e-knjiga © Vladimir Gajšek, 1986, vse pravice pridržane. © INTELYWAY, 2010, elektronski spletni medij za širjenje umetnosti, razvoj kulture in napredek ustvarjalnosti, 2009, vse pravice pridržane. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 2 3 4 5 Noč je - čas, o žge, če spi na dnu on-jaz! Čas tu - nov laz on sam ždi čez noč... Je noč. – 6 Oči, ki zro v nas. (črn nič iz rok in alg.) In ime, oko: noč čez sen – ta čas… Ime, že je ura! Bel iz zim in vod - vrt rok. (In ura rok, oči – iz vod tke prt, iz alg.) O! 7 Čez vrh spi vrh. Kar je bel vid, bo rob. Kaj boš: črn, bel, siv, Kop v dan, pod srh! Jaz ti, ona... Iz sob. Kaj se če. Tam je bil dan in noč mrč. Ali iz dne: noč-dež žge ki iz saj bo, kar, veš? O, je ura, Noč, Je krč. 8 Oži se v noč črn čas... (Žil, da je kri, že ni več.) Ilo, suh led. Srh. Sam jaz, lik sam zre v noč. Gol kot reč. Čas je, ko ni tic ne ran, ali me žge mrk soj lun. Sil vse več tam vre na dan: noč-dan le zle oči kun, oči kun zro me. - A lej, čim bo dan, luč bo, ne mej! 9 Črn bo zid, ki se pne bel... Ruj me, le suj, noč, tja do dne! Nji, ki je noč, nji, da bo dan len kot tok ros, pel bom iz sna. Ena je luč. Suh piš bo vel nam čez oči, tih kot že kje, a le na dno rak, tja do ran - len je tok ros in lun. Iz sna ena je luč: Vid je cel bel, na moč črn Črt. - Zid, bel se pne... 10 Iz dni sem šel v noč. Spi! Dih v uri tli... čez. Ta sen je bel led in noč. In sen je kot kri iz žil, sen, kri iz ust: In sen je že luč in pes. Naj spi, moj ded, spi oče moj, spi sin moj! To noč med osi rok sem vil oči do ust. Joj, črn nič, ves! 11 Tok! Oči žab, oči rib oči alg, oči sip... Jok! Oči koz, oči kun, oči ovc, oči run... Sok! Oči vrb, oči trt... Črn nas zre, črn krt. In šok! 12 Dno jam - oko. Ali nov kov bo mir, o vi, o vi - zlo?! Dno jam: uho. Noč ali črn hrt. Oči. Mit, o ti Črt! Dno jam: kri. Nič. A bo ril krt oči, moč ila v sli? Vrh jam sto rož. O vi! 13 Luč z lic, led v noč. Prt je bel, bel. Pot do ruš. Noč. Tu je zid. Tu: Vid je šel, šel je tja, tam ni muh. Sam je šel k dnu, sam v siv dež. Je led iz rož. In to je vse. 14 Iz ust oko, do ust uho: cel bel bo čas, iz zrn fin, sam črn čas. Kje vod dre tek čez brv? In ker ni rek, ni več oaz? Vse ure -- val iz vod... Vsi zro na eno pot, in je po nas! In vse tu dno! 15 Bil je pot, bo pot. In moj duh, čut, um tu bi bil... ob rob? Bo luč z lin. Rod: o za nič tuj, trd led iz let, grd, gol mah, Bog do gob! Oči do zob - sum. Naj z mej bo um - in pot! Top bo rob. 16 Hud siv mož. (Uho sov, do oči sov.) Od kož do duš -noč- od rož do ruš -noč- rov. (nič muk.) Čuj, le čuk: jok. Siv mož. 17 Čuj, noč že gre čez ure! Iz izb se pno, v tih lok se oči tu pno, na dan ko tih, tuj sen in jok - o ure! Do rok in nog, do koč, gor v gib, ko lok na lok se pno, nad črn dan se pno, v vse mir, čez noč ure! 18 Ja, še sem tu: pot s čel in src, zlo zon in brc, ja, še sem tu! Nič več ne vem, kje si, da mik, da je živ lik, nič več ne vem, kje sem, za kaj in ali-ali... naj? 19 O moj Bog, kri iz gaz, srž iz src, jod do las: ost, krc krc, bel je nož, črn rez, bel je ses z ust - nič rož, o moj Bog! 20 Ha, Had je gad. In za dan dva bo nad dan sto jat, en sam let tic, en let do dne - do dne: bo sat in med, bo bet in sad - bo noč, ta noč bo tat. Ha, Had je gad. 21 Oči, roj os in muh. In Vid, tak bel! Čim daš ime, si živ, ti lok oči! Ime čim daš, si nem, veš, da si pel, Vid moj, veš, da si jag in nag, si kri, ilo si in noč že tam že trd - dom tuj je - nič, je dim, pod rjo žar bel, ki žge čez dno, čez kes in srd eno noč le, eno noč kot čar... lom dni, kot črn Črt ter led, o zlo - ima dan - Vid oči, nič le eno oko?! 22 O, ni res, da ni dne. noč-dan! Noč je iz rož, oče! Ali se ne pne čez čer? Nič nas dre iz kož, dan-noč. Nož, črn rez. Ali, oče, je noč vsa nič, čer iz sna, iz mor, da gre v nov čas, do dna, noč, ki tre me do zor? O noč, kje je še do dne! 23 Srh ovc, oči srn. Bel dih, dan. Bel iz kož. Luč iz rož. Bel je dan. Noč, gon, kri: jaz in ti, ti in jaz. Čas. Čez laz oči ovc, lov srn. 24 Ni bil, ni, ne bo čas? Je zal čas in las zla. Je čas-um in nor čas. Je čas-vrh in čas dna. Je čas ust, je nem čas. In si sam. In ti je žal. Je bel dan ali noč. Si hud. In si se bal. Je iz bed čas. In moč. Je bil, je, en bo čas. 25 Šli so iz dob peš in jež: en je bel ko lok kje tam, en je, ko rdi kri na meč, en je črn, s to uro vag, en iz kug je, kos je rez - en je vrh kap, zal le sam, en je boj za več in več, en je suh, trd, črn, nag, en je nič, in tak je ves! Lil je dež-kri. Še gre dež... 26 Bo dom tic na dnu rak... Kri iz žil noč in dan: kdo nam žme kri iz oči, kri iz src, črn lak tja do dne, da je dan, da ni src, nič več ni? Črt je bil. Vid, bel čar. Tuj. Spi (Z lic, ko rdi, noč gre. V noč, v šaš in šar, z rok gre noč, šum iz dni...) 27 Živ sem. In to ni nič. Sam in le sam sem. Čud. Čud pa ves čas, ne kič, ki si zre z lic, v oko, da bi bil sij in to, kar ni več luč in čud. Pot gre od zor do zor. Bog, o jaz sem, ki sem! Kaj bo le noč do zor! Živ sem. Le to še vem. 28 Čez bi šel, čez. Bel tu je zid, en sam zid, rja in zid, le zid: in tam je zid, nič več kot zid. Zid iz src: rad bi bil duh! In sto in sto brc: da bi bil suh! Da bi šel čez! 29 Kor rok: ven in not beg iz vež. Bog iz rež. Bog je Got. Bog je lok. Bog iz šil. Bog-zid. Siv. Bog - bel zid: zal Črt, Vid. 30 Že tam so, v snu: kar bo, pa bo, ko da bo noč, ne noč, ne to, kar bdi, kar je, ko da bo noč do ure zle, ne tu, in že, že tam so, v snu, ki spe. 31 32 Iz las, iz žim, iz ur in gum. Za las je šlo! Žar drv, dim in luč in šum. Je šlo na dno... Iz rež oči roj os, roj os. Že dež, se zdi da je iz ros? 33 Dal ti bom luč, noč, tu in tam. Luč z ram. Jaz sam. Če sem ves nič, če sem le bič. Jaz sam. Luč z ram. Sol ust. Ko bom pal: jaz-ne jaz, ki dal, noč, ti bom luč. Luč ti bom dal. 34 Gol in bos, bos sem, bos. (Oči koz, ovc oči!) Irh, čas iz dni pa je in ni, ni in je čas za noč, ker ni, kar je noč. 35 To je moj dan, to bo vsa noč! In se čez dan led pne v zlo noč. To pot bo pot... Rek ni..., in ker tu ni več vod, ker je reč-čer, trd ne veš, kod. Vid je moj dan! 36 Ime teh ur, še led s čel, še živ žge dih, ki bo pel! En dih je živ vse do oči - kot kdo od nas tak siv se zdi. A kaj jaz, kaj tic tu in tam, da sam si, sam kje dno jam... O pot s čel, noč in sol iz gub; o rov, kam dol? Uje te črn črv ur tu na dnu - tuj duh ur! 37 Ti si mi luč iz run, a jaz sem tuj soj lun. Če reč, žar leč me žge, sem mrk, len do dne. Že duh jam, tu pa tam že čas zna v uro - kam? To nor bo, nov bo soj, oj noč, o bog! ves moj. Kot kri bi pil iz zim, ne vem, ne vem iz rim... 38 Kaj je kaj? To je to. Kdo je naj.. Kdo je kdo? Kje je kje če je kje tok iz pip kri pen. Vid je kip. Črt, si len? 39 Dan je Vid noč je Črt - dan iz žit noč iz trt… Črt, črn krt, Vid kot bel hrt. Noč iz kit in las, dan iz črt ta čas Vid je šel za bel zid. Črt pa je šel tja pit. 40 Cel dan ima, bel je ta dan, ej, dan iz rži, bel je lan! Pet lun ima, še vrt iz rož, pa ne zna, ne ve, kdo bo mož. Kdo uka tam, kdo gor in dol gre v dan: živ in sam, kri in pol? Ali bo ta, frk, če bo mož, črn kot noč, črn kot gož? Ta bo, ta - hud rog on ima, nič ne de, pod noč ji ga da. 41 Ja kaj, pa ja ne - pa še kaj, ko bi le, če bi res, če se sme - moj Bog, da bi že, tak to je ta reč - že ni nič več, kot češ da bo vse - ooo, kaj še več, nič več, saj že gre - a bi ga, ne, ta hip, saj se ve - cel čas tak oné, pač to vam je vol - ta tič, kar je len, res tip je in pol - brž dol gre in ven, za dva ga je že - en hud je, ujé, ja kaj, pa ja ne - pa še kaj, ko bi le... 42 Bog daj, Bog daj za lon, en lon, da eno pel, jaz pel vam bom. Oj lep mi je ta črn Črt, je zal ko gad, rad gre na vrt. Tam dol pa ena hči že spi. Le čak, le čak, mar cel čas bdi? Ko ona v jok gre, god ima. Ta črn pob rož-kač ji da. Ji dal je kač in nje več ni. In kje je Črt, ta gad? Ga ni. 43 ... In šel je dan in šla je noč In bil je dan, iz src pa noč. Vij se, duh, v ti uri! Ura, bij v tej uri! Iz vib oči so, val, tih vir: naj mir iz duš gre, dno in v šir: mir..., raz gor so ure šle. Vid in Črt - tu tuj sem. Kje? Sen je, sen, da bo za dar kje ven in ven boj, ris, mil čar! 44 Nor krč je iz sna, tak žig je in grb, še dež-kis in rja, je črn, suh srp. To bog je, Vid sam, in kje je zla sla, da bi ti pel, ker da sva dva, da sva, ki noč ju za hip ujé? In z vek in z oči suk vib. In vse, kar spi, se zdi, da kar mre, da rak žre v noč, od ure do dne. Gol krč je iz sna, noč je suh žig. Do dna, tam, iz pen vre sto in sto pik. 45 Je vez. Je beg iz ječ -iz dni-, iz ene v noč, tja v čas, do peg, iz ene v kri in v jek in vek. Je vez. Naj vse, kar mre, bo bol! Je vez. Gre noč v sen, gor in dol! 46 Les - ves tih. Sam si - tih. Vrh - šum vej. Ped - do mej. Kje si - tam? Tam-tuj, sam? Čuj - ku ku, čuj ku ku... - Ni te več tu. - Srh! Dan na dnu. 47 Živ pa ves kot mak! Tak siv les in v lub ime. Dež gre: sto in sto šib. In dih lip spi, duh vrb. Noč, ko rdi srp, ko rdi mak! 48 - Le kaj te tre ter v noč se zdi, iz ur te dre, da tuj si, nič? - - Je črn mag, je noč, trd bič! Je vse žar, sij, kar bil sem: kri... - In dar teh rok, ta sla je kal, da bo več sil, kot si jih dal? - - Kar dal sem, naj bo luč in noč, čez lok oči ris v mir in moč; in kar še bo, je kot duh vin iz trt, je sad iz zrn, fin... 49 Kaj vod - en val, o en sam val! Je Noe pel - od tic le bel...! Nič tih ne spi in noč ne spi. Kje tla so nog, kje lep bo Bog, da val, čuj, šum bo ujm um?! 50 Um je ves raz um. Bil je dež-kis, lug-led. Oči in udi iz gum oči za sto in sto let. A sij v to noč da bi sam kot čez dan, mrk, vel. Ko da sem bil tam... En sam gib, krč en sam! Tam, ko je dan siv ali bel. In siv boš, bel bom...tam... 51 Ne vem, le v kaj da šel bo maj. Suh dih iz rož, tih duh iz rož. Iz gub ždi jaz, iz gub je čas, in noč bo luč. Kdo naj le spi? Nič dom, jaz:ti. Do vek je luč. 52 Ure, noč in dan, ure dan in noč, noč, ure in dan, dan, ur. In noč, noč in dan ure, dan in noč ure, dan, noč in ure in ure dan-noč, ure in dan-noč in ure. Noč-dan. 53 In je dan le bel, črn Črt pa noč. Le da tu ni več ur. (Kam, o kam je šel sam tak bog v zlo moč, je -za hip- šel iz ur?) Tu je noč. Oči zla in grm, trd. Nič, ves nič. (Tu in tam noč se zdi kot vrt, en sam raj iz trt.) Tu je noč. Za hip sam - krt. In nič. Oči luč, ki tli do dna, sem gre, sem, a le tja... 54 O šum in luč in črn lik za dne, če z noč, tja v sen iz ros! Kdo spi tik dna kot črn bik, kdo v ris in čud - sam, gol in bos? O, če rdi kot tu vsa sla in se v kup zrn, v sol, še v kri in dih in v črn čut se vda, kam gre za hip, kje naj še spi? O tre me moč, me žge v oči, da bom, kar sem to noč: jaz-ti! 55 Čez dan iz šol bel dim se žge; iz hiš gre pol- noč, že do sob, dre. Tam zre luč oči, luč dni tam žge: ko da bi, ko da bi... kaj - Bil je le sen. Mir, noč in raj. Živ sem. 56 Ne več kot sol in luč, ves zor čez njo, na dnu. Bel Vid je, a le rdi, bel žar je, živ, ne živ. Iz ječ pad v čas, a tu kot ure, kes, zla kri, kar res je in kar ni, le noč za noč, le siv dež lil je. Sam sem bil. O kri, naš dom! Sol, luč! 57 Od vod, iz vod je šum in sen. Tok čez tok kot val čez val gre... Jaz pa vem, kod, kje je lak čez oko vod, ki se tke čez sto pen, do vib, čez jez: Na pot, na pot! 58 Bo noč do koč, bo črn rod. Je vik in jek je sik in sek do tod, ko več ne bo, ne bo ne koč, ne, bes ne bo, ne kes! 59 Čud je lep sen, ki je pel. Ura teh črk! Nem čas zla. Dan pa tli v čas in žge, bel, ime ur. Sik kač tik dna. Gaj, vrh in dol, mir do vod, ali bdi noč...? Kje vsi so, jih je suh piš sul - do kod še k dnu jam in ves čas dno, eno le noč, noč le tam, kot da čez jam zro sem k nam? 60 Ta vrt, ta noč to noč - in že te ni nič več. Sem šel, si šla tja v noč, tja v noč - oba. Iz src vsa sla, duh-noč. Jaz pa bi rad, o noč, dal z ust to reč, bi dal jo, pil ves mil! 61 Dež... sen, šum vso noč, ena kal teh duš! Žar, vsa luč čez noč! Kal bo v nji do zor ali bo iz duš. Lik si ti: za dne, luč, še veš, kdo si? Uči te luč, noč te ujé. Čil kot dan - Vid spi, Ime teh ur! Dež. Črt iz mor. 62 Kam se pne lok tic, kam v oko? Ker je jug kje tam, ko do žit in ros se pno, čez do hiš, čez led se pno. Kam se pne let tic v noč, jat sto in sto? In si sam, tak sam in ne veš, le kam vrh vej v dan, do zrn v uri tej. 63 Veš, za jaz - lep iz sna? Ali si, da si nem - in ti gre? Mir za jaz, irh do na. Rja si, jaz je nem. Ali že? 64 Gol kot miš, gol do zob. Ono...oni. In se žre. Lok, tir-v gol kot že gre. Gol do grl. Bel do dne oči vžge, viš, bel do zob! Lis vse več - tih jok sob, gol zid hiš črn rod. Oko zre v noč. Bel soj lun. Lov do dne. Žge soj lun, gol do ram, dno jam, v rob! 65 O, ne spe to uro oči: še kri, ki ne gre z run to noč, te oči ovc, soj lun, vse, vse, vse, še jaz in ti, se zdi, da je v zli uri - kri dni! 66 V zlo zim oko zre: kaj je jat! V zlo rim uho žge; kod je gad, kod je gad, ki spi v ris src? Že v uro tli nov dan iz src. Naj uka kri v maj, ki ga ni! 67 Aj, oči iz rež zro v mah! Ta dež, ta šah: črn, bel, bel, črn. Črt črn si šel iz jam, iz jam si šel. K nam. 68 Je trn-med, rož črn med. Oči čez rep - kot pav je lep zal sij, ki tli nad tli to noč: me žge pra-kri, ki rdi za ped v oči? Le v noč žge trn-med! 69 Le poj, le poj, da v nas je boj! Kar je, kar še bo, kar vre iz dob: oko za oko in zob za zob! Suj se, rob, le čuj, uho: zob za zob, oko za oko! 70 Beg iz koč, beg, pod noč: beg iz ran, beg iz muk, beg iz gub, beg v nov dan - beg iz dna beg iz sil beg iz žil, beg iz dna... 71 Le za hip žge sen, nor to noč je sen - jaz pa nič ne vem, da oči in rok kje bo mrk in nem in ko jok bo: šok. Vse spi. Že dež tli, ki le bel, iz suš dre ven v kri in dni, dre v to noč iz duš. 72 Bo dan, bo bel od rož in rev. Raz gor gre nor on sam, še cel moj jaz: le kam čez čas in v dan, le kam? 73 Oče naš, če si, ki si iz dna - eno! Bik! Naj bo luč in dan, naj iz sle in zla ali s paš, še iz ran bo oko! In je laž, da je noč, ker si jok in bog ti je ime, oče naš, o! 74 Bil je. Sin. Sin naš... Noč, ti poj iz src: - Naj gre ta duh čaš naj gre živ duh vin... O če, Oče naš, tod nam luč si z lin, naj gre žar, čud ust, tja do duš, v kri src! Naj gre dan s teh ust! Naj bo - up. Sin naš! 75 Pol sem luč, pol sem noč. Ti pa si kip, si dež iz las in šip - in si gib ta hip in cel čas. Pol sem noč, pol sem luč. 76 Kam šel boš leč, ko ilo vre - če nič več, kar te ujé, kar žge do žil, da suh, nem, gol, le kis in sol še z ust bi pil? En sam je vrč. En sam je krč. 77 Ali boš pel, ali boš pal. Ali boš šel tik ob rob, iz ječ, iz sob in kot Job, Ali boš miš ali lev. Ali boš dal, da ne bo ti žal, Ali boš pel. 78 79 Ure ran. Ena je noč. Noč. Oči: čil dan. O dan, a ko si noč, iz ure! 80 Log in gaj. Mir je tu. Eon ur, nov eon. Ali mol ali dur? Gaj in log. Mir je tu. Ali nem . ali ton? Jek čez uho, jek čez šop las. Ves eon ur: ko da gre pih čez les... 81 Luč v dni, luč ždi. Sij! Tu so vsi, še mi, vi oni, ki nič več jih ni. Bet, kij in sto žag - jaz, ti, on - nag: črn, črn ko noč je naš vek, ki gol in čez drn se pne in z vek. 82 Je noč do dne, je beg do dne, je noč. Ne spi... In kaj mi je? (Nič več oči, vso noč te ni.) In kaj mi je? Je noč. Do dne je beg, do dne je noč. Ne spi! 83 Noč je ime za noč. Sam Do kod? Kje? Lan: že v uri. Tu sem za ped pol noč, pol dan. Že v uri. Noč je ime za noč. Sam sem, jaz sam. Led. 84 Vso noč je lil dež... Sen, o ne tja v zlo luč, o ne čez, v zlo luč! Noč. On-ded. Že dež. In pot gre iz ur, ni oči, ran več tam, in tih eno poj nam čez čas! Veš iz ur? Ali eno bo - dan? Siv šok pij iz ran! 85 O, lej v bel žar čez uro dni - en sam dar! Kaj boš, kdo si? Ne mir ne red, ne dom ne kot. Ta noč - sto let... Ta dan moj rod: čez dan do mej, čez noč do vej! 86 Kam smo šli to noč s paš, iz žit? Dom spi v uri rož, dom je mah in trs. Dan-mož. O noč, ko trn v oko! Ilo, že do nog. Oče naš z lin, na vrt zre črn rog! V uti rož je raj in bog. O noč, ko trn v oko! Z ust in las nas črv žre do ran. - Dan mi da ime. 87 Še več gub, vse več zob, up, črn kup, vse bo ob rob: če vse iz ran si ves - vse več, vse več bo leč v oči, v oči. Sij, nov dan, če veš za kri! 88 Nič, nič več kot led. Sto ima in sto let - tih čas, gol, že sam. Krh. Kri vre iz rež. Noč. Tu. Mir. In red. "Oče črn, kam?" - Čez zre tič z ram... Krh, krh, krh - do vež. Oči rdi iz rež, do hiš kri. Iz jam. 89 Oj, za hip čez pot, kam tja v noč, v nem mir, kje v šir do lun! Tam tih jok, a tod do zor les z drč, val, šum rib, zib vod in kje vre vir? Vse na dnu spi moč.. Bel soj lic in lun. Je čas. Krč. Krč. 90 Brc, vse več brc in nič rži - rde uši le, in kot kri cel čas. (In pel sem v noč in sem se bal. Ni vse šlo v nič? Ni mi do šal!) Src ali duš, ni več oči - rde le ure v noč, iz dni cel čas. (Ob upu črt ždi nem, a sam. Dal sem vse, Vid! Kaj naj še dam?) 91 So ure, ko je vse kot sij - in bog zre z lin ves bel. So ure, ko je dih ves tih, ko noč je le, a jih, teh ur, ne zre več sel teh dni! Je led, nov sij. Iz duš se zdi moj dih... O luč, o da bom pel, da vem za noč ves bel, če sem to uro tih...! 92 Kdo si, sin, kdo kaj si, iz saj, moj rod, kje si vso noč in zlo: si tuj, ves čas od tod. Si tu. Ena je pot. In jaz je šel napot. Da boš - in kod gre pot. Da bi bil, je pot, a nič ne gre od rok, to pot do dne. 93 Šli smo do hiš. Kdo je pel: lep. Noč je v nas. V uri bel kip, lip, zid iz pik. Čep v rji src. Čas. Pod uro - peč. Hip: smo, kar smo, ne tič ne miš. Smo nič? Vse smo? 94 Le kaj mi bo ta pot tja not, tja not do jam? Saj tam bom sam cel vek in god čez drn - dno. Le bdi, le bdi oko, a z vek, kot pel bi ti - tek dni, duš, rek! 95 Bel mir lip. Do žil. O, krt do ruš ril! Gol iz duš sem pil... Bor rdi v rji zrn- In gre dan čez drn. Tke se v oči srn... Do mej živ - črn trn. En sam bo nov moj vrč. Ure tro iz vrb, iz grč. Siv vrt. Duh olj. In krč. 96 Je le ena noč, ki tke prt za dva. Je le ena reč, se ve da se vda. Je le ena ura dne, ura dne je. Vrč za dva. 97 Čez noč boš sam, kot srp, ki gre čez noč. Kot luč si šel ves tih in bel to noč. Si tu, s tam iz krp, do dne boš sam. In vso to noč... 98 Kam, ko si sam? Bel sem kot sol: črv iz jam. Kam pa ti, Bog? Kol, vez čez kol: vrh, nič več dol. Si tu ali tam, bol si in jok? Šok... Vem, kaj me tre. Bog! Črv me žre. 99 Še veš, še veš, da luč je luč (Siv dež čez noč, vso noč.) In sen je tu in sen bo tam. Nor um je v snu. Bel šel bi... Kam? 100 Ob uri dan je bel in živ, en sam je dan! Le ti si siv, en sam gol nič, nič - tih in mil. Če noč dre v snu in si, viš, tu, cel dan - si miš ali si tič? 101 Je rep šoj, o duh to noč, je noč-sen, zli mož iz lun, je tih dih; lep, mil je žar. O moj, moj je sen to noč, je srh-boj, je bel soj lun in med to uro, čar! A je led in trn ur, je led-vrt tu kje ves nem, kot da z ust bi pil hip ur - še led rož, da nič ne vem... 102 Iz teh zim se žge trd, črn les. Iz teh zim še vre žar in bel dim. O noč, o kes in jok in bes kaj ste res iz teh zim! 103 Peč, rja in kad, peč drv, bel žar, suh ko peč je noč-čad. Peč cev in var, peč in kov, peč žge sto rud, peč in sol. Peč, žar bo hud, peč in sto zrn: kot ilo sem, črn. 104 Rob zim tli sam Oči. Ime, lom ali bit. Meč, ime. Mir. Kri: rim ime! 105 Siv, siv dež je lil in lil. In bil sem živ sok, kal in bil. In bal sem se do dne. 106 Vem za noč. Lov. Je pot na dno. Kri, zla moč. Vem, za dne - le psi! Kje ste že! Kje je že dam! Kje! To je to, en sam lak. Ure: črn sak. 107 Joj, tu ni dna, a dol gre pot, le dol, le v ris sto ur in mor! Joj bol! Iz las, teh kač, s kit-lit oči sto, sto je dni, ki v noč zro, tik ob rob, kam tja... v tej uri zli! Moj duh, ves nor od dob, ki šle so v nič, rdi kot kri v to noč. Bit - ti! 108 Led, še soj lun od zob kun le bel, bel, bel - kot kdo od nas bi šel sem, iz zim v bel dim, na vas, ki ni vsa vas in v ono noč bi šel, v oni čas! 109 Ali si lep, rja si, mak? - Lep. Ali si tak, noč si, in bos šel si iz ros? - Bos. Jaz sem, ki sem. Ali si nem? -...- 110 To pot maj jam bo rob. Ja, kaj bo sob, miz, zim, ja, kaj bo zob...! Mir rim to pot. 111 Ves tih kot dih je maj. In z vej, o lej, šum tic in jek, vik - vek tik žic - in kaj?! 112 Je čas iz duš in ruš. Je čas tam čez, ko boš šel tja čez sam, sam čez brv in te bo žrl še v ilu kak črv. Je čas, a ni ur, ne bes. 113 Ah, za uro je ura, lej, za uro gre ura in tke dan! In gre noč... Je ura iz ran ta čas: čas muh je, trd, črn, gol, ali čas, ko je ono -sin ure, iz ust in las-; in gor iz src, kje že dol, nad to in čez ono: o noč! 114 115 Ta, ki je ob up. Ta, ki je ob sen. Tak. ime iz pen, ta, ki me žge v kup: Oni, On - iz raz... Ta, ki bo ob lak. Ta. Še rdi ko rak? Ta, ki v šum oaz spi hud duh, iz gub. Ta je bil ob up. 116 Vid. Oni bog - ime. Nem oni dež - ima gib črt, vib. Rdi igo? Tir: Bog. Bog. O, ni gib, o! 117 V noč gre tir lun, a črn mir do run. (O v šir do dne.) Soj pen vre čez jez; tok rek, Beg. Čak me… Čez! 118 Noč bdi v noč in žge čas dne; in kip kje iz sob zre. Tak dež, ujm piš... - Kdo bi šel tod iz hiš... Pot tod nič več pot. Mah je črn in gob nič le kaj! Vsi smo not, not kje... Črn iz saj črn trg spi in vas. Vas, vsa zla. Mrk bo maj. 119 Si nor, nor si na nič, moč na vse, kar ni ali je - moj bog, moj bog - ni rok, ni nog, ni žog, ni oči ta hip, po tem, kar si, ni ust, ti pa si ves čas. Nem. Nor. 120 Daj, da daš! Več za več. Laž za laž. Meč za meč. Če je reč, črk ni več. Luč naj bo, naj bo dan! O dno! Do ran! 121 Med tem, kar je in tem, kar ni, ni vel, kar je, je več, če ni, da sem, da si, da sva, da sta, da smo, da ste, da so, ki so. Sem živ za dva, en sam čez sto? 122 Kaj zla, kaj dna, kaj tac, kaj šap! Za tak kra kra kaj zob, kaj lap! Kaj bed, kaj ved, kaj rev, kaj rev! Le da bo red - ne bev ne mev! Vaš bič, vaš tič - čič ne da nič. 123 Pri nas je vse na pol:/ na pol gre bit in čas, še nič je tu na pol, na pol meh v dur in bas./ Pri nas je vse na pol./ Na pol je črn-bel, na pol kot šah in mat./ Le jaz, se zdi, sem cel - /pol dan, pol noč/ in s pat. 124 Sam sem. Val, bel šum pen gre v šir. Noč, oči iz gum, sol... ta mir! Kaj žit, kaj olj! Kaj rož, kaj olj! Še sam. Vir tli tod kot soj lun in vod. Kaj rib, kaj olj! Suh sad. Jug olj! 125 Ni dar, kar je dar. Ni več dar, kar je bil dar. (Kri je kri. Kri bo kri.) Kri je lak, Ti si tak. Jaz - sem nag. Tu sva par. 126 Ki spi. Ki ždi. Ki v kri. Ki ujé. Ujé, ki v kri. Ždi ki spi. Ki ujé. Ki bi. Ki ždi. Ki spi. 127 Gol ne vem, kam. Led. In nič več. Tih, mrk, tak sam. Noč in nič več. Pil sem žar-kri, pil iz oči. Trd bom, le bel. Zob in bel nož. V to noč bom šel. Dan bo iz kož. 128 O, saj bi šel od tod, o saj bi šel na pot! A daj mi, noč, oči, oj le oči, le za en dan, da zrl bi v bel dan! 129 Grm, grm na dnu. Bog, sam Vid je bil tu: od rut, oči in čel je led vse bel, ves bel. Zdi se, da je bel vid, zdi se, da je luč-vrt, zdi se nor, črn-Črt. In kam bi šel pit sol teh oči, do vod? O noč, kri z ust, o pot! 130 Mak in mir vse čez siv dan, tu je tir v moj črn dan. Kje sem že tih, krč iz zrn, in kdo ve za dar, dar črn? Jaz ne, in ti? Iz src so vsi. 131 Eci pec pec, gru gru, gru gru in še muu, éci pec pec. V dir in tek, kaj, ti gos, daj, ti pek, pa še hi hop, puh, brk pod nos pa pok! - cop lop! 132 Na bij za boj ne boj se me, ne boj! Ne boj se je, rje, ki v rji žre. Ne boj se je, ure, ki v uri tli! 133 Spi. Ne boj se dna iz sna. Spi In rož - ni zla in sam si. Spi! Mak rdi kje tam v kri. 134 No, noč - čas že tli... Pel je čas, o, tam sem bil nor, ves tak nor, čez in čez nor, sam živ in pač kot da me žge zor, bel sik kač! O, ne da je raj, trk lun da je gor - tik dna pa jaz sam in tuj ne vem, kaj, kaj bi le, kaj, kam bi iz sna, aha, pil bi duh rož, med bi in čas, jaz, ki sem bil! Sam sem iz dna, z rož sem pil sok ros.... Naj bo raj! 135 Šum in luč. Z leh, hej, še z jas, a od kod mah, ki na lub se pne, Kje je že vse? - Boš cel čri čri? Sto in sto grl je. Ena pa noč in kri: čri čri. Kaj se sme in kaj ne, si - in te že več ni: čri čri. 136 Kdo gre sem in tja, ven, kdo je tam? Sto vej, en sam gug, gug, gug. Črn dan vrb, iz muk. Kdo zre v sij vod, v vir, ko les in krš tli iz oči? Tod ni rib iz vrš. Luč je in dan je. Je vrč. Noč vrb je. 137 Od izb do rak je le ped - in sam si, nag od rje let. Saj si, kar si bil, saj se ve - če si le živ, še gre, še gre. In nič bo vse, kar dih je, kar mre. 138 Lej, čas je tih pod uro dni, lej vek, suh dih kot sam že spi! Lej gol iz žic do trt sem šel, iz ujm pel je nor jek tic! Ne več, o ne! Le to me tre! 139 Od dne do dne že v noč, že v noč, že nad sto koč soj lun se pne. Oko, naj zre tja v čar in jug, naj Voz iz muk, med če in če, pa v uri lip zre lik - za hip! 140 Bit je bit. Reč je reč. Sit je sit. Meč je meč. Ne in Ja sta si bot. Kdo pač zna ven in not? Um je um. Sum je sum. 141 Kaj vse je šlo čez nas! Oko zre v luč, a vas že spi. Siv čas! Je gaz, je voz, ki gre v sto ros in šum sto žit se tre ob zid. Ah, mak rdi tak sam... Mi vsi! 142 Cev. Sto žic. Zid do koč. Nič več lic. Noč. Le noč. Par oči. Zid do dne, bel, suh tli, črn žge. Zid iz sit. Zid - siv mit. 143 Rog! Kdo za uro ve, ki gre v noč, le bel v ris in čas? Od čaš in duš in trt je že ta noč, ne en sam žar. Rog! Gor do vod sek nog! Gon-kes! Do vod, tam lan in mak - ko jok in lov... sto dog. Rog! Vse nič do tod, hip pih je, nič. Rog! Trn do src a v uri bič. 144 Moj dom ni dom, moj rod ni rod - a kod gre pot, da sem, da bom? In sem ves tuj. Moj pes ni pes. Ob uri, kes, le kuj me, kuj! Čez dom se tke moj Nič, moj Vse. 145 Nič več ne veš. Ne luč, ne mrk. Kaj je noč, kaj dež. Kaj si tuj in mrk. Ali si kaj več od rje, tak gol, da ni upa. Reč si, ves top ko vol. In kaj je kaj - kaj vse veš. Kaj. 146 Hud čas. Tak led. Les - črn, gol. In vse na po: Noč. Sto že let. Od kod ta bol? Ves bel. Do nog. Joj, tih in tog! Dva - trs in kol. Trd čas. In red. Veš, led je, led... 147 Dan, da je več rok kot nog, je več hoj kot lip, je več zlo kot Bog, je več ura kot hip, je več ust kot oči, je več bel kot črn, je več kot si ti, je več ovc kot srn? Nič in vse. Kot kje. In bo... Luč iz vod ve za vse to. 148 Pil sem te in pil, o luč, pil sem dni - duh olj, vin, trt pil sem, sam sem bil kot luč brd, teh brd, ko v noč gre Črt. Zrl sem v oči srh sna - in kar je bil moj dan, moj dan pol noč, sem žil ta čas, da vda se noč, živ up, še moč iz ran, da vda se noč, ko v uri žge: in nič več grl, Vid, luč dne? 149 Kot kip iz sob suh, tuj zre v rob. Iz niš - do hiš siv, črn piš. Sam, suh je tu. Ni dni, ur ni tu. Ni vaz, ni rož. Le nož, bel nož, nož, srh do kož. Tak sam je tu! 150 V bel dan gre Vid in luč kot sij do ure ždi ob uri v zid. Gre Vid čez dno ali na vrh, je, ker še bo, še bo sto mrh - en sam oko kot tok iz prh? 151 Je kje še kdo, ki zna iz ran, ki gol, nem, nor zre v tla, na dno, da up je živ, da bo še dan, da vrh in gor, tja gor do trt bo šel? Bo krt ril v zlo, bo ril? 152 153 En, oj krč me žme in žge nič več ko hip le, tu in tam! Oči mi žge na moč in žge jok, oj, iz peg: da kam, da kam oči teh sto oči zre iz jam? Kip. Zid iz pik. Sam: lik, moj dih! Krč, zid iz črk, ko lok – bel, tih. Rde oči, teh sto oči… Če zal kdo spi ko Črt, kdo sam, iz muk oči zro v noč. Oči... 154 Bel je žar, bel je kov, ris v bel var, bel, ves nov, bel iz rud. Bel je lan. Bel in hud, pot do koč, bel ko noč: črn dan! 155 Moj Bog, moj Bog, kaj src, kaj rok je šlo ne ve se, kam: ob zid, pod nož? Tog... Kaj boš sam? Iz hiš, z lic, iz kož so upi šli, v zlo, na dno so šli: še jaz ali ti? 156 Joj! Sto kun me žre. V oči me žge sto lun. Luč, ne za dne. Bel, tih je soj, ki žme me. Joj! 157 Siv, siv dež ves čas..., dež, gol je sen. mrk čas, len. Šum, trk trk - Črn spi, bel le bdi. Nič več ni. Siv siv dež... - ves čas dež... 158 Jaz sem tih in vem, da sem kot Bog, le sam, da sem lep, črn, nem, da sem kot Črt in sam to uro, za vse dni. O jok, iz ran in hiš, jok, črn od oči! V kot zre gol kot miš en sam bog teh dni... Noč naj bo! Noč-kri? 159 Čez oko gre rez, nož-luč. Črt-bes je moj črn dan. Vid je bel dan. Sam sem uri dal vso luč. Sam sem bil luč-val ki zre... Vid in Črt. Kdo ve? 160 Trg. Noč. Lok jat, lok ur nad dan - in nad noč, nad noč sto hiš. Bog, bas in dur: luč - čez zid hiš. Noč in dan zre miš iz sto mok, iz ur... 161 Zor še tli iz jam, sem gor, v noč. Bor rdi sam. To noč, v to noč. Kot jaz, še ti. 162 Ril si krt, ves mil in lep do vin in trt, do trt na cep, do trt, do kep. Ril si, krt, čez moj vrt, sem, v moj vrt. Vid in Črt - iz muk bo srd. 163 In že je noč in že kot noč je. Je gol laz. Noč je naš čas. Naš čas bo moč. In sij, pod noč je sij - iz raz. Je črn rog. Je Črt. Vid-bog, kaj bo iz nas? 164 Ta noč je iz saj in ti si iz saj in jaz sem črn od rži in zrn. Ta noč je iz saj. Ta noč je iz dni, ki jih več ni, je med in sat, je bil in lat, O noč, bij me, bij! 165 Do ust je rez, rez čez oči in čez in čez - in nič več ni, kar bil bi kup. Gol sem, gol meč. In nič ni več, da bi se bal: kaj bi bil dal za en sam up! 166 Ko lok rok po uri se pne že za dne, a nad noč - res bo mrl sij oči, oče, ti, boš res zrl v ono noč? 167 Mir bo. Rja - led čez čas, čez oči srn: če ni več čas, je trn! Led bo čas. Nič več ni: čas - rja, nič več. Ni čas črn? 168 Uši. Šiv in pot: in mi smo tod v zli uri, v tej uri, ko jod nas žge, v pas nas žge. Uši. 169 Ti, bit iz dna, tu čut in sla, ne en, ne dva, in ni, da bo že dež na dan. Le bel bo dan to pot, do ran le pel bo Pan. O noč! On zlo, hud duh, ima! 170 - Eno one bo ob oko...? - Ob oko bo eno one! 171 Vrv: do vej je črn, do nog, tih, mil in tog. In sam je. Kot sad je - suh, že kar bel. Kam čez bo šel, če vez je: vrv. 172 O zlu le to - vsi šli so pet iz ur in let in tja, na dno, na dno. Na dnu se udi tro kot sad in med, kot žar in led, oči, uho. Le to o zlu. - 173 174 An ban, pet je ran, ena je dan noč in dan in je ena ali dve noč za nič - za vse, in kar je kri, na kar bo mir, a nož za tri ne bo - vse mir! 175 Led si in žar ali si trn v sto ran. Do kod žge gol čar, od kod tli nov dan? Gib si in mir ali si tok in si vir. Joj, vse vre v nič! Šiv čez siv val, en sam živ žav. Krt si in tič. 176 En sam met zrn, rud, oči ne bo še drl v red dni. Ne bo še. Ena, dva, tri...! Je le na tem ali še v čem - dan bo: da si! 177 Le bel lub, le v srž je bel grm. Grm tli in žge. Iz gub - bol. Šum rek je pel čez noč, do nog je pel. Kot sen. Moj Sin! Sik kač in bog. Nič več ni nad tli. Bel dan nad tli. 178 Od miz so šli in niz oči le v noč je zrl. Vsi, vsi, vsi. O moč iz grl! 179 Noč je - čas, ona noč za dne. Čas bo ime ure... Ure, ki dro v ure. Rij na dno - Ej, kaj bi, kaj bo?! In dno bo dno. Ni, kar še bo. Dan, ki je za vse nas. Ali je Vid pel z jas? Nič je... čas. 180 Veš, sin moj, iz ur si in iz dna, da je srh in boj! Gol si, še iz sna, a tu si, ves si moj - jaz sem ti, še ti si jaz! ena je kri, ki uka v čas: O sin ti moj! 181 Ulj če bel je kje, luč bi pil in pil jok bi z lic in duš, luč bi pil in pil med bi z rok in nog in kri s tal! Šum iz duš: en sam bog, sam, o ta je! Sen... sem bil? 182 To je oko oči to je uho, med dni, to bog bo iz duš, oči ki v kri in v nič, med dni si upa; ono, lej, dih si ti! 183 En sam dih, za en sam dih luč je, da bi bil dom, luč je, da bi šel tja v luč, ki tli iz hiš, do dna, luč je, da sem ali bom. Ure! Dal sem ti, noč, kar mi dal je že čas, grm, les, šum sto jas. Vid-Črt! Ti daj mi moč! 184 Dim iz ust, čad z oči, mrk in kri, kri iz saj: noč. o daj dim iz ust! Bel bo sik. Siv bo lik. Črn gad. Grm - žad. 185 Vse, kar jim gre: uri - sto let, snu pa ime, rji - nov kov, nji - en zal zet, čuk - za noč sov. Če vse je za nič, če nič je za vse, kaj puh, kaj le tič: Pa vse se ve? 186 Rad bi, noč, da lun soj kot srp v čas bi žel, ves bel, moj, čil čez noč: rad bi ti pil z ust, lic in las, rad bi ti lil čez bok, pod pas. 187 In raj je vrt in Vid je srd in duh je Črt in lep bo grd in prt iz krp in čuk in krt in kar je zlo, je dno, in kar je vrh, bo srh! 188 189 Iz nič le nič, ran, če še kdo ve, če kdo ve pot, za dan, ko kdo na pot gre sam do kod, Kje bo kod kje, kar bil je bič! Lej nič in nič: in je, kar je do tja, do tod. 190 Čuk, jok vrb in las, ki spi pod noč, za uro, v nas ki spi to noč. kje v uri sov ta čas, ta hip - o čas! - ves nov. So ure kot oči rib, o v snu so, v noč vse nas tro: v kar je, kar ni in kar bo! 191 192 Hej, je čas, ko noč se vda, a ko je čas hiš, ko je mir, Vid gre iz sob, bos ko nem oj, vso noč gre kot bi pel, kot da bi kdo pel ves bel, kdo, nor od lun: v sam duh sna: kar iz žil, vrv čez rob, v šir; žad na steni. – nič ni sen, in jaz sem, joj, ves čas iz pen, not, in ne gre ven, ne ven… 193 Že led tli. in Vid ni boj, in je mir in mir. Noč – kri. ta je čez les, še tog, oni pa v nji spi. Ker dan je dan in zid je zid: sto in sto ur – zid. od mej – k nam. Črt-Vid. in če je za hip, če je kdo ilo, kdo luč in sij, so vsi kot en sam: zid. 194 195 Nič... Je čas, dan in noč. Črt-noč. Nič je. Čas in Vid! Je čas, ki se zdi. Noč. Je. In je ni… - 196 197 Noč je - čas Oči, ki zro v nas. Čil dan tke Ure. Rog črn bo Ego-zlo. In dan bo. Ni noč - uho, Dan - oko? Ali je Vid pel z jas? Nič je... čas. - 198 199 VL ADIMIR GAJŠEK UR E, N OČ IN DAN 1. izdaja, 2010 založila in izdala Intelyway webmedia za založbo Vladimir Gajšek uredil Vladimir Gajšek jezikovni pregled Vid Gajšek opremil in tehnično uredil Vid Gajšek ilustrator Vid Gajšek © Intelyway webmedia, 2010, Ljubljana E vladimir.gajsek@intelyway.com E vid.gajsek@intelyway.com 200