Kruh življenja.
\\    I jy               c e !   Od sonca  gredo
<\\i^ ll       JpvfjlL   J&žC^       ma svetijo in grejejo V^l illl/lf^^^^ri^^^r       P° vsem svetu> na su-
-^^^1 k^^^^- ^S   vrtovih'. P° PolJu, PO
"^^^^^^^^UltfllllmV,       povsod in na vse stra-
JT^^?lj|^§Sslll^Wf/       in  gorkoto   od   scmca.
Iz   trte   raste    mnogo,
Hinogo mladik, ki zelene, cveto in obrode, ampak samo takrat, dokler so še na trti, iz katere srkajo sok in hrano. Če mladiko odrežete, se posuši iu strahni.
Misli na svojo dušo ! Iz duše prihaja življenje v telo tako, da z očmi vidiš, z ušesi slišiš, z nogami hodiš, z rokami delaš, da srce bije in kri poganja'— na kratko: da živiš. Vse to se pa godi samo toliko časa, dokler je duša v telesu. je z njim združena iii ga oživlja. Ko se loči duša od telesa, je telo mrtvo; oči ne vidijo, ušesa ne slišijo, noge te ne nosijo, roke se ne premikajo, kri zastane — telo se nikamor iie gane in strohni.
Ni pa samo duša, ki ohranja tvoje telo pri živ-ljenju. Telo inora dobiti tudi hraiio: jesti in piti mo-raš tudi. Vendarle, če še tako ješ in piješ, se smrti le ne ubraniš. Zoper smrt ni nobenega zelišča. Nekoč je sicer bilo — v raju: drevo življenja. Kdor je jedel od tistega drevesa, je bil vedno zdrav, krepak in mlad. Pa ga je Adam zapravil z grehom zase in za vse svoje otroke.
88
Tako življenje, kakor seni ga zdaj popisal, je n a r a v n o življenje in ga ima vsak človek, tudi če je v smrtnern grehu. Imamo pa poleg naravnega žrv-ljenja tudi nadnaiav n o. Saj nisrao sauio otroci sveta, temvee tudi otroci Boga ali otroci b o ž j i. Kar je sonce za žarek, kar je trta za inladiko, kar sta duša in hrana za telo, to je Bog-človek J e z u s za otroke božje.
Naduaravno življenje moramo pa oliraniti, vediio moramo ostati otroci božji. Hrano za nadnaravno življenje pa imamo v svetem obhajilu. To vam pove duhcmiik vsakokrat, ko vas obhaja: »Telo našega Go-spoda Jezusa naj varuje tvojo dušo zavečno živ-1 j e n j e. Amen.« Še bolj natančno vam to pove J e -zus sam: »Jaz sein kruh žirljenja.« »Jaz sem živi kruh, ki sein prišel iz nebes.« »Kdor je od tega kruha, bo živel vekomaj.« »Kdor je moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem.« Vidiš: Kadar je Jezus v tebi iu ti v njem, imaš nadnaravno življenje. Iz sonca božjega Srca žari toplota in luČ na tvojo dušo. To zvezo z Jezusoin raztrga samo smrtni greh.
Recimo, da si z d r a v in k r e p a k ! Če hočeš tak ostati, ue smeš nehati jesti in piti. Če nehaš, boš umrl brez kake bolezni — o d 1 a k o t e. Prav lahko izgu-biš iudi posvečujočo milost, nadnaravno življenje, če ne boš užival svetega obhajila, kije dušua hrana. Ampak večkrat, ne samo kadar gospod katehet reče ali te mauia zapodi. Pa rad.
Poglejte večno luč pred tabernakljem! Flamenček naprej in naprej použiva olje, dokler ga ne použije in ugasne. Da večna luč ne ugasne, mora cerkovnik novega olja prilili.
Življeuje použiva človeka. Če dolgo hodiš, če trdo delaš, si utrujen. Dihanje, potenje, zmrzovanje jemlje telesu moči. Če se spočiješ, spiš, se zopet okrep-čaš in dobiš novih. moči. Vendar pa počitek sam ne da telesu vseh moči nazaj. Da dobiš vse izgubljene mooi nazaj, da moreš zopet krepko delaii, moraš tudi jesti. Tako je v naravnem življenju.
Nič drugače ni v nadnaravnem. Da moreš živo verovati in irdno upati v Boga ter ga goreče ljubiti,
89
biti pouižen in čist, da rad daš in pomagaš ubogim, moraš imeti vedno dovolj moči i z n e b e s , sicer ob-nemoreš in padeš.
V Parizu je bilo, na Francoskem. Tain. sta se sre-čala v cerkvi duhovnik in deklica, prav nedolžna, stara okrog 16 let. Oblečena je bila ubožno, pa vendar snažno. Duhovnih. je mislil, da hoče iti deklica k spovedi, pa ji je hatel poinagati. Poprej jo je pa še vprašal, kje stanuje in kaj dela. Deklica mu je povedala: »Zjutraj navsezgodaj ceste pometam, po-poldne pa kaj krpam, da si kaj zaslužim.« Duhovnik je prav dobro vedel, med kakšnimi ljudmi živi de-klica in v kakšni nevarnosti je vedno ujena duša. Pa jo vpraša: »Kako pa moreš ostati Bogu veclno zvesta in nedolžna, ko si vsak dan med takimi Ijudini, ki ne poznajo Boga ne njegovih zapovedi in skoro ves dan ue delajo drugega, kakor da Boga žalijo in grdo govore?«
Deklica odgovori: »V s a k o iiedeljo grem k svetemu obhajil u.« Duhovnik se začudi in jo sprašuje naprej: »Pa kar slišiš in vidiš pri pome-tačih, nič ne škoduje tvoji duši?« — Prav preprosto iu ponižuo odgovori: > Ne slišim nič, ne vidim nič. Živim z Jezusom. ki ga imam v srcu. V njem je prostor samo za sveto obhajilo. Jezus pride danes zjutraj, Jezus pride zopet v nedeljo. Na to mislim in n-a nič drugega ne.«
Greš ti vsako nedeljo? Misliš tudi ti tako? Koliko-krat si že bil pr.i sveteni obliajilu za srečen in uspešen izid Evharističnega kongresa, ki bo v Ljubljani 28.. 29. in 30. junija?
90