Za poduk in kratek čas. Iz Gradca do Sarajeva. (Dogodki vi življenja vojaškega duhornika v boseuski vojski 1. 1878.) III. Omeniti še moram 7 Oaeku ^Sirotište' za nboge in zapuščene fantiee in deklice, kterih je vseh skupaj 60. Ustanovili so ta prekorietni zavod 3 blagi možje: jezuit in 2 pobožna oficirja, kakor mi je ravnatelj pripovedal. Otroci ostanejo 7 8emeniš6u, dokler niso sposobni ali za kako ro- kodelstro, ali pa, 6e imajo veselje in zmožnosti za uk, pomaga jim zavod, da dovršijo študije bodi ktere koli. Ravno sedaj študirajo nekteri že na gimnaziji in nekteri na realki. Eolikor dobrega ta zavod stori, to lehko vsakdo aprevidi. Ali zraven tega sirotiš6a sozidala se je iz zapuš6ine omenjenih dobrotnikov ae bolenišnica vSpodajemmestu, 7 kterej strežejo usmiljene 8estre 7 ob6o zadovoljno8t in priznaDje bolenim revežem. Da je aedaj rsled marširanja vojako7 življenje v Oseku drago, to je naravno ; v drugih razmeiab pa je dober kup. Voda, mebka in kalna, ne prilega se želodcem, ki so vajeni friske, kakor kristal 6iste bribovske studen6nice. Svetovalo ae je zato vojakom, naj se nje kolikor mo6i zdrže, ali pa jo naj 8 kisom in 7inom mešajo. Vino, ki ni predrago, je precej dobro. Vendar Stajerec rad potrdi sodbo Savinjčana Jož. Lipolda, ki je 1. 1838. popeval: Ne vogersko, horvaške, laško vino, francosko, apanjako ne, — ni zdravšega črez atajersko starino, za piti sladko je. — Premo6na vina so za nas vunajna — tudi prenezdrava 80, — pa Marbnršni in Ptujšini priklanja — vsak gospod glavo. — Ogledali smo si bili uže prav dobro na vse strani lepi Osek, glavno mesto bogate in 6astite Slavonije, ko nam dojde dne 28. julija povelje, da moramo 6ez dva dni proti Brodu odriniti. Zbrali smo se toraj na vae zgodaj 30. julija pri hotelu nEvropa", da jo krenemo proti Vuki, naai prvi štaciji. Nekako težko smo se poslovili od odličnih mestnih goapodov, ki so nas še pred odhodom s svojiin dolazkom iznenadili in po6astili, marsikteremu pa tudi poslednjo 6ast skazali. Odpotujo6im gromeli so nam od desne in leve prijazni pozdravi in burni klici: Z Bogom ostajte! U sto dobrih časah! Da 8te bratjo zdravo i veselo! Na sretno 8vidanje! Med navdašenim pozdravljanjem in krepkim odzdravljanjem jela 8e je dolga vrsta vojakov in vozov meziti ter dalje pomikati. V pokrit, mo6en, na perescih se zibajo6 voz, — tako zvani nPles8irten-Wagen Nr. 102" bil sem jaz posajen med veljavno šestorico viših in nižih vojaških zdravnikov. Na kozlu 8ta sedela ae dva druga polbogova. Hoja in vožuja ste bile ednako prijetui, ker je bila cesta suha, gladka, v obče mnogo boljaa, nego smo si mi domišljevali; toplota pak je bila srednja, ne prevro6a ne premrzla. Le svoje lehkoživo druatvo bil bi semtrtje rad videl, da mi je tako daleko, kakor nebo od zemlje ali še više, ker so mu v6asi po njegovih možganib tako hude misli razsajale, da se je pogovarjalo o rečeb, ki morajo poštenemu 61oveku kri v lice poganjati. Vendar kedar so minoli taki treuotki praznega rešetarstva, bila je medsebojna zabava zopet zanimiva, kratkočasna, podu61jiva. Najve6 6asa smo pa potrošili z ogledovanjem prekrasne, vedno se menjajo6e okolice. Eako dale6 je segalo oko: bila je sama ravnina, ktero so prepregala rumena žitna polja, pisani travniki in vabljivo bladne šumice. Da je le potegnil slab vetri6, ponujal se je radost- nemu o6esa 6aroben pogled tje doli preko dalnega žitnega morja, kterega valovje — bogato obloženo klasje, se je poganjalo, labno šuml jaje, od ednega konca do drugega. Mnogo žita je bilo že požetegain vkopicesloženega; ali pa so gažemlatilina sred polja drobni konjiči po dva, tri, četiri in še ve6. Slavonci ne poznajo niti kozolcev niti škednjev. Oni posušijo in zmlatijo žito na prostem. Navadno zabijejo Da takšnem kraju v zemljo debelo ostrvo, okoli ktere morajo dirjati konji, ki so drug vatric drugega na dolgi vrvi za svoje vrate in za debeli hlod privezani. Človek ne bi verjel, ko bi se sam ne piepričal, da zamorejo konjska kopita tako čisto zmlatiti zrno iz klasov. Po dovraenej nilatvi zveja kmet vraaj proti vetru, da odpade plevel od zrnja. Mlinov za vejanje smo le redko kje opazili. Slavonija se mora v resnici najboljšim in najvažnejšim deželam avstrijskim prištevati glede svoje rodovitne zemlje. Stari Rimljani že so imenovali ta srečni blagoslovljeni kraj ,,deliciae mundi", t. j. radost in veselje sveta. Tukaj vse rodi in raste, tukaj je narod krepek in ognjen, delaven in atedljiv (var6en), tukaj je s SremomiuBauatom vred žitnica avatrijska. Spravi li se iz polja v sbrambe srečno vse, kar smo videli na svojem potovanju iz Oseka v Biod, onda neče Slavoucem zmanjkati blaga, da si ga zobljejo. Divota rajske okolice nam je tako pot krajaala, da skoro verjeti nismo hoteli, ko doapemo v Čepin pa nam Cepinci zatrjujejo, da imamo že polovico aneva za brbtom. Zato si tukaj dobro uro oddihujemo. Med tem stopim v biižnjo gostilnico ter popijem po stari meri maselc črnine, kisejebaje v Cepinu naprešala. Ne smem reči, da ni gladko tekla po suhem goltancu. Zunaj za hiao pa je pekel pri knrišču majhen fanti6 mastnega koštruna po dolgem nasajenega na tenko rajco, ktero je na dveh roglastib, v zeraljo med ogenj vteknenih, hlodib po malem aukal, da se je od vseb plati maščoba cedila. Vprašatn, kako dolgo se treba njetnu in koštrunu pri ognju cvrliti, da je delo povsem končano, odgovori: 17gure. Ali ta je, gospod! že dober. Ročno ga pojdemo sekat, tehtat in prodajat. Videli bote, da ga bode konec, kakor bi pihnil. Sicer je pa tndi ta pečenka, da bi jo koj iizal. To izrekši skoči paglavec ua noge, pograbi ovna in zbeži ž njim pred gostilnico, kjer ga na niizo  treši, da je žvrkalo izpod nje. Zatem pride gospodar, razseka pečenko, ter začne prodajati, posamezne kosce po dva, tri, četiri ,,seksarce". Slavonci — bili so vozniki, potniki, mlatiči, koaci in drugi delavci — so se kar trgali za ovnovino. Meso eo iz tehtnice v gole roke jemali in ga z zobmi rezali, da je bilo veselje gledati. Semtrtje  pa je kteii tudi svojega soseda po rokab spekel,  ako jih je stegnil po koau, kterega so si bile je gove oči poprej odbrale. Taka jnžina je za mar ljive Slavonce najve6a slast. Večkrat ko jo na dan imeti zamorejO, tem bolje so zadovoljni in gibčni pri delu. Od Čcpina naprej srečevali amo za cesto mnogobrojne čete dobro rejenih 87inj, ki so se drsale po tratab ali pa so krlamcale po kalnih mlakah in poleža^ale za jelšnim in 7rbnim grmo7jem. V Vuko 8tno primahali ra^no ob d^anajstih. (Dalje prib.) SmešniČar 52. D7a mlada Člo^eka, ženin pa ne^esta, prideta k svojemu župniku, da bi 7 S7. zakon stopila. Žuj.nik ju zaeudeni poglednejo ter rečejo: za božjo 7ojjo, še žlice lastna ue gleštata, zakaj se ženita? ^Casti vredni gospod fajmošter, odgo7oii ženin, 7ejo zato, da bode^a drug drugemu pomagala — stradati."