St. 81. V Trstu, v soboto 10. oktobra 1885. Tečaj X Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko »v • EDINOST« izhaja 2krat na teden vsako irtda In aab«t* o ooludne. Cena za vse Isto je €» pld., za polu leta 3 gld.. za Čutrt leta 4 glri. BO kr. — Posamezne Številne se dobivajo nri npravništvu in v trafikah v Trsti po & kr.. v fiirlot in v Ajdovščini no ® — Karo '««««. reklamacije in inaerate prejema Opravnlitva, vla Tirrnti, »Nova tiskarna- Vsi cinvtit «6 pošiljko Uradniatva >vta Tarreuta. .Nuovh Tipogrufia;. vsakmorahitl traiiKiran. Rokopisi o-ez poaenrio vrodriostl au ne vružajo. — J mer m l (razne vrste ii»zuh-nna in poslanica) ne zaraćimtjo oo poov in vi gospo i s Kranjskega svetega očeta papeža? M*si in. da ne Še. K temu dostavim izrek sv. Petra Damijana, kateri se »lasi: »Qui probib-nt non licere. quod Icet: ac per lioc jactant ne 6Bse defe!>sores justitiae, hostes adju-dicantur Ecclesiae;« tudi dostavim izrek sv. Hjfroniina, k>teri se glasi: »Maledicto eos subjacere, qui bona maja dicunU. To bi bil kratek uvod. Zdaj pi začnimo zopet s pesnijo: Človeka nikar. Veste, g. aohtar, kaj vas je prav za prav zapeljalo, da ste začeli zoper to pesen tako ropotati? Nislov v;b je zapeljal — zapelj ti vas je npolumrak«. Moj Bogi kako kpo je razložil naš pesnik ▼ svojej »obramb t. kako je treba to besedo razumeti in vender, kako vi vss drugače zavijate! Resnično, bolj jasno ni mogel razložiti, kakor je razložil, vzemši »žive« po iob-» iz narave. Po mojem mnenju je hotel reči pesnik. Po napisu se bodo mor la z lele ikatere p^sni moje v nočnej temi marsikomu kot beleče skale, kot grobne prikazni rnrličev, v nočnem mraku, pravi c, ko prijazna luna sije in zato poteče strani, poteče strani, i>koč: i, ;dje mon! ki) vam pra\im: danes sem "«del strašilo, vMei sem naslove, kateri , da narobe ne gre, bfČem reči: podložnik pa nikdar ne more ukazati svojemu predstojniku ne v pod. bi ukaza ali zapovedi, ne v podobi sveti, ne v podobi prošnje. S tem pa je povedano, kdaj more biti katerikrat zapopadena zapoved v svetu in v prošnji, in kdaj ne more biti zapopadena: povedano je it • k* kdaj mora ostati prošnja — prošnja. Ob'-nimo to na našo stvar. Naš pesnik p t i -poznava vsemogočnega Stvarnika, Gosnc-darja samega nebes in zemlje, in pri poznava tudi samega sebe kakor ubogo stvar, kakor krotkega podložn ka. Zdaj pa: ali je mogoče, da bi si predstavljal pesnik Boga, katerega imenuje samega Gospodarja za svojega pool-žnika? Absolutno nikdar ne. Itak, ker to ni mogoče še si misliti ne, zato prosi naš pesnik v pravem zmislu besede svojega vsemogočnega Gospodarja: prošnja mora ostati torej prošnja; naš pesnik ne ukazuje ne v podobi zapovedi. ne v podobi sveta in ne v podobi pr< š:ije, ampak on pro-i kakor krotita ovčica svojega vsemogočnega Stvarniku. Mislim, da je to dovolj jasno. Kaj? ali spoznate, kako mogočno ste greši.i, posebno, ko ste hoteli slovensko intelmen«'o prisiliti, da bi vam verovala, pravim: vašej zofistikt? Ali bi se bili vi smijali v pest? Potolažite se torej, saj veste, ua mora io-g'ka ostati logika, posebno, ker je kraijica vsega znanstva. Živela torej logika . Pojmo pa nazaj. Gotovo, ako bi bil del naš pesnik mesto n;is.ova: Ćlove;a ntkar, naslov; Bolečin nikar, reši nas hudega, kar bi bil lehko storil, gotovo ne bi bili tako ropotali. Da ložej razumemo, hočem tudi jaz povedati jzgJed. EDINOST zakona, zadevajočega polajšanje pristobin pri združenju železniških prioritet, in pri združenju bipotekarnih tirjatev, potem za-atran podal|šanja zakona o oproščenji pristojbin pri združevanji zemljšč. Potem so poslanci Plener, Heilsberg in tovariši in-terpelirall ministerskeg i načelniku, kako misli vlada pospatl nastoproti narodnostnim bojem na Češkem, kder je stanje Nemcev v vedno večjej nevarnosti. — Poslanec Keil je predlagal, naj se sklene zakon, po katerem ima država plačevati davke deželam od državnih železnih cest. Poslanec Kinder-marin je nasvetoval, naj se podrž*v| češka severna železnica. Vladni predlogi glede severno-zapadne železnice in prevzetja železnice Praga-Duhcov v dižavno oskrb-stvo, ižročili ste s« železniškemu odseku, prealoge, glede poranožitve vozila na državnih železnicah pa odsekuo6 poslancev. — Predloga poslanca Menger, zastran pre-drugačbe zakona o posvečevanju nedelj in praznikov se je izročila obrtniškemu od-Beku, in predlogu poslanca Kospr, uledč olajšav pri pobiranju davkov davkovskemu odseku. Vladni zastopnik, dvorni svetovalec Huber, je naglašal težave glede Roser-jevega predloga in ker je ta vlado hudo napadal, posvaril ga je načelnik. Poslanec Rieger je interpeliral zastran dogodkov na Ćeškem. kaj je vUdi o teh znano in kaj ona misli ukrenoti, da obvaruje mirno občevanje mej obema narodnostim«. O mobilizaciji vojske na suhem in vojne mornarice se je te dni dosti govorilo in tudi pisalo. Doslej se to še ni zgodilo, to nam je za gotovo znano, ali prav lahko je mogoče, da se v kratkem zaukaže mobilizacija, ker na Ilirskem poluotoku je vse tako napeto, da se čez noč lahko uname velik požar. V ogerskej poslanskej zbornici so se 8. t. m. naznanila imena tistih, ki so bili izvoljeni v delegacijo, potem pa se je sprejela brodarstvena pogodba s Francosko v tretjem čitanji. — Gosposka zbornica je ta dan izvolila poslance v delegacijo; danes bode razpravljala brodarstveno pogodbo s Francosko, potem pa se zasedanje odloži do konca meseca novembra, Vnanje dežele. Srbsko'bolgavske raz»ter4> ki so bile v za Injlb časih nekoliko napete, zdatno so se ZboljŠale, kar je pri sedanjih okolifičinah naravno. Nek otdelek srbskih vojakov je prestopil bolgarsko mejo; bolgarska vlada se je vsled tega obrnola na srbsko vlado, in vsa stvar se je naglo v zadovoljnost obeh vlad poravnala. Iz Niša se poroča, da izseljenci vedno vznemirjujejo srbsko mejo; pri Vlasotnici in ZijČaru so bili napadi. V zajčarskem okraju so izseljenci umorili vaškegasodnika, Rumeljsko ali bolgarsko pralanje se je promeuilo v turško prašanje; kepa, ki se je odtrgalo na Balkanu, dela velik plaz, ki Neka mati ima, recimo, več otrok. En i so zarobljeni, drugi maloumni, tretji kruljavi. In ko se zakonsko spoznavata, z-iihne večkrat uboga mati proti Bogu, rekoč: Oh, oče nebesni, usmiljeni Bog. ti veš, kako jaz močno trpim z svojimi otroki, ker so vsi tako revni m nesrečni, prosim te, prav iz srca, da mi blagovoliš podeliti, ako ie tvoja svtta volju, vsaj zdaj zdravega otroku na duhu in na telesu; io ako ni pa t v< j;i sveta volja, da bi mi zdravega otroku podelil, prosim te, rajše ne oaj mi nič, rajše Človeka nikar, sicer se popolnoma udam vse eno v tvojo sveto voljo, ako mi pri vsern tem bolehnega otroka poueliš, kajti Ti si sam Gospodar. In ako bi tudi žena zadnjih besedi ne dela ? prošnjo, namreč: sicer se popolnoma udam v tvojo sveto voljo, ako mi pri vsem tem boiehnega otroka podeliš, pravim, ako bi tudi rie dela v prošnjo teh besedi, vendar bi moral vsakdo razumeti, da je žena tuko mislila. Žena torej tukaj prosi Boga, naj bi jej on podelil otroku zdravega brez zmot in nadlog. In zakaj to prosi ? Zato, ker ve, da je Bog gospodar. Kakor vidite: človeka prav za prav želi imeti, samo prosi, da bi hi! ta človek prost bolebavosti in drugih bolehnosti; in ako ni njegova svpU volja, da bi jo obvaroval pred bolehnim človekom, prosi, da ue hi bil rajše človek spočet. Jaz mislim, da se sme kaj takega prositi, dokler ni Se človek spočet. Tudi prorok Elija je iz srca molil, oa ne bi bilo dežja na zemljo, in ni bilo dežja tri leU in Šest nmsecev. Torej je molil, da ne bi bilo, kar ni še bilo in ni ga bilo. (Dalje prih./ lahko Turčijo podsuje. Skoraj gotovo je. oa velevlasti potrde združenje obeh bolgarskih dežel, to se 6odi uie po tem, da se ruski car ni branil sprejeti bolgarske deputacije, ampak da jo je sprejel dobrohotno, in celo angleški minister Salishuri, ki je Turkom velik prijatelj, rekel je 8. t. m. v Newportu, da se more vshodnja Rume-bja zjediniti z Bolgarijo le pod tem pogojem, da se sultanova oblast ne skrajia, zahtev e drugih narodnosti za odškodovanje, ali razširjenje mej pa se ne bodo podpirale. Tudi sultan neki hoče pripoznati kneza Aleksandra za generalnega gover-r.erja vshodnje Humelije, kakor se poroča »z Plovdiva v »Polit. Correapondenz«. To vest so v Plovdivu z radostjo pozdravili, vendar pa merodajni bolgarski krogi menijo, da je treba strogo zahtevati, da se sedanja ustavi vshodnje Rumelije odpravi in skliče veliko narodno sobranje, da ustavo preirugači in da uvede enakomerno vlado za obe deželi. To zahtevanje dela uže večje težave, največje pa sosednje države, osobito Srbska in Grška, ker obć hočeti odškodovanje, ako se združi vshodnja Rume-lija z Bolgarijo. Največjo preglavico dela diplomatom Srbija, ker ona odločno zahteva staro Srbijo, kar je vzlasti Avstriji neprijetno; ona ima močno in dobro vre-jeno vojsko, ki stoji uže na meji, poleg tega pa tudi dobro vrejene finance in tedaj »nervus rerum gerendarum. Tudi Grška ozbiljno zahteva, da se razširijo nje meje. oborožuje se na vse kriplje, a poleg tega pa dela dolgove, da je strah ter je nje finančno stanje jako slabo, vsled česar v vojni ne bo mogla dolgo vstrajati, ker po-žrtovalnost grškega naroda se razodeva bolj na jeziku, nego v dejanji, Grki so bogati, pa skopi ljudje. Angleška vlada, ki Grkom ni neprijateljic;i, vidi vso to slabost in vsled tega je Salisbury svetoval grškej vladi, naj se ne gane, ker bi pripravila grško kraljestvo v veliko nevarnost, ako bi vojska prestopila meje. ali vročekrvni Delyannis je tu sv£t odbil in rekel, on se bo ravnal po nasvetih prijateljskih vlad, ako ti nasveti ne bodo protivni interesom helenizma; prijateljsko po stopanje Angleške nasproti Bolgariji pa je vzbudilo Žive skrbi. Kralj, vladi in narod so zloznl in zahtevajo odškodovanje tudi potem, če ga bo treba pridobiti z vojno. Ako se pripozna združenje Bolgarije, potem bi tudi Kretenčani proglasili združenje z Grecijo. — Ta ministrov odgovor pač očitno kaže, daje Grkom kri zavrela. — Turčija vidi nevarnost, v katerej se nahaja, zato pa se na vso moč pripravlja, da odbije vse napade, v arsenalu se dela noč in dan na vse pretege, vojne ladije se oborožujejo, V Drinopolje se pošiljajo vojaki iz Azije in veliki kanoni; turška vlada je najela Št«r Logdove pomike za prepe-Ijavanje vojakov in streliva, v Trstu se vkrcavajo v Avstriji kupljeni konji za turško vojsko, katera je razdeljene v dva otdelka; prvetnu otdelku j^ poveljnik slav-noznani Osma u paša, pleveoski lev, pobed nik Srbije, druzemu prodrzni Muktar paša, dobro znan Iz zadnje vojne s Črnogorci in Rusi v Aziji. — I/, vsega tega se vjdi, da se je na vsbodu politično nebo zavilo v črne gromonoBne oblake in da vse kaže na grom in tresk. V Pire j so 7. t. m. dospele tri ruske vojne ladije. To je znamenje, da Rusija nema dosti upanja, da bi se mir ohranil. Ruska vlada je ukazala gosposkam V treh baltiških deželah, da si morajo dopi-Rovati izključljivo v ruskem jeziku. L« nekatere krajne gosposke smejo si mej sabo v nemškem, letiŠkem, ali estniŠem jeziku dopisovati. Rusija je v Aziji neutrudijiva ; po vseh velicih deželah, katere si je osvojila, neumorno dela za pomirjenje, omiko in blagostanje teh dežel, vedno pa ima to pred očmi, da ne žali narodnih šeg in običejev in vsled tega si pridobiva povsod zau panje in udanost. kar dokazuje to, da se podvrženi, tako različni in v tako prostranih deželah bivajoči narodi Rnsij nikoder ne upirajo, kakor se to tako rado godi drugim narodom, posebno An gležem. Kamor prodere rr.sko orožje, precej za njim pride (natika, plug, cepin sekira, srp, kosa, grablje in drugo poljsko in obrtno orodje, začno se delati c»ste, vrejati vode, graditi železnice in vse to vabi ne- mirno klateča se ljudstva k mirnemu blagodejnemu delu, pri katerem so varnejSa in srečnejša. Zdaj dela Rusija dolge železnice od hvalinskega morja skoz Brednjo Azijo do avfganske meje; velik del teh ■lolgih železnic |e uže izvršen. Lanskj leto je bilo skleneoo, da se ima zahvalinska železnica podaljšati skoz Askabad, Kaakhk in M-rv do Burdal ka na Amur-Darji, 763 vrst na daljavo, in ta železnica je zdai nži dodelana. Zdaj pa se začne graditi Še druga železnica od Mibajloskega zaliva hvalinskega morja skoz Askabad in Burdalik do Taškenda, kije za trgovino srednje Azije neizmerno važna. Na Francoskem so volitve v državni zbor končane. Vlada in republikanci so propadeni, ker so jim konservativci mnogo sedežev vzeli, česar se niso poprej bali Časniki pa so Se le sedaj, po volitvah, našli pravi vzrok propada republikanske stranke; oni zdaj pravijo: vzrok propada je opor-tunizem, tonkinsko klateviteštvo, ki je stalo več sto milijonov in protiverska politika. «Kepublique francoise« pripozoavu, da bodo konservativci imeli nad tretjino poslancev v državnem zboru, da je to velika parla-mentarična nevarnost in roti republikance, naj bodo zložni. Državni zbor se neki skliče sredi meseca novembra. Nemlko a/rikanska družba je zopet osvo|i!a deželo Usaramo, ki obsega 4—500 nemških štirjaških milj in ima izvrstno luko Daresalam; ali prašanje je še, če zansibar-ski sultan ne dokaže svojih pravic na to deželo. Nemci so, kakor kobilice, kder je kaj zelenega, tja najdejo pot. It Sudana in sicer iz Asmare je poročil 29. septembra Markopoli bej polkovniku Chermside v S'iakim, da so Abisinci zmagali Osman Digme vojsko; oblt-iilo je na mestu 3000 njegovih vojakov mrtvih, in mej mrtvimi je tudi Osman Digma. Boj je bil silno vroč, tudi Abisinci imajo veliko zgubo. — Kaj pa Italijani delajo tam doli, da se o njih nič več ne čuje? Ali imaio siesto? Dolce far niente, posebno ker je vročina. a ne prekesni odgovor našemu nepoklicanemu in neskromnemu buditelju — neskromnemu, pravim, ker neskromno je, samega sebe zvati buditeljem, kakor bi neskromno bilo. ko bi i najodličnejši na-rodn.ak sam sebi rekel »prvak«. DOPISI. V Lokvi 6. oktobra. Amerikanski buditelj! t. j. budilni časomeri ali ure so dan danes jako dober kup, še ceneni je naš lokavski ropotec, ki sam sebe podpisuje »buditelj«. Amerikanski huditelj pa sam sebe navija in roboŠta, kadar koli je njemu ui;o ino in ljubo. Naš buditelj j" o.ilje jako zadovoljin in čudne logike človek: govor ie srebro, molk je zlato, tako on pravi. Logična gliva bi sodila, ker buditelj navaja ta pregovor, da se bo tudi ravnal po njem, da bo torej segal po zlatu, t. j. da bo molčal. Toda varaš s», ki tako sklepaš. Prav zato. ker je govor le srebro, prosi buditelj g. urednika, naj mu dovoli govoriti o velikem m malem Šmarnu. In kaj ga je prisililo, da je zavrgel zlato in prednost dal srebru? Strastna ljubezen uo petja: zato ker na mali Šma-rin ni bilo glasu iz mašnikovega grla. Muri je budite tja sv. maši tiha, le po petji on hrepeni, kakor jele 'i po mrzlem studencuj In ke io je temu kriv? vpraša mogočno v svojem pevskem srdu, a ne pomisli, da je uže sam ovadil krivca. Glasu ni bilo iz mišmkovega grla, rekel «i buditelj, torej jd krivo mašnikovo grlo. A kateri pametni človek bo zameril grlu, ki šti-je uže 62 let, če je v časi hripavo in zamolklo, da ne more več tako lahko in rado peti, kakor j-* pelo v svojih mladih letih, ko se je njegov glas razlegal po marsikaterej piostornej cerkvi? Misliš li, buditelj, da boŠ hodii še popevat in popivat na Benceljnov vit, ko ti bode grlo imelo šest knž«v? Po ceni budilo! budi sebe in svoje vrstnike k petju, potrpenje in usmiljenje pa imej se starimi mašniki. ako ne morejo v<-č tako peti. kakor bi radii Pobožen bodi pri sv. ma^i, Če tu ii ni peta 1 Ne zalo nikoli, kaj ti vti*va druga cerkvena zapoved, in pouini, da sv. maša je gluvna stvar, petje pa nebistvena reč! Vrhu tega ne misli, da moraš t skane Čitati vse svoje stilistične vaje ter da mora vsa Loktv vedeti, kedaj šilo in smolo tja vržeš in pero pomočiš; saj časniki n'so javna stranišča za vsako literarno grižo, koja napade kakega dozdevnega pismouka. Dostavite mi je še, da sem po vsej Lokvi poizvedoval, o t kedaj pri nas biva sluŽI>a ali čast, obrt ali rokodelstvo huditelja? A izvedel sem toliko, kolikor sem prej veiel, namreč, da imamo čevljarje in kopitarje, kovače In krojače, krstitelja in učitelja itd., a huditelja dosle ni bilo druzega, nego li kak ponočen razgrajatelj in kriČaj Toliko zdaj za vce|*j na prašanje: »kedo je temu kriv?« ^EJin.št. 76) v kesni 'kinov dne 6. oktobra f88o. Kakor idi, popustili so mestni očetje, gospodar trž.škeaa magistrata misel, da bi spelj.l, vodo Bistrico za pijačo v Trst. To je prav. ker ljudstvo se je naveličalo vedno praznih zborov, v katerih je bila teden za teden na vrsti ta voda. Uže nekaj mesecev hodijo merit potoka Padež i binagorico i ondotne mlinarje nadlegovat, naj se jim produ v0dar in kakor se vidi, oniotni mlinarji jim to prav radi prodade za nekaj novcev, Kajti denarjev bi radi razen dveh vsi drugi, katerih je 9 skupaj. Ta voda, kakor se dosedaj misli, ne bi stala dosti, kajti mli-"atjem bi se dalo za odškodovanje k većemu 80.000 for., a se ne pomisli, kako koristni ste te dve vodi onim posestnikom, kateri imajo ob vodi senokoše. ker jo vsi po jarkih napeljavajo ob suši i moči po snožetih, da jim lepa trava raste in to tudi res, da kamor je bila napeljana ta voda, ki je zgoli iz samih izvirkov izpod bukovega, hrastovega petja — da tam po njej raste kakor bi z gnojem ali pepelom pogriojil. Na to odškodovanje bo treba tudi ra-Čunit«. Misliti pa bo treba še na one vasi, katere so svoje žito v teh mlinih mlele; te se tudi prazni odvrrioti ne bodo mogle, in sicer vasi Atviže, Vareje, M-sleče, Va-tovlje, Kozjane, Tatre, Prilože, Gaberk, Arjavče, Kovčice, Slivje, HotiČina, MrSe, Orehek, Ostrovica in ob šuši Se druge vasi. — Te vasi se bodo gotovo branile, ali pa jih bo treba dobro odškodovati, če bo res kaj resnice na tem, in če ni vse le prazno delo prazne domišljije — bomo videli. Bendimo po Brkinih imamo te dni, pa prav slabo in ubogo — krompir gnjije. Tudi x Goriškega, 7. oktobra. — G. dopisniku z Gorskega v 79. štnv. c-^npene »Edinosti« moram povedati, da mojega dopisa v 75. Štev, istega časopisa »Z levega brega ScČe ni razumel. — Ne-kolegijalno bi bilo od mene, ako bi njegov odgovor pretresoval in mu dokazal, da je se Bvo|im mnenjem na napačnej poti in da me krivo sodi. Njegovih očitanj ne bolem odbijal, ker me k temu ne silijo nikakoršni splošni interesi. Le toliko mu bodi povedano, da njegovega klijenta cenim iti spoštujem. Deval je res z mirno, krotko iiv blago besedo nasprotniku sedajnega šolstva in uči-teljstva Živo oglje na glavo. Tak odgovor nasprotnika prvi hip osupne; škoda, ker ga tudi ne razorežt in mu ne potegne krinke z obraza. — Prisiljen sem bil in Štel sem si v dolžnost go-poda tovariša opomniti z resno prijateljsko besede na nekatere nepremišljenosti v njegovem donisu in to ne rudi sebe ali njega, ampak zaradi vseh nas uHi-teljev. — Recimo, da bi bili ostali pri odgovoru g. dopisnika z desnega brega Soče v 73. Štev. cen j. »Edinosti«, očitalo bi se nam lahko, in skoruj po pra- ici, da »qui tacet, consentire vtdetur« (kdor molči, z molčanjem potrdi) — da ae z nopnni-kom skozi in skozi ujemamo. Rdelo bi se nam in zopet skoraj po pravic . da smo več ali manj vendar le kriv , Č-i so otroci taki in taki in zu priče bi nasprot-uiki stavili — nas samu (11) To je punetum saliens, kateri sta Vi g. dopisnik v 79. Štev. cenj. »E iinosti« se svojim sosedom, tovarišem in prijateljem vred prezrli, Vi, ki mi učitate. du »moram biti mhd v praktičnem Šol. Živenjl«. Če ste Vi v istem »živenj1« priletnejŠi od mene. ne smelo bi se Vam kaj tacegu pripetiti in bi morali vedeti, da občinstvo ne s)ii dopisnika po tem, kar je hotel pove iutl, ampak po tem, kar je res povedal. VaŠyga klijenta jaz nisem »napaduUj le opomnil sem ga nekaterih izrazov vsled prej nave lenega uzroka. — Tuje napake se smejo le takrat poki iti s plaSeein kr-ščansk« ljubezni in prijateljstva, kedar r.as ne sni dolžnost in nam ne velevajo važui uzroki iu obziri jih celo razkriti. Jaz rad pripoznavum e. dopisniku »Z desnega brega Soče« v 73 štev. cenj. »E iinosti«, da bi ga spoštoval radi njegovih večinoma blagih misli in načel, tudi ako bi ga ne poznal drugnče, nego no njegovem dopisu. — Le ta svet bi mu dal, na^ 10 krat preobrne besedo, predno jo izroči javnosti in to posebno takrat, kedar bode imel z nasprotnikom opraviti. Ste m« razumeli, g. dopisnik i. Goriškega v 79. Štev. cenj. »Edinosti«? Sedaj le pojdite in spišite še kaj zoper mene; zagotovlj im Vas, da Vam ne bodem odgovarjal na osebnosti brez splošnega interesa. — Kakor hitro pa napade kdo šolstvo ah učiteljstro na tak način, kakor dopisnik »Z desnega brega Soče v 71, Štev. cenj. »Edinosti«, videli me boste zopet v prvih vrstah pobijati nasprotnika, EDINOST Če bo treba z v?eml dovoljenimi pripomočki — pa ve ino pod zastavo resnice. Z desnega brega Soče 5. okt. Ker sta si dva najorž oba učitelja v laseh radi dopisa v 71. 6t. Edinosti, kateri ju je dobro v skel*čo rano dreznol in ker ne odjenjata si očitali, ta ni dobro odgovorit na oni dopis, oni ni pravo pogodil in učiteljstvu ustregel se svojim brezobzirnim dopisom, navedem le luški izrek: Cbi si ecusa, si accusa. Da ni ne prvi ne drugi odgovor — ali kakor ga hoče imenovati učitelj-dopisnik zagovor, dasi ni, ker brez dokazov ni zagovora — dostojen, popoln In logičen, dokazujeta oba dopisnika. Obi sta si bila zvesta zmage nad dopisnikom v 6t. 71 cenj. Edinosti ter sta v svojem ▼ojskovanji enaka onima trmoglavimi1, dečkoma, ki Bta si prisvojevala na blatnej cesti vdobljeno vrv. Kar se pa tiče prvega dopisnika v St. 73. bodi mi dovoljeno izreči svojo zu-dovoljnost z odgovorom, dasi je pretiran in pristransk, posebno ker pravi: šolske oblasti in učitelji na Goriškem prizadevajo se na vso moč, da bi se otroci v šoli naravno odgojevah. Da bi bil pa ta njegov Zagovor vzet iz živenja, dvomim, uli če dopisniku vest v tem obziru ničeBa ne očita, tako spada k onim izjemam v de-našnjem učiteljstvu. Kar zadeva pa krivico pri odgoji, ujemam se s prvim gosp. dopisuikom in odobravam popolnoma njegovo obsodbo njegovega nasprotnika dopisnika z levega brega Soče. Tako gosp. tudi z desnega brega Soče, z Vami b' se dalo še moško govoriti o napredku v šoli in njegovih pogojih, kar pa je absolutno nemogoče z Vašim nasprotnikom g. dopisnikom z levega brega Soče, kateri j" še neiBkušen in premlad v učiteljskih zadevah, kakor tudi Vi g. dopisnik v 73 št. Edinosti pritrjujete. D i je b i dopis z desnega brega Soče v 71. štev. hujskanje in sčuvanj* p-oti sedanjemu uč teljstvu, to je nesramno obrekovanje in grda laž, ker dopis je bil spisan v zmislu Izreka: Resnico rec1, pa uteci. Da bi se pa učiteljstvo sploh v potu svojega obraza za oigojo in izobraževanje izročene mu mladine trudilo, ni Ž*libo2 6xceptis excipieudis gola resnica. Kar pa tiče njih plače, ni v primeri z drugimi tako »zelo uborna«, kajti učiteljske štud-je ne zahtevajo toliko žrtev, da rekel bi, nič posebnih, ker so skoraj vsi dijaki na učiteljišči po dovršenih ljudskih Šolah skozi 4 leta štipendirani In potem gotovo pri kruhu. Vsak učitelj naj pomisli razloček mej učiteljskim in rokodelskim stanom. Učiteljski kandidat stopi po dovršeni!: IjudsKih Šolah na učiteljišče za 4 leta, kde ga drŽava vzdržuje in ima po končanih Štnd jah uže pečen kruh, a rokoiel-ki učenec, kateri mora izvršiti tudi ljudske šole, pride k mojstru v šolo, kateri ga sa mooblastno in ostro stroji in večidel i svojo korist uporablja. Ko ga pa mojster po iiovr&enib trdih in stradapolnih Štirih letih v rokodelskega pomagača (Geselle) promovira, mora izučeni mladenič misliti, kdu in kako si mu bo treba kruha služiti. Hitro ko prestane rokodelski mladenič svojo šolo. mora za 3 leta v vojake zopet drugemu služit, namreč cesarju, učiteljskemu kandidatu pa, kateri je bil oh času svojega učenja s potrebnim od države preskrben, ni treba skrbeti za kruh in se nema bati vojaščine. Naši moderni učitelji pa, kateri si vso-jajo, da so zajemali s žlico učenost in omiko, niso zadovoljni t. dohodki, kaleri presegajo v primeri z Študijami, trudom in pravicami dohodke katerega koli stanu. Kaj še, tak moderni učitelj se postavlja na deželi, kakor bi sul in trosil omiko iz rokava i n hoče celo druge više stanove prekriliti. Neizkušenemu dopisniku v 75. St. pa, kateri bi mi moral dokazati iz 71 dopisa sovraštvo do učiteljskega stanu, ko sem se ld ravnal po zapoveui: Iz njih (uč teljev) sadu jih spoznate, in kateri bi moral navesti par dokazov: da se učitelji sploh iz vseh svojih moči prizadevajo odgojiti in izobraziti v potrebnih znanostih sebi izroč no Šolsko mladino — ne odgovarjam na njegovo stavljeno vpraSanje, naj li dokažem, da vsak zdaj tož'. da so Otroci itd. ker kdor ima ušesi, naj sliši liud-ki glas povsod, vox populi, vox dei. Tako prašanje bi bilo več kot skušnja. Će vi trdite, dopisnik z levega brega Soče, ali če mislite, da je prejšnja šola ali duhovščina kriva, ker je mnogo takih sta. riSev, kakor jili popisuje moj sosed v 73. listu, kar bi bilo tudi le izjema, močno se varate, ker ne veste, da se I« mlado drevo da vpogibati in na učitelj je odgo-voien I- od naravnega vedenja in dušnega napredka učencev. Da seta ali oni v teku let pohuiša m na s|ai,0 0brnt.f pripisovat je njegovemu značaju, živenju in njegovim urugovoin (tovarišem). Predrzno je vaše vabilo, tiaj svetujem našim visokim glavam odstraniti ta uli oni § šolskih postav, prvič ne storim tega. ker mi ne doh ja ukaz od kompetentne oblasti in drugič, ker se da vsak Če se tu li z drugim morda boljšim nadomesti, zasukuoti ad libitum. Svent si, da nisem zanemaril izreka ali zapovedi: »h greuu molčati je zopet nov greh, toliko b)lj pa si svest, da so Bpo- znali celo nekateri učitelji, kakor gospod dopisnik v 73 Št. cenjene Edinosti resnično moje obžalovanje »napretka« pri Šolskej mladini, javljam, da se ne spuščam v no beno polemiko z dopisnikom, kakor je oni levega brega Soče v 75. štev. Edinosti, Kateri prezira splošen ljudski glas in pa vedenje nafie Šolske mladeži. Dixi. Domače in razne vesti. Poziv. M-'ščan'l Meseca m ija t. l.je toča zelo hu(*o zadela uže po svojej naravi malo rodovitne naše okolice kamp« nje in vinograie, glavni dohodek uničila večinoma jako potrebnih poljedelcev. Premnogim družinam, ki uborno žive iz pridelkov malega posestva, uničeno j-bilo upanje na razmemo dobre pridelke, ker so bili skoraj popolnoma pobiti, ter v obupu čakajo bližajoče se zime, da ne bodo imeli kruha. Zato so se zbrali podpisani v odbor, da pobirajo darove ljudoljubne pomoči v prid po toči poškodovanih ubožcev, vedoČ, da blagodušno mesto Trst nikoli ne opušča pomoči deliti, kder gre za to, da polajša nastopke nesreče, toliko bolj, če so po nesreči zadeti občinarji sami. In ta odborf kateremu se je pritrdilo, da po prav zdaj dovršenei pozvedbi škode tudi slavni občinski svet svoje pomoči ne odtegne, obrača se zdaj na Vat milosrčn« tomeliane, da s tisio blagodušoostjo. ki Vas odlikuje In ki ne zamudi nobene prilike, kder more pomoč deliti, pomorete pri dobrodelnem namenu in tako tudi tesneje napnete vezi sloge mej otroki mesta in okolice, ki v&i spadajo pod tržaško občino. Vsak Se tako majhen dar se lahko pošlje načelništvu ali vsacetnu posameznemu udu odbora In bo s Živo zahvalo sprejet. V Trstu, 8. oktobra 1885. Pomočni odbor: Dr. Rihard Baconi, župan, načelnik. Artelli Filip, — Besso Comm. Marko, — Burgstaller Josip Bideschini, — Cambon dr. Alojzij, — Cesare Aleksander, — Gosti Ivan. — Govacich Andrej, — Dimmer vitez Fran. — Girardelli Karol, — Lunar-delli dr. Klement, — Luzzatto dr. Mozes, — Mauroner Leopold. — Mauser vitez Maiquado JoBip, — Morpurgo baron Josip — Morpurgo baron Marko, — Mimbelii Baldazar, — Ralli baron Pavel, — Reinelt baron Karol, — Rln pl. Viktor, —- Seara-mangžL Peter, — Tonicelb dr. Jakob, — Ventura Salvator, — Tommasini vitez dr. Auton. Odbor del. podp. društva je glede tega, da prav dosti odličnih Tržaških Slovencev ni pristopilo v del. podp. društvo, poslal omenjenim to le okrožnico: Blagorodni gospodi Vsacemu rodoljubu ie gotovo znano, kolike važnosti je delaleko podporno društvo za Trst in okolico. Z de-lal^kim stanom moremo vspeSno in polagoma doseči svoj rismen, da bode namreč naS narod s tem pridobival si vsak dan več tal in da tako si pribori boljšo bodočnost Delalski stan je postal steber Slovanov v Trstu in da ne onemore, treba da ga naši rodoljubi vsak po svojej moči podpirajo. Delalsko podporno društvo pi je dalo tak nalog, ki je jako težaven. V prošlem letu so hudo razsajale kozce po Trstu in okolici. Veliko udov našega društva je zadela ta nevarna bolezen in s to boleznijo so narasli stroški tako, da je društvo s težavo napredovalo. Taki udarci so za naše društvo pogubni in ker se je tudi letos osobito v poletnem Času število bolnih udov zelo pomnožilo, zato se obrača odbor delniškega podpornega društva do blagih rodoljubov s prijazno prošnjo, da bi isti pristopili k gori imenovanemu društvu kot podporniki In bi s tem storili blag Či.j na korist našega naroda. Nade jaje se, da Vi blagorodni gospod, ne od-nijete naše prošnje in da podprete s tem našega delale i. priporočamo se z odličnim spoštovanjem. Za odbor del. podp. društvo: V. Dolenc, preds. M. Katalan, tajnik. Imenovanje. Računski praktikant Edvard Girometta |e bil imenovan računskim as st"ntom pri računskem otdelku tržaškega deželnega namestništva. Birme v Tr«tuo več videli ne doma ne na uamestništvu. Iskali so ga povsod, v pondelek in torek. — V sreuo pa je nek >irug namestniški f-luga šel slučajno v podstrešje namestništva; ali kak strašen pogled: na močan tram obešen visel je Železnik uŽe ves črn. začel je uže gnjili ter je bil smrad neznosen. Odnesli bo ga precej k Sv. JuŠtu. Pravijo, da se je zato obesil, ker se zgubil 80 gl., ki.tere je imel nesti nekemu višemu uradniki. Nesrefe. Nek trgovski agent je v sredo od daleč gledal. kako bo se nekateri fakini pretepali; pr šel jim je prebiizo, in sam ne ve kako, dobil jih je po hrbtu in po prsih toliko in takih, da je revež le s pomočjo policije mogel pete odnesti. — N»k fakin Anton Germel iz Vertovina na Goriškem je predvčerajšnjem na Josipinskem molu padel v morje in bi bil kmslo utonil, da niso bili nekateri mornarji, kateri so ga uže na pol tntega izvlekli iz morja in ga peljali v bolnico. — 24 letna Frančiška Ukmur iz Koprive na Krasu je v četrtek v ulici Torrente zbalzuela in so jo precej peljali v bolnico. Policijsko. Nevarnega tatu je pred-siriočnem policija prijela na senenem trgu. imel je v rokah par kokoši, katere je od sebe vrgel, ko je videl stražnike. — Zaprli so 401etnega čevljarja Josipa S. iz Vipave, ker se je po Trstu potepal brez dela. — Zaprli bo tudi neko Marijo L. iz Naklasa zarad ponočevanja in še par drugih enakih frajlic, ki vse dobe zda j prosto vožnjo v svojo nad njimi Žalostno domo- vino. — Nek trgovec z letečevino j*» te dni v nekej ||udske| kuhinji pozabil svojo mošnjo, v katerej j« bilo nad 100 yld. ko se je vrnol in iskal mošnje, ni i»i]o več duha ne sluha po njej — Cigan in ciganka, zakonski parček Mayer po imenu, sta nek.'i ženici v Skorklji srečo prorokovala a priliko porabila, da sta jej odnesla 13 gld. Ni kričanje ženice je prši a straža ki je zakonski parček ša oije skupaj zvezala in odpeljala v zapor. Izpred Kodnlje. Nek »flikar« po imenu Anton Perini je inazal 17. avgusta, predvečer Cesarskega rojstnega dne plakate, katere je po mestu dalo prilepiti društvo »Austria« in policija ga je zasačila, baš ko je čez cesarjevo im" potegnol z rujavo barvo debelo liso. Bil je zirai tega v preiskavi do včeraj, včeraj pi ga je sodnija obsodila na deset mesecev težke poostrene ječe. Morda mu zdaj preide veselje do mazanji plakatov. Uaj »e vate «?odi v Istri! N dolgo, ko so bile v Izoli razne velike demonstracije. Sli so mnogi Siovenci enkrat v Izolo s parobrodom; potoma so nekateri zapeli ono kratko pesem «Abhasso la Ci-cori i e živio Nabergojl* Ali nekateri La -hončiči, ki so bili na krovu, j=o zaceli si-kati in p^ti aabbasso Nabergoj !• K nalo pa so morali umolknoti. — Stvar se je potem nadaljevala v Izoli; ali prebivalci Izole so potegnoli z našimi ljudmi in so tudi klicali «Ewiva Nab-rgoju; vsled čestr so ci-korjaši morali prav mirno ž leti. V nekej izolanskej gostilni pa se je mej tem časom pripetim, da so trije mladeniči deiali lahonsko politiko in sicer je nek GrščaK, uradnik v lesnej trgovini g. Lavriča, v družbi nekega Gruliča in nekega Zucolina s cesarjevo podobo nespoštljivo postopal in delal tako grd« reči! da se niti ne dajo popisati. Izoluii, ki-ttri so to videli, so Šli precej po žan tarje, kateri so bili hitro pri rokau in 3 fanta-liue lepo skupaj zvez ine odpeliali v kajho. Drugi dan so jih isto tako vklenene pripeljali v Trst. Dva so menda izpustili; ali GerŠčaka ne, ker je baš on ostudno delo izvršil. Kedo pa je ta Girščak? Njegovi stariši so pošteni SeuadolČatil, on sam pa j« imel dobroslužno pri sloveriskej lesnej firmi Lavrlč vz Rakeka. Pobulin je tudi Cikorjaš, kajti ob času volitev v drž. zbor izrazil se je: »Mi magaz nerji smo se združili, da bomo snotili vse šČavarje iz Trsta«. Sin slovenskih starišev, sluga slovenske firme, pa tak Lihot, 1 Tržaška odgoja pa slovenska Indolentnostl K «jt', da se takt gaiije rede na prsih sloverifke firme, to je uži vendar preveč. Te uni je izdalo istrsko politično društvo i,eko spomenico, katera je polna najgiših napadov na Slovenc-* in Hrvate in v katerej kar naravnost trde Lahoni, da so Hrvatje in Slovenci v Istri brezpravna parija. Da bi na tak izrodek fanatizma in steklištva odgovarjali, :i« moremo v svojej Časti. Vinska letina v Dalmaciji je nekda prav dobra toliko glede kolikosti, kakor tudi kakovosti. — Mnogo frai.cos-kib kupcev je už i došlo v Dalmacijo, zarad česar uiže imetniki visoke cene. Za Bosno In Hercegot Ino se še vedno iščejo učitelji z letno plačo oOO in prostim stanovanjem; dotični prosilci ima|o svoje prošnje poslati na bosansko deželno vlado po kompetentnej političnej oblasti, pa morajo znati hrvatsko. Mnflgo polja je lam na jugu za našo mladino. % Žrtve za kolero na Španjskem. Ni SpaujsKeui je ou sreue mesec* juniji do srede meseca septembra za kolero zbolelo 247.788 osob in 91/277 umrlo. Od tega časa je kolera zelo ponehala. Prebivalstvo Bosne in Hrcegovine. Te dni seje končal popisljudstva v Bosni in Hrcegovini, ki se je doU kr. Koristnejši, nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. 20-20 Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje, najboljše vrste. Izborno zoper bramore, pljučnico, kožne Iznnstke bi b^z^avne otekline 1 stekl. CO kr. Anaterinska ustna voda, najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi sm radij ivo sapo is ust 1 steklenica 40 kr. Kričistilne krogljice, c. kr. priv., ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu poffrešati in so se uŽe tisočkrat sijano osve-dočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenlh udih, skaŽenem Želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr; jeden zavoj s 6 škatljaml 1 pld. 5 kr. Manji, kakor en zavoj se s postom ne razpošilja. Naročila iz deiele izvrše takoj Lekarna Trnkozy-ja j)C na mestnem trgu v Ljubljani. v Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priprosto iri naravno zdravilo je prava ilnbrodojn« poniočiu ni ireha liiiiotriii besedi, da se dokaže njihova Čudovita moč. Će se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih in na rranirt, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadleŽ-nostib, zoper beli tok, boŽjast, zop^r seropok ter čisti jiokvarjeno kri One ne preenniajo samo omenjenih liolez'ii, ampak nas obvarujejo tmli pred vsako boleznijo 53—25 Prodajujo su v vseh clavnih lekarnioah n svetu ; za naročbo in pošlljatve jia edino v le-karnici Cristofnletli r Gorici, t> Trstu v lekarni E. Zanetti i G B. Roris, G. B Ftiraboschi in M Ravasini. Ena steklenica ptane 30 novcev. Varovati se je pokvarjenih potnetknr, s katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti. LA FILIALE IN TRIESTE deli' I. r. priv. Stabilimento Austr. di Credito per commercio ed Industrla VERSAMENTI IN CON I ANTI Banconote: 3 °/n amuo Interesse verso preavvlso di 4 giorni 3' ° » • • «8 • 3'I, » » n » n » 30 " Fer le lettere di versamento attuulmenta iti circolazione, »1 nuovo tasso d' int.eresse co-minciera a decorrere dalli 27 corfente. 31 c.or-1 rente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preavviso Napoleoni: 3 °[0 annuo Inleresse verso preavvlso di 30 glornl 3'i4 » » » » » » 3 mesi 3'|e •• • * » » 6 » Banco Giro: Ban onote 2V>®/o «opra qualunque somma Napoleoni senza interesni Assegni sopra Vitdiina, Prana. Pest, Hruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana. Hermannstadt, Inns-bruek. Graz. Salisburgo, Klagenfurt. Fin me A gram, franco spese. Acquisti e Vendite di Valori, divise e incasso coupons '/B0/0 Antecipazioni sopra Warrants in contantl, interesse da eon-venirsi. Mediante apertura di .'redito a Londra provviglone per 3 meni. • effettl 6°/o interesse annuo sirio 1'importo di 1000 per importi superiori da con-Trleste, 1, Ottobre 1883 48 -37 Piccoli-jeva želodečna esenca lekarne Ploooli Ja »pri angelu« naDunajskej cesti v LJubljani ozdravlja kakor or je razvidno iz zahvalnih pisem ln zdravniških spričeval bolezni v želodcu In trebuhu, bodenie, krč, Želodečno in premenjavno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, migreme, itd. In je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocih. Poši ja izdelovatelj po pošti v škatljicah po 12 Riekienicith /a 1 gld. 3(» nove Steklenica 10 kr. Kdor je vzame več, dobi primeren odpust Gosp Gabr. Picoli-ju, lekarnlčarju v Ljubljani. Na ia h te van je potrjujem, da sem Vaš cvet za želodec, kojega deli so mi dobro znani v velikih slučajih vspešno rabil proti boleznim v Želodcu in zlati žili Ljubljana, mesec januar 18S4 Dr Krnil vitez