimogrede na j omlemm, kako se je v preteklih" letih delalo pred volitvami, sploh je sleher nemti -/nano, kateri se aa volitve zati^ma, kako velikanske laži *e Tabijo' in kako z lažmi potiskajo kandidfftje' svoje nasprotnika * Pr^pWBtim vol3-cem vse obljubljajo, kadar ipa so izvoljeni, jim pa v žepih fige kažejo/ Dtafaro ntfm Je 'ziiano, koliko ran osnih ljudi imamo ki bi nam pomagali graditi naprej nv nas voditi po pravi po-ta naprej in da se ne bomo iz nasSK p^varjeni, kot izgubljenci -Sred? puščave5. TV>da tak<5ni liudje bimajo denarja, s katerim bi podmozali svojo kandidaturo. zato pa se ne morejo povzpefi. Kateri ima pa de-barja dovolj na razpoTago, pa
Nepotrebno trošenje denarja v vojnem Sasif je- podzavestna sabotaža. Vojaa produkcija potrebuje -ftSe dolarje, zato knpttjte vojne bomSe, name* sto. da trešite denar po nepotrebnem.
imed t^govei, deškimi vodi- gornikom pa nikakor ni bilo £r	ki
_______: _.I!I:T_•_: •_ m a OTW ■ A r O K, ncfrnt»ii m^m T«
mogCH P. da bi ustregM vs«em in to se je culo tudi iz njih govorov, toda srovoriK so tako ^vito. da poslusalci tega niti opazili niso. To je torej dokaz, kako nas znajo razni prefri-graner speljati na led in potem pa drsamo, da ne vemo, kako m kam. Tako s pomočjo volitev, pridemo neštetokrat do tega, da zopet začntmo podirati, kar smo zadnja leta zgradi-Tn često se tako zgodi, da jih začne dvajset podirati, kar je en sam zgradil. Naše politično organizacije pa vedno tako delujejo, da <=e nasprotnikom podlaga coklje, pa če za to tudi večina naroda trpi. Nasprotnika £e mora potlačiti doli. pa magari če jo najboljši graditelj in želi vsem do boljše bodočnosti, svojim nasprotnikom isto tako, kakor svojim prijateljem.
tKe-*' serai se namenil, da ta članek napišem v tem smislu, da Čimveč razpravljam glede našega naroda in kar mi J5e o-sfalo r spornimi iz dolgoletnega dnjič.)
; DRŽAVLJANSKI PRIROčNIK
Izšla je nova knjižica
U daje poljudna navodila, kako
ameriški državi i an.
Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri Jopi ta aa dr-iarljanstro, vaeboja knjižica ie v IL deta nekaj valnih letale la zgodovina 2odln jenih drlav, v III. dela pod naslovom Rasno, pa Proglas neodvisnosti. Ustava Zedl-njenlh drla v, Uncolnov govor v Gettysburgu, Predsedniki Zedtojo-nlh driav fn Poedlne drfav«.
On knJlCM J«
nmo 50 center.
žn ae dobi prt: 8LOV1ENIC PUBLISHING CO. til Weal 18th SL.
NTEVF YORK 11
m■ — i.	■■ i "in	«bt
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes $f All Nations
recepti vseh narodov
> Stane eamo
^Knjiga je trdo vezana ia ima 621 stranici
Recepti 10 napisani v anglefkem jasftti; eoneked pa so tndi ▼ jesikn naroda, ki mn je kaka jed ptfctebfto v na vadi
Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, U se saaimajo sa fe. hočejo t njem ^nbolj isveftaU >
Karotfita prt
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO,
216 West 18th Street	New York 11, N. Y.
»
>
»"CLAS NARODA" n NEW ¥01
TUESDAY, SEPTEMBER 21, 1943
VSTANOVLJEN L. ISfS
P
OD SVOBODNIM SONCEM
ROMAN — Spisal: F; S- FINŽGAR. -----116— —
4iNe samo vi! Starosta mpra biti pravičen. Antje eo bili verni tovariši in so prišli od daleč nam na pomoč- Ali naj zastonj lomijo kopja, zastonj krbajo meče, zastonj izgubljajo glave? Ne! Po Jelu se jim spodobi plačilo. Mi ga ne moremo dati, toda zanje gremo ponje tja, kjer ga je obilo!"
Pa se oglasi Ant VH.jenec, bogat in bahaški starešina.
■"Volk je govor'1 pravilo! Mi ne prosimo plačila! £?e bi ga pa iskali, je povedal Volk, da lahko dobimo bridko plačilo v zobeh zime. Zato se mi vrnemo! Daleč je na« dom »— bodimo modri in nikar požrešni kakor oni, ki je že ei t že jedel in poginil."
Antje so zahrumeli in v en glat- zahtevali, da se vojska vrni. Svarunu ^e bilo biidko. te kozlovske hI uče.
"Svarun, največji junak si. ker si zmagal Ililbudija! Največji, na svetu — tako ti pravi Tunjuš, potomec Erns&a, sina Atile!"
"Kam pot! Razjahaj, sedi k nam in jej!"
Turtjuš je zlezel s konja
"V Bizanc, da nalalemo carja ir. dobimo denarja." Tunjuš se je zakrohotal.
"Upra^da je mogočen; ali odo odmevale posledice tega dogodka, kajti, tudi ako še ne bo mooroče odposlati tja velikih količin moštva in materi-jala, bo to vendar oprostilo precej ladij in letal.
Seveda, to še ni zmaga, toda o vendar pomeni, da se nam je že ]>okazala na obzorju njena '>enca- čakati moramo še. da se rodi demokratična Itali-To pa ni mogoče, dokler
Pripombe k predaji Italije
Napisal H. J. LASKI.
(ONA) — Na dan, ko je bila več v zmago štirih svobod, objavljena italijanska predaja. | Udarec, ki je podrl Italijo sem bil v družbi z nekaterimi je velika zmaga, toda želeli bi hegui ci uz Hitlerjeve Evrope.. biti sigurni, da je to tudi zma-Razgovarjali smo se, ko je ne-jjra. ki nam bo pomagaia do res-nadoma prišla objava generala ničnega miru. Mi želimo, da Eisenhower ja o brezpogojni se v tej vojni ne konča le na
:-:magovit načiin ta druga svetovna vojna. Nam gre za to da <=e konča na tak način, da se ne bo mogla začeti razvijati v povojnem sv"etu kal za tretjo svetovno vojno. In trenotno to še ni zanesljiva gotovost-
Na Trade Union kongresu je pretekli teden govoril bratski delegat AFXi in njegov govor js vzbudil v nas sumnjo da ameriško delavstvo še ni popolnoma pojmilo naravo te vojne. Omenjeni delegat je go voril o "Trade" unijah kot da kapitalizem ni prehodna poja-Va v zgodovini, temveč zares trajen in permanenten del naravnega pojava v zgodovini temveč zares trajen in permanenten del naravtfega življenja. Pokazal je torej, da bomo morali v svojem naporu, ki zahteva skupnost v taboru dela vMva upoštevati, da ekseku-tivni zbor AFT» niti še ni začel resno analizirati potrebnih predpogoj: v.
Kdorkoli primerja program rekonstrukcije v Veliki Britaniji krt jo zahevajo naše unije —  /godilo dan po zmagi?
Vsi, ki smo takrat poslušali EisenhoTverjev glas.^ smo čutili obenem z navdušenjem tudi majhen zastoj srca. Ta glas nam je oznanjal ogromen korak naprej, toda vsi bi bili že leli več jasnosti o smeri v ka tero gre ta korak.
Moie misli gredo nazaj v one
KNJIGARNA
Slovenic Publishing Company
216 West i8th Street	New York City
Andrej Ternovac
Spisal Iran Albreht
Cena 50 centov
Belfegor	'
Spsal Artur Bernede
Cena 75 centov
Filozofska zgodba
Spisal Alojz Jirasek
Cena 50 centov
LETOS IZŠLA
Ko smo sli v morje bridkosti
Spisal Rev. K. ZakraJSea Knjiga pripoveduje, kako Je HiUer nastavljal llmanice in zanjke in pripravljaj "strup" za Jugoslovane in njihovo državo že dolgo prej kot Jo je napadel.
Knjiga je v platnu vezana in ima
207 strani.
Cena $2.—
Listki
Spisal Ksavar Meako; 144 str.
Cena 70 eentoi
Malenkosti
Spisal Ivan Albreht
Cena 75 centov
ja.
sta na konju Viktor Emanuel in Badoglio. Čakati moramo
šad!
' Bia postane pritisk našega napada hitrejši in silnejei,
nam je trieba več ladij, več tangov. več letal, več topov. Čim [hitreje bomo dobavljali to fn 's t ven o vojno opremo, tem prej veden. Olj^, katero prevzame
"Jc neobhodno )je izjavil general podpira ameriški narod v polni meri načrt Rdečega križa za darovanje krvi, ki je v teku v-33 mestih in drueod, kjer premične kolone Rdečega križa obiskujejo kraje sirom dežeV'
Gcreral Kirk, ki se je ravnokar vrnil iz severne Afrikv Ifler je obiskal fronto, je izja-vjl. da je krvna plazma najvažnejši iV.ševaleč življenj v tej kampanji.
POTRDILA ZA RACIONI RANJE.
Urad za administracijo cen naznanja, da je stopila v veljavo nova metoda za uporabo posebnih potrdil za racionira-n'c, katera dobe v posebno nuj nih slučajih bolnik? ali osebe ki morajo uživati dijetarno hrano, vojaki, ki pridejo na do pust itd., da na ta način kupujejo racionirana živila, m?-maščobe, olje in mlekarske produkte.
Ta nova metoda, ki stopi v Veljavo 15. septembra zahteva da prsestniki vseh teh posebnih certifikatov od;lajn svojp potrd>la v trenotku nakupa al'
VSI ne moremo iti na bojišče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; — VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAS BONDE in ZNAM KE redno. *
pa celo poprej- V soglasju s to uredbo more posestnik takega potrdila za racioniranje oddati ta dokument svojemu trgovcu ter po svoji dnevni potrebi nakupovati .živila. Po prej veljavnih pravilih je biio tr^ba uporabiti vso količino naenkrat, kar je marsikdaj v s!u-vaju večjih množin, delalo tež koče.
Uradniki OPA naglašajo, da 'se stvor nanaša edino le na o-i.ni nje;ia posebna potrdila, ter da to nima nobenega vpliva na obstoječa pravila glede znamk za živila, katere je tr*eba proda ti v tronoku nakupa
PRIPRAVLJAJTE SE NA ZIMO
(OWI) To delate, ako naročite takoj svoje olje za kurjavo, s tem boste obenem storili u-iugo samemu sebi, svoji rodbini \t-. svoji domovini. Ako nidate svoja naročila takoj, •boste pripomogli k tema, da se vi m vaše oljfe dostavi predno nastopi mraz.
Obenem pa boste s tem, da naročite svojo koliiejno takoj poma gal i prepreči ti zmešnjave ki bo nastala, ako bo vsakdo 'čaka! do zadnjega trenotka s svojim naročilom. Tudi vaš dobavi te'j vam bo hvaležen *kajti x aše zgodnje naročilo mu omogočilo, da si izdela načrt za dobave, ki bo gladko iz-
" _
Slovenski:
KVIŠKU SRCE
(Btev. 415) 2^X3% lnčev; 224
strani.
Cena 75c
RAJSKI GLASOVI
(štev. 408) 2%X4 inče; 255 strani — Všteva Sv. Krl2ev Pot
Cena $1.50
olitveniki
v krasni vezavi importi-rani iz starega kraja še pred vojno . . . Ko zaloga poide, je ne bo mogoče nadomestiti do konca vojne.
NEBESA NAŠ DOM
(štev. 415) 2%X4% lnčev
Cena $1.—
RAJSKI GLASOVI
(Stev. 355 ) 2^X3% lnčev, v belem celoUdu; 384 stranL
Cena $1.—
Angleški:
KEY OF HEAVEN
Fino vezano; prvovrstna Izdelava; v umetnem usnju
Cena $1.—
Slovenic Publishing Company216 w»i8th st>
New York 11
485348534823489153489048