URADNI VESTNIK DOLENJSKE — za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA. TREBNJE Letnik ti. mVO MESTO, 12. MARCA 1965 Št. 5 VSEBINA: OBČINA ČRNOMELJ 63. Odlok o občinskem prometnem davku od prometa na drobno v občini Črnomelj OBČINA KOČEVJE: 64. Odlok o prispevkih in davkih občanov v občini Kočevje 65. Odlok o povprečnih letnih bruto osebnih dohodkih iz delovnega razmerja 66. Odlok o spremembi tarife občinskega prometnega davka v občini Kočevje 67. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi številčnega sestava občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti občinske skupščine Kočevje ter o določitvi skupin v zboru delovnih skupnosti 68. Odločba o imenovanju občinske komisije za volitve odbornikov v občinsko skupščino Kočevje OBČINA NOVO MESTO: 69. Odlok o redu in miru 70. Odlok o plačevanju pristojbin 2a cestna motorna S vozila komunalnih gospodarskih organizacij 71. Odlok o ureditvi prometa v občini Novo mesto 72. Priporočilo o nalogah na področju reševanja kadrovske problematike v občini Novo mesto OBČINA METLIKA: 73. Odlok o razveljavitvi odloka o oprostitvi plačevanja proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev 74. Odredba o dopolnitvi odredbe o plačevanju pavšalne skočnine in stroškov osemnjevanja OBČINA RIBNICA: 75. Odlok o uvedbi krajevnega samoprispevka v občini Ribnica 76. Odlok o spremembi odloka o prenosu zadev iz pristojnosti Skupščine občine Ribnice v pristojnost njenih svetov OBČINA TREBNJE: 77. Odlok o prispevkih in davkih občanov občin« Trebnje 78. Odlok o občinskem prometnem davku od prometa blaga na drobno v občini Trebnje 79. Odlok o proračunu občine Trebnje za leto 1965 80. Odlok o stopnjah davka na dobitke od iger na srečo OBČINA ČRNOMELJ 63. Na podlagi 1. točke V. ^ tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ št. 25/62, 29/62, 31/62, 40/62, 45/62, 51/62, 53/62, 12/63 in Uradni list SFRJ, št. 18/63, 20/63, 23/63, 30/63, 44/63, 51/63, 52/63, 7/64, 10/64, 13/64, 24/64, 29/64, 30/64 in 31/64) in 245. člena statuta občine Črnomelj je občinska skupščina Črnomelj na svoji seji dne 18. januarja 1965 sprejela ODLOK o občinskem prometnem davku od prometa na drobno v občini Črnomelj 1. člen Občinski prometni davek na drobno plačujejo od celokupnega prometa na drobno, ki ga imajo na območju občine Črnomelj: 1. trgovska podjetja na drobno, in sicer na promet, ki ga imajo sama ali po prodajalnah, izvzemši promet na debelo, ki ga imajo trgovska podjetja na drobno s pravico trga na debelo; 2. trgovine; 3. prodajalne trgovskih podjetij na debelo; 4. prodajalne proizvajalnih organizacij; 5. komisijska podjetja in trgovine. 2. člen . Občinski prometni davek na drobno se ne plačuje: 1. od prometa za proizvode, za katere se po zveznih predpisih prizna povračilo (regres) pri prodaji na drobno; 2. od prometa s proizvodi, za katere so z zveznim predpisom določene prodajne cene na malo ali je določen način formiranja prodajnih cen na malo; 3. od prometa z živilskimi potrebščinami in kmetijskimi semeni vseh vrst razen alkoholnih pijač; 4. od prometa kolekov in poštnih znamk, poštnih dopisnic in drugih vrednotnic; 5. od prometa časnikov, revij in knjig; 6. od osebnih avtomobilov, avtobusov, traktorjev in priklopnikov, kadar nabavljajo blago družbene pravne osebe. 3. člen Občinski prometni davek na -maloprodajo po tem odloku se plačuje: 1. od prometa v trgovini razen od prometa alkoholnih pijač in od prometa prodanih motornih vozil in nadomestnih delov po stopnji 6 odstotkov; 2. od prometa prodanih motornih vozil in nadomestnih delov 3 odstotke; 3. od prometa alkoholnih pijač se obračunava promotm davek od litra in to: a) od piva ' 40 din b) od vina 50 din c) od žganja 200 din č) od ostalih alkoholnih pijač 250 din 4. člen Uredba o prometnem davku (Uradni list FLRJ št. 19/61 in 6/62), uredba o prisilni izterjatvi davkov in~dru-gih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ št. 33/53 in 25/57), pravilnik o sestavljanju periodičnih obračunov in pobiranju dohodkov proračunov in skladov od gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ št. 24/59) in uredba o kazenskih obrestih od nepravočasno vplačanih dohodkov proračunov in družbenih skladov (Uradni list FLRJ št. 41/59) veljajo (načelno) tudi glede pobiranja občinskega prometnega davka od prometa na drobno. 5. člen Izjemno od določb prejšnjega člena plačujejo davčni zavezanci občinski prometni davek od prometa na drobno do vsakega 5. v mesecu za pretekli mesec. 6. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Ura Inem vestniku Dolenjske; s tem dnem pa preneha veljati odlok o občinskem prometnem davku od prometa na drobno v občini Črnomelj (Uradni vestnik okraja Novo mesto št. 5/62 in 20/62 in Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 55/63 in 84/63). Številka: 421-9/64 Črnomelj, 18. 1. 965 Predsednik občinske skupščine Črnomelj: inž. Rado Dvoršak, 1. r. OBČINA KOČEVJE 64. Na podlagi 7. člena temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo (Uradni list SFRJ št. 52/64), 8. in 3. člena zakona o prispevkih in davkih občanov V SRS (Uradni list SRS št. 37/64 in 30. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočev-jee na seji obinskega zbora in zbora deelovnih skupnosti dne 23. februarja 1965 sprejela ODLOK o prispevkih in davkih občanov v občini Kočevje I. SPLOŠNE DOLOČBE 11. člen Občani plačujejo za materialne potrebe družbene skupnosti v občini prispevke in davke iz osebnih dohodkov in od premoženja. 2. člen Prispevki in davki se v občini določajo, obračunavajo in predpisujejo po določbah temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SFRJ št 32/64) in zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št. 37/64), po tem odloku in pp predpisih, izdanih na njihovi podlagi. 3. člen Vrste prispevkov, ki se plačujejo iz osebnega dohodka so: 1. prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, 2. prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelek- 3. prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, 4. prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, 5. prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, 6. prispevek iz skupnega dohodka občanov. 4. člen p Vrsta davkov, ki se plačujejo na dohodke od premoženja in na premoženje, so: 1. davek na dohodke od stavb, 2. davek na dohodkee od premoženja in premoženjskih pravic, 3. davek na dediščine in darila, 4. davek na kmetijske proizvajalne priprave in na samorodno trto, 5. davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnili- ~a dela drugih, 6. davek od iger na srečo. 5. člen Po postopku, ki ga določa zakon, se lahko vpelje krajevni samoprispevek za zgraditev komunalnih, kulturnih, zdravstvenih, socialnih in drugih objektov ali za druge namene, ki imajo neposreden pomen za občane. 6. člen Vsaka vrsta prispevkov in davkov se posebej odmerja oziroma obračunava. II. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODK& IZ DELOVNEGA RAZMERJA 7. člen Prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja se plačuje po proporcionalni stopnji, ki znaša 6,8 odstotka. Po pavšalnih osnovah se lahko plačuje prispevek iz delovnega razmerja za naslednje kategorije dohodkov: Mesečna pavšalna osnova din: 1. od osebnih dohodkov odvetniških pripravnikov 40.000 2. od osebnih dohodkov gospodinjskih pomočnic, zaposlenih v zasebnih gospodinjstvih 10-.000 3. od osebnih dohodkov hišnikov, zaposlenih v stanovanjskih hišah 20.000 4. od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih pri krajevnih skupnostih 30.000 5. od osebnih dohodkov ribičev in lovcev, zaposlenih v ribiških, oziroma lovskih podjetjih, zavodih, zadrugah in organizacijah 30.000 6. od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih v domovih planinskih društev 10.000 III. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI 8. člen Prispevek iz- osebnega dohodka v kmetijski dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: prispevek od kmetijstva) se plačuje od katastrskega dohodka zemljišč, zmanjšanega za katastrski dohodek gozdov. Prispevek od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek od gozda, se plačuje od vrednosti posekanega lesa (bruto mase). Stopnja prispevka od kmetijstva se določa po posameznih proizvodnih okoliših glede na kvaliteto, lego, tržne igoje in možnosti sLrojne ov-"._Iave kmetijskih površin. Na 'Območju občine se določijo trije proizvodni okoliši, in sicer: 77. proizvodni okoliš, v katerega spadajo katastrske občine: črni potok, Koblarji, Livold, Mahovnik Stara Cerkev in Zeljne; III. proizvodni okoliš, v katerega spadajo katastrske občine: Borovec, Briga, Koče, Kočevska Reka, Kopriv-nik, Mala gora, Mozelj, Nemška loka in štalcerji; IV. proizvodni okoliši, v katerega spadajo katastrske občine: Banja loka, Čeplje, Dol, Bosljiva loka, Brezje, Bukova gora, Draga, Hrib, Knežja lipa, Kumrova vas, Kuželj, Mačkovec, Osilnica, Podstenice, Podtabor, Polom, Potiskavec, Predgrad, Rajhenau, Rajn-dol, Smuka, Spodnji log, Suhor, škrilj, Trava, Vrh in Zurge;; Katastrske občine Fara, Pirče in Novi lazi pa se deli; v III. in IV. proizvodni okoliš. Meja med tema dvema proizvodnima okolišima poteka takole: V katastrski občini Fara prične meja pri odcepu glavne ceste parcela št. 1829 in poteka v smeri Fara-Slavski laz po občinski cesti parcela št. 1821/1 ter se nadaljuje po poti parcela št. 1809 skozi naselje Slavski laz do jezu na Kolpi, kjer se konča pri parceli št. 712. Južno od te meje je III. proizvodni okoliš, vse severno ležeče parcele pa spadajo v IV. proizvodni okoliš. V katastrski občini Pirče prične meja pri katastrskem kamnu št. 2 na meji k. o. Fara in poteka po južni meji parcel št. 1286 in 1261, nato se obrne proti severu, kjer poteka po zapadni meji parcel št. 1267/1, 1268/1 in 1269/1 in zavije proti severozapadu ob južni meji parcele št. 1333. Od tu se meja spusti po severozapadni meji parcele št. 1339 in ponovno zavije po jugozapadni meji parcel št. 1349, 48/2, 48/1, 2559 in 1426, nato se obrne proti jugozahodu po vzhodni meji parcel št. 1423 in 1414 in se obrne proti zapadu, po južni meji parcel št. 1413 in 1411. Od tu se meja zopet obrne proti jugu in poteka po severozahodni meji parcel št. 1412, 1371, 1216/1 in 1375, obkroži na južnem delu parcelo št. 2070 ter se nadaljuje po parceli št. 2566 do mostu na glavni cesti Fara-Pirče parcela št. 2545/2. Od tega mostu dalje poteka meja med III. in IV. proizvodnim okolišem po glavni cesti Fara-Pirče ter se zaključi na meji katastrskih občin Pirče in Kuželj. Vse parcele, ležeče južno od te meje, spadajo v III. proizvodni okoliš, vse severno ležeče parcele pa spadajo v IV. proizvodni okoliš. V katastrski občini k. o. Novi lazi poteka meja med III. in IV. proizvodnim okolišem po glavni cesti Kočevje-Fara. Vse parcele, ležeče desno od te meje, spadajo v III. proizvodni okoliš, vse levo ležeče parcele pa spadajo v IV. proizvodni okoliš. Prispevek od kmetijstva se plačuje po naslednjih proporcionalnih stopnjah: v II. proizvodnem okolišu 15 odstotkov v III. proizvodnem okolišu 8 odstotkov v IV. proizvodnem okolišu se prispevek od kmetijstva ne plačuje. Prispevek od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, se odmerja od kubičnega metra posekanega tehničnega lesa (bruto masa). Osnova za prispevek je vrednost posekanega tehničnega lesa po vrednostnih razredih, in sicer: vrednostni razred: jl^"^1 listavci: II. 2.800 . 2.600 III. 2.600 2.400 IV. 2400 2.100 V. 2.100 1.800 VI. 1.900 1.500 VII. 1.700 1.200 Stopnja prispevka znaša 20 odstotkov od iglavcev ter 14 odstotkov od /listavcev. 9. čl— Začasno so oproščeni prispevka od kmetijstva dohodki zemljišč: 1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z izrednimi stroški zavezanca prispevka postala uporabna — za 10 let; 2. na katerih se zasadijo novi vinogradi — za 7 let; 3. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki, in sicer: a) češplje, jablane, hruške ali drugo plemenito sadje — za 8 let, b) orehi in plemeniti lešniki — za 10 let; 4. ki se pogozdijo po navodilu in pod nadzorstvom pristojnih organov — za 20 let. Navedene oprostitve tečejo od 1. januarja prihodnjeega leta po izpolnitvi pogojev za oprosti*-- 10. člen Če se dohodek od kmetijstva zmanjša zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec prispevka ni mogel preprečiti, se zmanjša prispevek od kmetijstva za vsako parcelo, na kateri je bil donos zmanjšan za preko 25 odstotkov, sorazmerno z zmanjšanjem donosa. 11. člen Pri odmeri prispevka od kmetijstva se prispevnir: zavezancem prizna olajšava v obliki znižanja odmerjenega prispevka v naslednjih primerih: 1. zavezancem, katerih dohodek ne presega 80.000 din letno na družinskega člana in ki preživljajo poleg dela-zmožnih članov še več kot tri mladoletne otroke ali odrasle, za delo nezmožne člane, po 10 odstotkov za vsakega naslednjega takega mladoletnega otroka in za vsakega odraslega, za delo nezmožnega člana, z omejitvijo, da celotno znižanje ne more presegati 50 odstotkov odmerjenega prispevka. Znižanje prispevka se ne prizna za tiste mladoletne obroke, za katere se prejema otroški dodatek; 2. zaveza-ce*m, katerih dohodek ne presega 150.000 din letno na družinskega člana, pa ";*^ajo za delo zmožnih članov, se prizna oprostitev za vsakega dela nezmožnega člana — po 20 odstotkov z omejitvijo, da celotno znižanje ne more prer-jati 60 odst^kov; 3. zavezancem prispevka, ki so imeli v letu, za katero se odmerja prispevek, večje izdatke za zdravljenje ali za pogreb družinskih članov, dvakratni znesek prispevkov, ki bi se sorazmerno plačal od izdatkov take vrste. Za večje izdatke se smatrajo izdatki nad lO.OH '- .rjev. Če je v družini več zavezancev prispevka, se pravica do olajšave po 1. odstavku tega čle^.a presoja pc sr-Itev-ku osnov, znesek olajšave pa po seštevku prispevkov vseh zavezancev te družine. *. V smislu določb tega člena se štejejo za mladoletne otroci pod 15 letom starosti in tisti, ki se šolajo; za odrasle, dela nezmožne osebe, pa se štejejo vojaški vojni invalidi in delovni invalidi z nad 50 odstotno invalidnostjo, osebe s telesnimi 'bami in pomanjklji-ostmi, katerih delazm. 't je zmanjšana za več kot 50 odstotkov, slepi, nadalje moški, stari nad 60 let, ženske, stare nad 55 let in bolniki, ki so bili pretežni del leta nezmožni za delo: 4. Zavezancem prispevka v III. proizvodnem okolišu, ki dosegajo maksimalno možne rezultate na področju živinorejske proizvodnje v kooperacij-skem odnosu z družbenimi posestvi, se zniža prispevek od kmetijstva do 50 odstotkov po normativih, ki jih predpiše svet za kmetijstvo in gozdarstvo občinske skupščine. 12. člen Udeležencem NOB in aktivistom, ki imajo od pristojnih organov priznano dvakratno delovno dobo v času druge svetovne vojne in jim je glavni poklic kmetijska, dejavnost, se obračunani prispevek od kmetijstva zmanjša takole: 1. udeležencem od leta 1941 do konca vojne — 100 bdstotkov; 2. udeležencem od leta 1942 do konca vojne — 90 odstotkov; 3. udeležencem od leta 1943 do konca vojne — 60 odstotkov; 4. udeležencem od leta 1944 do konca vojne — 30 odstotkov. Za uveljavitev znižanja prispevka od kmetijstva morajo zavezanci prispevka iz 1. odstavka tega člena predložiti dokazilo, ki ga izda po predpisanem postopku upravni organ občinske skupščine Kočevje, pristojen za delovna razmerja. Vdove padlih borcev in aktivistov NOB so oproščene plačevanja prispevkov od kmetijstva, razen če so se ponovno poročile. IV. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DDOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 13. člen Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: prispevek od obrtnih dejavnosti) se odmerja po pavšalni letni osnovi, v pavšalnem letnem znesku, v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka ali po dejanskem osebnem dohodku. 14. člen Od pavšalnih letnih osnov plačujejo prispevek od obrtnih dejavnosti obrtniki storitvene dejavnosti in gostilničarji. Pavšalna letna osnova ne sme biti višja od povprečnega bruto osebnega dohodka delavca ustrezne stroke in kvalifikacije, zaposlenega v gospodarskih organizacijah v občini v rednem delovnem času. Stopnja prispevka je proporcionalna in znaša 10 odstotkov. 15. člen Prispevek od obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo: 1. osebe, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami za posameznika kot s postranskim poklicem v smislu 18. člena zakona o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov (Uradni lict. SRS št. 5/64): a) krojači, šivilje, pletilje, vezilje, popravljalnici nogavic, modistke, frizerji, brivci in kolarji — 10.000 din; b) sedlarji, tapetniki in vrvarji — 15.000 din; c) mizarji, kovači, kleparji, ključavničarji in pletiljci žičnih mrež ter tkanin — 20.000 din; č) urarji, električarji, vodni instalaterji, zidarji, tesarji, pečarji in pleskarji — 30.000 din; d) mehaniki, avtokleparji in ostali — 35.000 din; 2. osebe, ki opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti v manjšem obsegu, priložnostno ali brez stalnega poslovnega mesta in zavezanci, ki jim zaradi posebnih razmer in okoliščin, v katerih opravljajo take dejavnosti, ni mogoče določiti pavšalna osnove in tudi ne ugotoviti dejanskega osebnega dohodka: m a) vaški gostilničarji, ki jim je obrt postranska dejavnost — 30.000 din: b) vaški obrtniki, ki jim je obrt postranska dejavnost — 20.000 din. Zavezanci prispevka pod 1. in 2. točko tega člena plačujejo davek v stalnem znesku le, če ne delajo s tujo delovno silo oziroma, če niso združeni -a opravljanje posameznega dela. Letni pavšalni prispevek se med letom sorazmerno zniža, če je poslovanje začasno ustavljeno zaradi smrti, bolezni, orožnih vaj ali pa zaradi drugih /dogodkov, ki niso bili odvisni od zavez?-*eve volje. 16. člen Prispevek od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega dohodka (prispevek po odbitku) plačujejo občani, ki priložnostno opravljajo storitve državnim organom ali delov- nim organizacijam. Stopnja prispevka je proporcionalna in znaša: 1. od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti — 20 odstotkov; 2. od prevažanja mleka z delovno živino — 10 odstotkov; 3. od tovorjenja lesa ter drugega materiala z delovno živino — 15 odstotkov; 4. od dohodkov delavcev, ki delajo doma za delovne in druge organizacije (delo od kosa) — 20 odstotkov; 5. o vseh ostalih dejavnosti in uslug — 15 odstotkov. Osebe, ki imajo od izkoriščanja zemljišča v druge, nekmetijske namene, (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje opeke, apna, oglja itd.) dohodke, morajo plačati prispevek od obrtne dejavnosti, kadar taki dohodki presegajo letno 100.000 din na gospodinjstvo. Prispevek od obrtnih dejavnosti po dejanskem osebnem odhodku plačujejo zavezanci, ki se ukvarjajo z obrtno proizvodnjo, in drugi zavezanci, ki prispevka od obrtnih dejavnosti ne plačujejo po pavšalni letni osnovi v pavšalnem letnem znesku ali po odbitku. Stopnja prispevka od obrtnih dejavnosti po tem členu je progresivna in se odmerja od naslednjih osnov: Osnova v 000 din: stopnja: nad do odst.: — 1.000 17 1.000 - 1.300 19 1.300 1.600 21 1.600 1.900 24 1.900 2.200 27 2200 2.500 30 2.500 3.000 33 3.000 , 35 18. člen Zavezanci prispevka iz obrtne proizvodne dejavnosti, ki so v preteklem letu dosegli več kot 15 milijonov dinarjev prometa, morajo voditi poslovne knjige, ki so predpisane z republiškim zakonom. 19. člen Letni kosmati osebni dohodek delavca ustrezne strokovne izobrazbe iste dejavnosti, na podlagi katerega se določa pavšalna in dejanska osnova za odmero prispevkov od obrtnih dejavnosti, se določa s posebnim odlokom. 20. člen Olajšave, ki so predpisane v 11. in 12. členu tega odloka, veljajo tudi za obračun prispevkov od obrtne dejavnosti. Ekonomska amortizacija in stroški vzdrževanja strojev orodja in inventarja, katerih trajanje je daljše kot eno leto, ter stroški vzdrževanja poslovnih prostorov, ki niso zavezani davku na dohodke od stavb, znaša za: 1. poslovne zidane prostore do 2 odstotka, 2. poslovne lesene prostore do 5 odstotkov, 3. stroje, orodje in inventar do 15 odstotkov. V. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV 21. člen *" Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev se plačuje po proporcionalni stopnji od ugotovljenih osnov, ki znaša 17,5 odstotka. Prispevek v letnem pavšalnem znesku plačujejo: 1. učitelji glasbe, jezikov in drugih šolskih predmetov — 10.000 din, 2. stenografi, daktilografi in stenodaktilografi— 6.000 din. Zavezanci, ki plačujejo prispevek iz osebnega dohodka od intelektualnih oziroma negospodarskih storitev, morajo voditi poslovno knjigo dohodkov in izdatkov, če njihov osebni dohodek presega 2,500.000 din letno. VI. PRISPEVEK V' OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 22. ""m Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se plačuje od ugotovljene osnove po proporcionalni stopnja, ki znaša 17,5 odstotkov. če nastane dvom, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa le za obrtni izdelek, odloči komisija, ki jo imenuje svet za prosveto in kulturo občinske skupščine. VII. PRISPEVEK IZ SKUPNEGA DOHODKA OBČANOV 23. člen Prispevek iz skupnega dohodka občanov se določa po zveznih predpisih. VIII. DAVEK NA DOHODKE OD STAVB 24. člen Davek na dohodke od stavb se plačuje od stavb v mestu Kočevje od ugotovljenih osnov po stopnji 30 odstotkov, če niso stare nad 60 let. Dohodek od stavb izven mesta Kočevje je oproščen tega davka, če se stavbe ne dajejo v najem. 25. člen Davčna osnova za davek od stavb je enoletna stanarina oziroma najemnina, zmanjšana za 50 odstotkov, na kolikor se določajo stroški upravljanja in vzdrževanja stavb. IX. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 26. člen Davek na dohodke od premoŽenja in premoženjskih pravic se plačuje po naslednjih stopnjah: od do ,. odst. din: d:n: ' 200.000 20 200.000 400.000 25 400.000 600.000 30 600.000 800.000 35 800.000 1,00.000 40 nad 1,000.000 50 _l_i_ Dohodek od oddajanja opremljenih sob je oproščen tega davka. X. DAVEK NA DEDIŠČINE IN DARILA 27. člen Davek na dediščine in darila se plačuje na podlagi republiških predpisov. XI. DAVEK NA KMETIJSKE PROIZVAJALNE PRIPRAVE IN NA SAMORODNO TRTO 28. člen Davek na kmetijske proizvajalne priprave in na samorodno trto se ne plačuje. XII. DAVEK NA DOHODEK, DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH 29. člen Zavezanec za davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, je občan, ki uporablja v svoji pridobitni dejavnosti tudi dopolnilno delo drugih. Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, se obračunava od dejansko doseženega dohodka od dopolnilnega dela drugih, ki se določa od bruto -vbnega dohodka: 1. pri proizvodni dejavnosti 30 % 2. pri služnostni dejavnosti — 20 % 3. pri ostalih dejavnostih 15 % Stopnja davka na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, pa znaša: 1. pri proizvodni dejavnosti —20% 2. pri uslužnostni dejavnosti — 10 % 3. pri ostalih dejavnostih — 10 % 30. člen Obrtniki in gostilničarji, ki plačujejo prispevek iz osebnega dohodka od st ostojnega opravljanja obrtnih in drugih dejavnosti na podlagi pavšalnih osnov, plačujejo davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, v pavšalnem letnem znesku: 1. od uslužnostne dejavnosti — 10.000 din 2. od proizvodne dejavnosti — 35.000 din 31. člen Olajšave, ki so predpisane v 12. členu tega odloka, veljajo tudi za plačilo davka od dohodka, doseženega od dopolnilnega dela drugih. XIII. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO Davek na dobitke od igre na srečo se plačuje po stopnji 10 odstotkov. XIV. KONČNE DOLOČBE 33. člen Upravni orr ...i občinske skupščine, pristojen za dohodke, skrbi za pravilno izvajanje tega odloka. 34. člen Svet za družbeni plan in finance je pristojen, da po potrebi izdaja podrobnejša navodila in pojasnila glede izvajanja tega odloka. / 35. člen Z uveljavitvijo tega odloka nehajo veljati sledeči odloki občinske skupščine Kočevje: 1. odlok o višini davka na dohodke v stalnem znesku (Uradni vestnik Dolenjske št. 16/64); 2. odlok o občinski dokladi od samostojnih poklicev in premoženj (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 37/63 in 26/64); 3. odlok o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 3/64); 4. oc'.I~k o občinski dokladi na dohodke od kmetijstva (Glasnik. Uradni vestnik okraja Ljubljana št. 15/64). \ 36. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske. številka: 42—5/65—4/1 Datum: 23. 2.1965 Predsednik občinske skupščine: Drago Bencina, 1. r. 65. Na podlagi 81. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št. 37/64) in 130. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. februarja 1965 sprejela ODLOK o povprečnih letnih bruto osebnih dohodkih iz delovnega razmerja 1. člen Letni kosmati osebni dohodek delavca ustrezne strokovne izobrazbe l£f5 dejavnosti, na podlagi katerega se določa pavšalna in dejanska osnova za odmero prispevkov od obrtnih dejavnosti za leto 1965, znaša: osnova v din: 1. Predelovanje nekovin 500.000 2. Predele, .inje kovin: a) kovaštvo 600.000 b) podkovsko kovaštvo 500.000 c) ključavničarstvo 700.000 č) strojno ključavničarstvo 900.000 d) precizna mehanika 800.000 e) kleparstvo 800.000 f) ""tokleparstvo 800.000 g) ostali 500.000 3. Izdelovanje električnih aparatov in priborov: a) elektroinštala- terstvo 1,000.000 b) elektromehanika za hladilne naprave 900.000 O ostali 700.000 4. Izdelovanje kemičnih izdelkov: a) impregniranje raznih predmetov 800.000 b) ostali 700.000 5. Predelovanje lesa: a) lesno strugarstVO 900.000 b) mizarstvo 800.000 c) tapetništvo — dekoraterstvo 900.000 č) ostali 500.000 6 Izdelovanje tekstilnih predmetov: a) pletilstvo •-- trikotaža 600.000 b) izdelovanje kravat 600.000 c) moško krojaštvo 700.000 c j žensko krojaštvo 600.000 d) šiviljstvo 500.000 e) ostali . 400.000 7. Predelovanje usnja: a) čevljarstvo 500.000 b) ostali 400.000 8. Izdelovanje gumijastih izdelkov: a) izdelovanje gumijastih izdelkov 900.000 b) vulkanizacija 700.000 9. Izds'rvanje živil: a) slaščičarstvo 800.000 b) pekarstvo 500.000 c) mletje žita 400.000 č) ostali 500.000 10. Izdelovanje in popravljanje raznovrstnih • izdelkov: a) ščetarstvo 500.000 b) ostali 400.000 11. Stavbna obrt: a) vodovodno inštala- terstvo 900.000 b) zidarstvo in fasa- darstvo 700.000 c) kamnoseštvo in izdelovanje umetnega kamna 1,000.000 č) izdelovanje rolet 800.000 d) soboslikarstvo 800.000 e) ostali 700.000 12. Obrtne in druge storitve: a) moško frizerstvo 600.000 b) žensko frizerstvo 700.000 c) ci-mikarstvo 600.000 č) gostinst.) 800.000 d) ostali 500.000 Letne osnove za zavezance prispevka od intelektualnih storitev znašajo: 1. za odvetnike 1,209.000 2. za ostale 1,000.000 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske. Številka: 113—1/65—4/1 Datum: 23. 2.1965. Predsednik občinske skupščine: Drago Bencina, 1. r. 66. Na podlagi 3. točke 3. Člena uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ št. 19/61, 6/62, 11/62 in 4/63), L, II. in III. točke V. dela tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ številka 25/62, 29/62, 31/62, 40/62, 42/62, 46/62, 51/62, 53/62 in 12/63 in Uradni list SFRJ št. 18/63, 20/63, 23/63, 30/63, 44/63, 51/63, 52/63, 7/64, 10/64, 13/64, 24/64, 29/64, 30/64, 31/64, 48/64, 50/64, 1/65 in 3/65), in 130. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. februarja 1965 sprejela ODLOK o spremembi tarife občinskega prometnega Javka v občini Kočevje 1. člen V delu C tarife občinskega prometnega davka (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 15/64, in Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64 in 16/64) se tarifna številka 3 spremeni tako, da se odslej glasi: »3 — na ves ostali maloprodajni promet v trgovini 6 odstotkov.« 2. člen Občinski prometni davek od prometa na drobno je dohodek občine po stopnji 4 odstotke in dohodek republike po stopnji 2 odstotkov. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske. Številka: 421—2/65—4/1 Datum: 23.2.1965 Predsednik občinske skupščine: Drago Bencina, 1. r. 67. Na podlagi 157. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (Uradni list SRS še-vilka 11/63) je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. februarja 1964 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi številčnega sestava občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti občinske skupščine Kočevje ter o določitvi skupin v zboru delovnih skupnosti 1. člen 3. člen odloka se spremeni in se glasi: »Odborniki zbora delovnih skupnosti se volijo po naslednjih skupinah, in sicer: 1. v skupini spodarstva 24 odbornikov, od tega: a) v prvi podskupini 16 odbornikov; b) v drugi podskupini 8 odbornikov; 2. v skupini prosvete in kulture 2 odbornika; 3. v skupini zdravstva socialnega varstva 2 odbornika; 4. v skupini delovnih ljudi v državnih organih, družbenih organizacijah in društvih 2 odbornika«. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem-cestniku Dol^-jske. Številka: 02—1/65—1/1 Datum: 23.2.1965 Predsednik občinske skupščine: Drago Bencina, 1. r. 68. Na podlagi 26. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (Uradni list SRS številka 11/63) je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti d:..: 23. februarja 1965 sprejela ODLOČBO o imenovanju občinske kc '~ije za volitve odbornikov v občinsko skupščino Kočevje I. Za volitve odbornikov v občinsko skupščino se imenuje občinska volilna komisija, ki jo sczt...ljajo: p-^sednik: Julij PLUT, predsednik občinskega sodišča v Kočevju, Trg 3. oktobra 16; namestnik: Janez ŽUŽEK, sodnik občinskega sodišča v Kočevju, Trg svobode 21; tajnik: Drago AUPIČ, tajnik občinske skiv____ie Kočevje, Kolodvorska 4; namestnik: Blaž VOLF, sodnik za prekrške, Kočevje, Trg. 3. oktobra 2; član: Ivan VESEL, načelnik oddelka za inšpekcijske službe, Xoče-;~, Kolodvorska 2; namestnik: Marija VID ~\R, uslužbenka, Kočevje, Seškova ul. 25. JL Ta odločba prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske. Številke: 013—1/C3—2/1 Datum: 23.2.1965 ' Predzednik občinske skupščine: Drago P ičina, 1. r. OBČINA NOVO MESTO 69. Na podlaci 10". člena in v zvezi s 86. členom ustave Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS številka 10/63), 3. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ št. 2/50) in 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64) je občinsk". skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. januarja 1965 sprejela ODLOK o redu in miru I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Dolžnost občanov je, da uravnavajo svoje življenje tako, da ne motijo dela, počitka in razvedrila soobčanov. Varovati morajo družbeno disciplino in javno moralo, vzdrževati snago in lepoto zunanjega izgleda mesta in naselij ter ne smejo ogrožati varnosti p-emoženja in zdravja ljudi. Dobrine iz prejšnjega odstavka uživajo upravno kazensko varstvo po tem odloku. II. VARSTVO DRUŽBENE DISCIPLINE 2. člen Prepovedano je: 1. motiti javne shode, zborovanja in druge dovoljene javne prireditve; 2. izzivati k pretepu, neredu ali prepiru, smešiti, nadlegovati ali kako drugače ogrožati občane; 3. zadrževati se, kljub opominu uradnih oseb, v prireditvenih prostorih ali gostinskih prostorih preko dovoljenega obratovalnega časa; 4. točiti alkoholne pijače mladoletnikom, alkoholikom p1' drugim ose-bam, za katere je znano, da v vinjenem stanju kršijo red in mir; 5. r.aditi v gleucuisjn,, Kinematografih, javnih prevoznih sredstvih in drugje, kjer je kajenje prepovedano; 6. prodajati zunaj tržnih prostorov, če ni z odlokom o tržnem redu drugače določeno. 3. člen Prepovedano je na javnih shodih, prireditvah, v javnih prostorih in na podobnih krajih nositi predmete, s katerimi se lahko prizadene telesna poškodba. 4. člen Za vzdrževanje reda in miru na dovoljenih javnih prireditvah, v gc.-Mn-skih in drugih javnih prostorih je odgovoren prireditelj, oziroma odgovorna oseba gostinskega ali drr.gega javnega prostora. Ukreniti mora vse potrebno, da se ohranita red in mir ter od^'ranijo osebe, ki ogrož ' red in m, vzbujajo zg—".~nje ali nadlegujejo občane, : a skrbeti, da prireditev ne t":a preko dovoljenega časa. III. VARSTVO LJUDI, PREMOŽENJA ZDRAVJA IN ČISTOČE 5. člon Prepovedano je: 1. poškodovati ali odstraniti svetilke javne razsvetljave, telefonske in telegrafske naprave; 2. opuščati namestitev in vzdrževanje varnostnih naprav pri gradnjah in popravilih; 3. neojjravičeno opustiti pop-avila zgradb in objektov ter naprav ali odstranitev objektov ali naprav, ki ogrožajo varnost; 4. puščati ograjo ali živo mejo ob javnih poteh v takem stanju, da ogroža varnost, ovira promet, kazi zunanjo podobo kraja ali opremljati ograjo ob javnih poteh z bodečo žico; 5. . _ :.ti in pobirati sadje in druge poljske pridek.a orez dovoljenja lastnika ali upravitelja, ali poškodovati sadno drevje na tujem zernljL-u; 6. dražiti ali plašiti živali; 7. zažigati odpadke ali kuriti ogenj v bližini stavb ali drugih objektov tako, da to moti okolico s smradom ali dirr em; 8. odmetavati cigaretne ali druge ogorke na krajih, ky to lahko povzroči požar; 9. prevažati mrhovino, kosti, kože in podobne predmete v nezaprtih vozilih, nezaprtih posodah ali pustiti mrhovino nezakopano; 10. puščati otroke brez nadzorstva na prometnih cestah ali na drugih nevarnih mestih; 11. metati kamenje ali druge predmete in streljati s fračo na krajih, kjer to lahko ogroža varnost ljudi ali premoženja; 12. streljati z zračno puško in drugim orožjem izven športnih strelišč; 13. poškodovati ali odstraniti opozorilne, razglacne Ji druge javne table; 14. klatiti in s tem v zvezi prenočevati v senikih, kozolcih in drugih nestanovanjskih prostorih; 15. puščati domače živali na prometne komunikacije brez nadzorstva; 16. opuščati namestitev opozorila »HUD PES«, če j1 pri hiši tak pes; 17. voditi živali v javne prostore; 18. z brezobzirno vožnjo poškropiti ljudi, pročelja stavb ali druga vozila; 19. uporabljati steze za p-\šce, parke in sprehajališča v nasprotju s postavljenimi prome' imi znaki. 6. člen Kdor onesnaži cesto, ulico, trg, pločnik oziroma parkirni prostor, jih mora čimprej očistiti. Lastniki oziroma uporabniki javnih prostorov (gostilne, kinematografi, sejmišča, prostori za javne prireditve in podobno) so dolžni) čimprej očistiti prostor pred javnim prostorom, če ga onesnažijo obiskovalci takih prostorov ali njihove živali. Če tisti, ki js do. n prostor oči-si:ti, tega ne stori, ga očisti na njegove stroške pooblaščeno podjetje. 7. člen Lastniki oziroma upravitelji in .najemniki nepremičnin ob javnih poteh morajo ob svoji ali v najem veti nepremičnini: 1. očistiti pločnik oziroma hodnik, kolikor čiščenja ni prevzelo podjetje, v ki mu je poverjena ta naloga; 2. odstranjevati s pločnikov oziroma hodnikov, cestnih jarkov in kanalskih požiralnikov sneg, led in naplavi:' —-■ . '. posipati poledenele pločnike oziroma hodnike redno do 5.30 ure zjutraj, podnevi pa po potrebi tudi večkrat s peskom. IV. VARSTVO MLADINE 8. člen Mladina pod 16. letom starosti ne sme brez spremstva staršev ali odraslih oseb, ki jim je zaupano varstvo: 1. zadrževati se v gostilnah in drugih podobnih prostorih. 2. obiskovati veselih in drugih podobnih prireditev, ki niso primerne za mladino. V. KAZNI 9. člen 1. Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek, kdor prekrši določbe 1., 2., 4. in 6. točke 2. člena,' L, 2., 3., 4., 5., 7., 8., 9., 10. in 14. točke 5. člena, 6. in 7. člena tega odloka. \ 2. Za dejanje iz 4. točke 2. člena, 4. člena, 2., 3., 4. in 16. točke 5. člena in 7 člena tega odloka se kaznuje za prekršek pravna oseba z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev. Za dejanje iz prejšnjega odstavka . te točke se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo do 5000 dinarjev. 3. Z denarno kaznijo do 5000 dinarjev se kaznuje storilec za prekršek iz 3. točke 2. člena ter 13., 15., 16., 17., 18. in 19. točke 4. člena in 8. člena tega odloka. 4. Z denarno kaznijo 500 dinarjev se kaznuje, kdor prekrši določbe 5. točke 2. člena ter 6., 11. in 12. točke 5. člena tega odloka če prekrši katerokoli določbo tega odloka mladoletnik, se kaznujejo njegovi starši oziroma skrbnik, če so za-namerili svojo dolžnost vzgoje in niso skrbeli zanj j - 10. člen Uslužbenci ljudske milice smejo izterjati denarno kazen takoj na mestu prekrška od tistih, ki jih zalotijo pri prekrških navedenih v 4. točki 9. člena tega odloka. Denarna kazen, ki se plača takoj na mestu prekrška, se ne izterja od otrok. 11. člen Kdor krši določbe 3. člena tega odloka, je upravno kazensko odgovoren po 1. točki 1. odstavka 40. člena zakona o nabavljanju, posesti in nošenju orožja (Uradni list SFRJ številka 38/64). 12. člen Predlog za uvedbo upravno kazenskega p~-'opka po tem odloku daje upravni organ občinske skupščine, ki je pristojen za notranje zadeve. VI. KONČNA DOLOČBA 13. člen Ta ocllok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske. Številka: 22—026/64-Datum: 28.1.1965 Predsednik občinske skupščine Novo mesto: Sergij Thorževskij, 1. r. 70. Na podlagi 4. točke odloka o višini pristojbin, ki se plačujejo za cestna motorna vozila (Uradni list SFRJ številka 42/63) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. januarja 1965 sprejela ODLOK o plačevanju pristojbin za cestna motorna vozila komunalnih gospodarskih organizacij 1. člen Komunalno podjetje Novo mesto plačuje za svoja cestna motorna vozila pristojbino za vzdrževanje ulic in cest v naseljih v višini 50 odstotkov pristojbin, določenih v odloku o višini pristojbin, ki se plačujejo za cestna motorna vozila (Uradni list SFRJ št. 42/63) z izjemo avtomobilov za škropljenje cest in avtomobilov za pobiranje in odvoz smeti, za katere je v celoti oproščeno plačila teh pristojbin. 2. člen Poklicne gasilske enote, gasilske enote prostovoljnih gasilskih društev ter gasilske enote gospodarskih organizacij in zavodov, ki imajo lastno- gasilsko službo, organizirano po predpisih o varstvu pred požarom, so oproščene za gasilska motorna vozila plačila pristojbin za vzdrževanje ulic in cest v naseljih. Za vsa ostala cestna motorna vozila plačujejo uporabniki iz prejšnjega odstavka pristojbino v višini 50 odstotkov pristojbin, določenih v cit. odloku iz 1. člena tega odloka. 3. člen Pristojbine, ki jih plačujejo uporabniki iz 1. in 2. člena tega odloka, so v celoti izvirni dohodek cestnega sklada občine Novo mesto in se smejo uporabiti za vzdrževanje ulic in cest v naseljih občine Novo mesto. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske. Številka: 423—51/64 Datum: 28.1.1965 Predsednik občinske skupščine Novo mesto: Sergij Thorževskij, 1. r. 71. Na podlagi 36. člena uredbe o prometu na javnih cestah (Uradni list FLRJ št. 51/50), 3., 8. in 150. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ št. 2/59) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. januarja 1965 sprejela ODLOK o ureditvi prometa v občini Novo mesto I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom so predpisani ukrepi | za varnost cestnega prometa na ožjem območju Novega mesta in v tistih naseljih, ki imajo ulice, ceste in trge (v nadaljnjem besedilu: prometne komunikacije). II. CESTNO PROMETNA SIGNALIZACIJA 2. člen Cestno prometni znaki, dopolnilne table k prometnim znakom, svetlobni znaki, prometna ogledala, označbe na vozišču, znaki za spoznavanje cest in druga predpisana ali potrebna cestna znamenja na prometnih komunikacijah iz 1. člena tega odloka sestavljajo cestno prometno signalizacijo. 3. člen Za postavitev in vzdrževanje cestno prometnih znakov in drugih prometnih znamenj, navedenih v 2. členu tega odloka, za gradnjo in vzdrževanje parkirnih prostorov in kolesarnic ter za opremo prometnih komunikaciij z drugimi napravami za varnost prometa na prometnih komunikacijah ja odgovoren pristojni organ občinska skupščine. 4. člen Za izpolnitev nalog iz prejšnjega člena se lahko poveri opravljanje teh nalog ustreznemu podjetju ali krajevnim skupnostim (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenim organizacijam) a posebno pogodbo. 5. člen V pogodbi se določijo naloge iz 6. člena tega odloka, ki naj jih opravlja pooblaščena organizacija, in zagotovijo materialna sredstva, ki jih mora prispevati občinska skupščina za razvoj in napredek prometa ter za izgradnjo in vzdrževanje prometnih komunikacij in cestno prometne signalizacije. 6. člen Občinska skup^ina oziroma pooblaščene organizacije iz prejšnjega člena opravljajo naslednje naloge: 1. proučujejo vprašanja cestnega prometa v naseljih; 2. skrbijo za opremo prometnih komunikacij s prometnimi znaki, označbami na cestiščih in drugimi napravami, s katerimi je zagotovljena udeležencem cestnega prometa varna uporaba javne ceste oziroma prometnih komunikacij; 3. skrbijo za gradnjo in vzdrževanje parkirnih prostorov in kolesarnic; 4. predlagajo občinski skupščini letni finančni načrt za redno vzdrževanje cestno-prometne signalizacije; 5. dajejo predloge in mnenja o zadevah s svojega delovnega področja pristojnim upravnim organom občinske skupščine. 7. člen Upravne pristojnosti s področja oe-stno prometne 6ignalizaciije na prometnih komunikacijah opravljajo za pro« občinskem prometnem davku (uradni vestniK Dolenjske št. 4/64). uporabnina za ostale prostore, ki niso zajeti jl gornjem ocuoku, se aoloci s pobuno tanio. 14. člen Rezerviran parkirni prostor se odda v uporauo organu, zavouu an organizaciji s poseono pogodDo, s Katero su dolocaia cas uporaoe tega. prostora in uporabnina, ki jo mora uporaonik rezerviranega parKirnega prostora plačati občinsKi skupščini oziroma pooblaščeni organizaciji. Uporaonino za rezervirane parkirne prostore določi svet za družbeni plan in finance. 15. člen Rezerviran parkirni prostor mora 1 biti vidno označen tako, da so roDniki pločnika rumeno-belo opieskani, da je postavljen prometni znak, s katerim je prepoveaano parkiranje v določenem delovnem času. 16. člen Prostore za spravljanje koles (v na- * daljnjem oesednu: kolesarnica) določi svet za urbanizem, gradbene m komunalne zadeve. Kolesarnice ureja in vzdržuje oocinsKa sKiipscma oziroma pooDiasčena organizacija. 17. člen Na prometnih komuniKacijah, na katerih je ustavljanje in parkiranje vozil prepovedano, se sme vozilo ustaviti le za toliko časa^kolikor je potrebno, da potniki izstopijo ali vstopijo, da se blago naloži ali razloži oziroma zaradi deia pri odstranjevanju prometne zapreKe m pri opravljanju nujnih komunalnih del. Delovno mesto mora biti zavarovano. V drugih nujnih primerih lahko dovoli ustavljanje službujoči mihcnik. Zaradi naKiauanja ali razkladanja se sme vozilo ustaviti največ pol ure. IV. Vprežna vozila in gonjenje živine , 18. člen Prepovedan je promet z vprežnimi vozili m gonjenje živine v času od 5.30. do 7. ure in od 13.30. do 15. ure po Zagrebški cesti, Partizanski cesti, Glavnem trgu, Cesti komandanta Staneta, Ljubljanski cesti in Cesti herojev do križišča s Cesto talcev. VI. Žaganje drv in delo na vozišču 22. čflen žaganje drv in druga opravila na prometnih komunikacijah, kjer bi s tem bil oviran promet, je prepovedano. Blago, gorivo in drugi material, ki je dostavljen prebivalcem, mora biti odstranjen s pločnikov in ulic med 5.30. in 21. uro, najpozneje v eni uri, v času od 21. do 5.30. ure pa najpozneje do 5.30. ure zjutraj. 23. člen Delo na vozišču mora biti vidno označeno in zavarovano: 1. z rdečo-belo pleskanimi letvami širine 25 do 50 cm ali z drugimi enakovrednimi sredstvi za zavarovanje, ki morajo biti postavljena pravokotno na cestni rob in v razdalji 10 metrov od mesta, kjer je delo na cesti; 2. z enako pregrado se mora zavarovati delovno mesto tudi nasproti odprtemu delu vozišča; 3. pred zaporo morata biti z obeh strani v zadostni razdalji postavljena ustrezna prometna znaka »DELO NA CESTI« in »ZOŽENA CESTA«, prometna znaka iz te točke je treba podvojiti, če to zahteva gostota prometa na ogroženem cestnem odseku. 24. člen Za prekop cestno-p: .metne komunikacije ali pločnika je potrebno predhodno dovoljenje pristojnega organa. Kdor prekoplje cesto ali pločnik, mora v roku, ki ga določi pristojni organ, spraviti cestišče v prejšnje stanje. 25. člen Delovišče na cesti ali neposredno ob cesti mora biti ponoči in v megli raz-"* svetljeno po potrebi z električnimi ali akumulatorskimi svetilkami oranžne barve. 26. člen Izvajalec gradbenih del na prometni komunikaciji ali ob njej mora gradbišče zavarovati tako, da delo na gradbišču ne ogroža varnosti cestnega prometa. Kadar je potrebno zaradi gradnje zavzeti pločnik ali del vozišča, tako da se postavi oder, mora izvajalec gradnje speljati pod odrom prehod za pešce, ki mora biti zavarovan pred padanjem materiala, zadostno razsvetljen in urejen za varno hojo. met in za notranje zadeve pristojni upravni organi občinske skupščine po veljavnih predpisih. 8. člen Občinska skupščina oziroma pooblaščene organizacije vodijo kataster prometnih komunikacij in cestno prometne signalizacije. 9. člen Pooblaščene organizacije, ki so po pogodbi dolžne postavljati in vzdrževati cestno-prometne signalizacije, morajo objaviti vsako pomembnejšo spremembo v cestno-prometnem redu v naseljih na krajevno običajni način, v dnevnem časopisju ali radiu. 10. člen O vseh važnejših spremembah prometnega režima na prometnih komunikacijah odločata svet za splošre in notranje zadeve in svet za urbanizem, komunalne in gradbene zadeve občinske skupščine. III. Parkirni prostori 11. člen Vozila so lahko začasno parkirana na prometnih komunikacijah le na mestih, ki so določena kot parkirni prostor. Vozila na parkirnih prostorih se morajo parkirati tako, kot je to označeno na parkirišču. Na prometnih komunikacijah so splošni parki' 1 prostori, urejeni parkirni prostori in prostori za tovorna vozila ter rezervirani parkirni prostori. Splošni parkirni prostori so na odsekih prometnih komunikacij, kjer parkiranje ne prepoveduje cestno-pro-metna signalizacija ali splošni prometni predpisi. Na parkirnih prostorih, kjer je parkiranje časovno omejeno s prometnim znakom, mora voznik uporabljati parkirni karton in ga namestiti na vidno mesto vozila. 12. člen Občinska skupščina oziroma pooblaščena organizacija, ki upravlja posebej urejen parkirni prostor, mora vzdrževati prometne znake in označbe na vozišču, skrbeti za red in čistočo na tem prostoru, odstranjevati sneg in ukreniti vse drugo, s čimer je zagotovljena normalna uporaba parkirnega prostora. Pooblaščena organizacija je odgovorna po splošnih načelih o odškodninski odgovornosti za škodo, ki jo utrpi lastnik ali upravitelj na vozilu v času, ko je vozilo spravljeno na parkirnem prostoru, če je na parkirnem prostoru organizirana čuvajska služba za čuvaje motornih vozil. 13. člen H Parkirne prostore za vozila določi svet za urbanizem, komunalne in gradbene zadeve občinske skupščine, ureja in vzdržuje pa jih poblaščena organizacija. Uporabnik parkirnega prostora mora plačati takso za parkiranje vozil na mestih, ki jih določi občinska skupščina, in za čuvanje vozil po odloku o spremembi odloka o občinski taksi in 19. člen Vprežna vozila smejo na prometnih komuniKacijah voziti fv koloni le tako, da je med posameznimi vozili razdalja najmanj 30 metrov. 20. člen Postajanje in krmljenje živine v Novem mestu je dovoljeno le na mestih, ki so označena s posebnimi dopolnilnimi tablami. V. Prislanjanje koles 21. člen Prepovedano je prislanjati kolesa ob pločnike in ob pročelja zgradb. VII. Postajališča avtobusov 27. člen Avtobusi krajevnega in medkrajevnega prometa smejo postajati le na kraju, ki je določen kot avtobusna postaja oziroma post^j-.Iišče. VIII. Učenje vožnje z motornimi vozili 28. člen Avtomobil, ki ga kdo uporablja za učenje, mora imeti na sprednji in zadnji strani,& motorno kolo pa na zadnji str.:ni, poseben znak, ki ga izda Avto-moto društvo, njegovo obliko pa predpiše Avto-moto zveza Slovenije. 29. člen Prepovedano je učenje vožnje z motornimi vozili v času od 5.30. do 7. ure in od 13.30. do 15. ure po Zagrebški cesti, Partizanski cesti, Glavnem trgu, Cesti komanaanta Scaneta, Ljubljanski cesti in Cesti herojev do križišča s Cesto talcev. IX. Vožnja otrok s kolesom 30. člen Obroci do 10. leta starosti ne smejo voziti s koiesom po prometnih komunikacijah brez spremstva od-~-'e osebe. Otroci od 10. do 14. leta starosti smejo voziti samostojno, če imajo legitimacijo oziroma značko o kolesarskem izpitu, ki so ga o^.avili na tečaju, ki ga organizira Avto-moto društvo skupaj s pristojnimi organi občinske skupščine in šol. 31. člen Prepovedano je kotalkanje, žoganje, smučanje, sankanje in drsanje po pločnikih in prometnih komunikacijah. X. Pešci 32. člen Kjer ni na vozišču označenega prehoda za pešce, morajo pešci prečkati cesto pravokotno pred križ:, :m. laven označenega prehoda za pešce smejo pešci prečkati cesto, kadar v razdalji najmanj 100 m ni križišča ali označenega prehoda za pešce. 33. člen Preko mostov morajo hoditi pešci po levi strani. XI. Kazenske določbe "-v 34. člen Z denarno kaznijo do 10.000 din se kaznuje tisti, ki ravna v nasprotju z I določbami 22., 23., 24., 25. in 26. člena tega odloka. Enako se kaznuje tudi pravna oseba, ki ravna v nasprotju z določbami L-,., -3., 24., 25. m 26. člena tega odloka. 35. člen Z denarno kaznijo do 1000 din se kaznuje, kdor krši določbe 17, 20., 27. in 28. člena tega odloka. 36. člen Z denarno kaznijo 500 din se kaznuje, kdor krši določbe 19., 21., 31., 32. in 33. člena tega odloka. Uslužbenec ljudske milice sme izterjati denarno kazen iz tega člena takoj na mestu od kršiteljev, ki jih zaloti pri prekršku. 37. člen Kdor ravna v nasprotju z določili 18. in 29. člena tega odloka, je upravno kazensko odgovoren po 2. odstavku 30. člena uredbe o prometu na javnih cestah (Uradni list FLRJ št. 51/50). 38. člen N Če krši otrok določbo 30. člena tega odloka oziroma mladoletnik katerokoli določilo tega odloka, so upravno kaze—".j odgovorni starši oziroma skrbnik, če so zanemarili svojo dolžnost nadzorovati otroka. Določbe tega člena glede otrok iz 2. odstavka 30. člena se začnejo uporabljati 1. januarja 1966. 39. člen Predlog za uvedbo upravno kazenskega postopka poda upravni organ, pristojen za notranje zadeve občinske skupščine. XII. Končne določbe 40. člen V Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske. Številka: 22-049/64 Datum: 28. 1. 1965 Predsednik občinske skupščine Novo mesto: Sergij Thorževskij, 1. r. 72. PRIPOROČILO o nalogah na področju reševanja kadrovske problematike v občini Novo mesto Občinska skupščina je na svoji seji dne 28. 1. 1965 obravnavala poročilo o problematiki strokovnih kadrov v občini in na podlagi tega sprejela naslednje priporočilo: 1. Kadrovanje mora biti sestavni der* našega ekonomsko-družbenega razvoja, planiranja in samoupravljanja; zato je potrebno kadrovsko politiko vskladiti z družbenimi prizadevanji. 2. Kadrovsko problematiko je potrebno reševati vzporedno s perspektivnim gospodarskim in družbenim razvojem. Plan kadrov mora biti sestavni del plana tega razvoja. Skrb za kadre mora biti nerazdelna s samoupravnimi pravicami in dolžnostmi delovnih skupnosti. 3. Organi upravljanja v deiovnih organizacijah naj o problematiki strokovnih kadrov v občini ter o sklepih in priporočilih občinske skupščine razpravljajo ter na osnovi te razprave in ugotovitve stanja kadrov v lastni delovni organizaciji obravnavajo kadrovsko problematiko delovne organizacije in sprejemajo ustrezne sklepe, ki bodo omogočili izdelavo študije, nakazane v poročilu, in zagotovili uspešnejše in bolj načrtno reševanje kadrovske politike. — Za financiranje študija o stanju in potrebah po kadrih naj delovne organizacije zagotove potrebna finančna sredstva. 4. Delovne organizacije naj vzporedno z izdelavo študije izdelajo programe trenutnih in perspektivnih potreb po kadrih in zagotove sodelovanje in posredovanje potrebnih podatkov izvajalcu študije. Poleg tega naj pristopijo k organizaciji ustreznih kadrovsko socialnih služb, ki bodo sposobne reševati vsa vprašanja, ki se nanašajo na to področje. 5. Zavod za zaposlovanje delavcev mora zagotoviti skupaj z delovnimi or- ganizacijami potrebna sredstva za financiranje študije ter v ta namen skupaj s pristojnim občinskim organom skleniti pogodbo za izdelavo študije z ustreznim zavodom. Zavod za zaposlovanje delavcev in občinski organ urejata sporazumno z izvajanjem študije pričetek in rok izdelave študije za posamezna področja oziroma panoge kakor tudi ostala vprašanja, študija mora biti končana po možnosti v letu 1965. / 6. Zavodu za zaposlovanje delavcev Novo mesto priporočamo, da po izdelani študiji in ugotovitvah nadaljuje z delom in spremljavo gibanj na tem področju. 7. Po sprejemu zaključnih računov delovnih organizacij je potrebno s sodelovanjem delovnih organizacij pripraviti za občinsko skupščino posebno poročilo, iz katerega bo razvidna poraba sredstev, ki jih je možno nameniti za strokovno izobraževanje v breme materialnih stroškov. 8. Delovnim in ostalim organizacijam priporočamo, da v časopisju razpisujejo štipendije, po možnosti takoj po preteku šolskega leta ter objavijo izid razpisa z imeni vseh štipendistov, številka: 117-02/64 Datum: 28. 1. 1965 Podpredsednik občinske skupščine Novo mesto: Andrej Grča, 1. r. OBČINA METLIKA 73. Na podlagi 11. člena zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Uradni list FLRJ št. 17/61, 44/61, 52/61 in 30/62) in 111. člena statuta občine Metlika je občinska skupščina Metlika na seji občinskega zbora m zbora delovnih skupnosti dne 17. januarja 1SG5 sprejela ODLOK v o razveljavitvi odloka o oprostitvi plačevanja proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev 1. člen Odlok o oprostitvi plačevanja proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev, objavljen v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana št. 18/64, se razveljavi. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske. Številka^ 010-6/64 Datum: 'l7. 2. 1935 Predsednik občinske skupščine Metlika: 1 Franc Vrviščar, 1. r. 74. Na podlagi odredbe o okvirni tarifi za osemenjevanje goved (Uradni list LRS št. 11/59 in Uradni list SRS št. 23/63), odredbe o plačevanju pavšalne skočnine in stroškov osemenjevanja (Uradni vestnik okraja Novo mesto STRAN 42 št. 11/58) in 158. člena statuta občine Metlika izdaja svet za kmetijstvo in gozdarstvo občinske skupščine Metlika po sklepu seje z dne 22. februarja 1965 , ODREDBO i dopolnitvi odredbe o plačevanju pavšalne skočnine in stroškov osemenjevanja 15 1. Za 1. členom se doda nov 1. a člen, ki glasi: »Tarifa za prvo osemenitev krav in nad eno leto starih telic (umetno ali naravno) oziroma za nadaljnje osemenitve, če se plemenica pri prvi ni obre-jila, znaša 2000 dinarjev.« 2. Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske. Številka: 320-2/65 Datum: 20. 2. 1965 Predsednik sveta za kmetijstvo in gozdarstvo: inž. Janez Gačnik, 1. r. OBČINA RIBNICA 75. Na podlagi 134. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št. 37/64) in 14. točke 65. člena statuta občine Ribnica je občinska skupščina Ribnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 8. februarja 1965 po sklepih zborov volivcev v občini Ribnica v decembru 1964 in januarju 1965 sprejela ODLOK o uvedbi krajevnega samoprispevka v občini Ribnica 1. čien Za gradnjo' in adaptacijo osnovne šok v Dolenji vasi, Loškem potoku, Ribnici in Sodražici se na podlagi sklepov zborov volivcev, izvedenih v decembru 1964 in januarju 1965, uvede krajevni samoprispevek. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvaja za leto 1965. Predračunska vrednost za vsa dela znaša 420,000.000 dinarjev. 3. člen Krajevni samoprispevek plačujejo: — delavci in uslužbenci, zaposleni v gospodarskih organizacijah, samostojnih zavodih, državnih organih in družbenih organizacijah, ki imajo nad 25.000 dinarjev mesečnih osebnih dohodkov po stopnji 3,5 odst. od neto mesečnih osebnih dohodkov; — obrtniki in ostali zavezanci samostojnih poklicev po stopnji 3,5 odst. od osnove za odmera prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti. 4. člen Dela pri gradnji in adaptaciji šol morajo biti izvršena do meseca septembra 1966. 5. člen Za zbiranje sredstev je odgovoren oddelek za finance skupščine občine Ribnice, vodijo pa se na posebnem računu sklada za šolstvo, za izvajanja del pa so odgovorni pristojni rezijski odbori. 6. člen Od zavezancev, ki ne izpolnijo obveznosti samoprispevka v uoiucenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov. 7. člen Svet za družbeni plan in finance v soglasju s Svetom za šolstvo občinske skupščine Ribnica je pooblaščen, da po potrebi izdaja navodila za izvajanje tega odloka. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske. Številka: 420-5/65-04 Datum: 8. 2. 1965 Predsednik občinske skupščine Ribnica: Franc lic, 1. r. 76. Na podlagi 3. odstavka 12. člena zakona o izvedbi ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije (Uradni list SFRJ št. 14/63) in 17. člena zakona o izvedbi ustave Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS št. 10/63) je Skupščina občine Ribnica na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 8. februarja 1965 sprejela ODLOK ( o spremembi odloka o prenosu . zadev iz pristojnosti Skupščine občine Ribnica v pristojnost njenih svetov 1. člen V odloku o prenosu zadev iz pristojnosti Skupščine občine Ribnica v pristojnost njenih svetov, ki ga je sprejela Skupščina občine Ribnica dne 17. junija 1964 in ki je bil objavljen v Uradnem vestniku Dolenjske št. 17/64, se besedilo 2. člena odloka spremeni tako, da preneha veljati določilo točke 4. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske. Številka: 023-6/64-01 Datum: 8. 2. 1965 Predsednik občinske skupščine Ribnica: France lic, 1. r. OBČINA TREBNJE 77.- Na podlagi 7., 13., 17., 23., 35. in 36., člena Temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SFRJ, št. 32/64) in 8., 13., 19., 37., 38., 43., 49., 54., 56., 58., 62., 65., 74., 76., 77., 87., 95., 107., 108., 113., 127. ter 132. člena Zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SR Slovenije št. 37/64) je Skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. 2. 1965 sprejela ODLOK o prispevkiii m dvakili občanov oDcine Treonje 1. Splošne določbe 1. člen Prispevki in aavKi se v občini Trebnje doiocajo in predpisujejo po določbah temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov, po določbah republiškega zakona o prispevkih m davkin občanov, po določbah tega odloKa in po preapisin, izaanih na podlagi naštetih zakonov in tega odloka. 2. člen Stopnje prispevkov in davkov, ki pripaaaju uocini m uruge aoločbe o prispevkih in davkih, za katere je po tem temeljnem in republiškem zakonu o prispevkih in davkin pristojna sKup-ščina občine, se določajo s tem odlokom. II. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD DELOVNEGA RAZMERJA 3. člen Prispevek iz oseonega- dohodka od delovnega razmerja, ki predstavlja dohodek oočihe, se pooira v visini 7 odst. od s predpisi določenih osnov. 4. člen Za kategorije dohodkov, od katerih se plačuje prispevek od delovnega razmerja na podlagi pavšalnih osnov, se določijo naslednje mesečne pavšalne osnove: 1. za odvetniške pripravnike: 50.000 dinarjev; 2. za gospodinjske pomočnice, zaposlene v zasebnih gospodinjstvih 10.000 dinarjev; 3. za hišnike, zaposlene v stanovanjskih hišah: 20.000 dinarjev; 4. za osebe, zaposlene pri krajevnih skupnostih: 25.000; 5. za zaposlene v domovih planinskih društev: 20.000 dinarjev. III. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI 5. člen Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se plačuje od katastrskega dohodka zemljišč, zmanjšanega za katastrski dohodek gozdov, po naslednjih progresivnih stopnjah: t II. PROIZVODNI OKOLIŠ: od do — 50.000 — 50.000 150.000 9 150.000 300.000 12 300.000 500.000 15 500.000 700.000 18 700.000 1,000.000 21 1,000.000 1,300.000 , 24 nad 1,300.000 27 III. PROIZVODNI OKOLIŠ: od do — 50.000 — 50.000 150.000 5 150.000 300.000 8 300.000 500.000 11 500.000 700.000 14 700.000 1,000.000 17 1,000.000 1.300.000 ' 20 nad 1,300.000 23 6. člen Zaradi odmere prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se za območje občine določijo trije proizvodni okoliši. V posamezni proizvodni okoliš se uvrščajo naslednje katastrske občine in naselja: II. PROIZVODNI OKOLIŠ: 1. k. o. Bistrica — vasi: Bistrica, Brinje, Dol. Jesenice, Gor. Jesenice, Hrastovica, Most, Prelesje, Puščava, Rakovnik, Slovenska vas, razen zaselka-Vesela gora in Kremen; 2. k. o. Brezovica (del) — vasi: Brezovica pri Mirni, Gomila; 3. k. o. Cešnjevek (del) — vasi: Ceš-njevek, Dol. Nemška vas, Dol. Pod-boršt, Gor. Dobrava; 4. k. o. Dobrnič (del) — vasi: Art-manja vas, Dobrnič, Gorenja vas pri Dobrniču, Podlisec, Preska; 5. k. o. Dolga njiva — vasi: Dolga njiva, Mačji dol, Potok; 6. k. o. Korita — vasi: Vrbovec; 7. k. o. Knežja vas — vasi: Knežja vas, Luža, Občine; 8. k. o. Lukovek (del) — vasi: Jezero, Lukovek; 9. k. o. Mali Videm (del) — vasi: Krtina, Mala Loka, Mali Videm, šent-lovrenc, Žab jek; 10. k. o. Medvedje selo — vasi: Cviblje, Dol. Medvedje selo, Gor. Medvedje selo, Pekel, Praproče, Primštal, Rodine, Dol, Stari trg; 11. k. o. Mirna (del) — vasi: Mirna, Volčje njive, Zabrdje; 12. k. o. Mokronog — vasi: Marti-nja vas, Mokronog; 13. k. o. Ostrožnik (del) — vasi: Beli grič, Glink, Log, Ostrožnik, Rib-jek, Slepšek; 14. k. 6. Ponikve — vasi: Dol. Ponikve, Gor. Ponikve, Grm; 15. k. o. Prapreče (del) — vasi: Dol. Prapreče, Gor. Prapreče, Vrhovo, Martin j a vas; 16. k. o. Roje (del) vasi: Gor. Podboršt; 17. k. o. Straža — vasi: Straža, Tr-stenik; 18. k. o. Štefan (del) — vasi: Breza, Gor. Nemška vas, Kamni potok, Pluska, Pristava, Rožni vrh, Studenec, Štefan, Belšinja vas, Grič; 19. k. o. Sevnica (del) — vasi: Blato, Hudeje, Mala Sevnica, Račje selo, Vel. Sevnica (razen zaselka črni potok); 20. k. o. šentrupert (del) — vasi: Draga, šentrupert, škrljevo; 21. k. o. škovec — vasi: Iglenik, Mrzla Luža, Škovec; 22. k. o. Trebnje (del) — vasi: Benečija, Odrga, Kamna gora, Trebnje, Stari trg; 23. k. o. Tržišče — vasi: Bruna vas; 24. k. o. Velika Loka — vasi: Tmje, Velika Loka; 25. k. o. Veliki Gaber — vasi: Cesta, Mali Gaber, Stranje, Veliki Gaber, Zubina; 26. k. o. Zagorica (del) — vasi: Bič, Dobravica, Pristavica. III. PROIZVODNI OKOLIŠ: 1. k. o. Bistrica (del) — vasi: zaselek Vesela gora in zaselek Kremen iz vasi Bistrica; 2. k. o. Brezovica (del) — vasi: Gorenja vas, Sevnica, škrjanče; 3. k. o. Čatež (del) — vasi: Čatež, Dolenja vas, Gorenja vas, Razbore, Zagorica razen zaselka Zagrič; 4. k. o. Cešnjevek (del) — vasi: Me-glenik; 5. k. o. Dolga njiva (del) — vasi: Veliki Videm; 6. k. o. Dobrnič (del) — vasi: Dobrava, Vapča vas. Zagorica pri Dobrniču, Lokve, Stranje; 7. k. o. Knežja vas (del) — vasi: Železno, Dol. Selce, Rožempelj, Gor. Selce; 8. k. o. Korita (del) — vasi: Dolenji vrh, Qorenji vrh, Korita, Rdeči kal, šahovec, Svetinje; 9. k. o. Laknice — vasi: Dol. Lak-nice, Sred. Laknice, Gor. Laknice, Vrh nad Mokronogom; 10. k. o. Lukovek (del) — vasi: Dol. Dobrava, Rihpovec (del); 1. k. o. Mirna (del) — vasi: Trbinc; 12. k. o. Mali Videm (del) — vasi: Kukenberk, Mačkovec, Muhobran; 13. k. o. Ornuška vas (del) — vasi: Bitna vas, Brezje, Cerovec, Cešnjice, Ornuška vas, Podturen, Radna vas; 14. k. o. Ponikve (del) — vasi: Deč-ja vas; v 15. k. o. Roje (del) — vasi: Roje, Trebanjski vrh; 16. k. o. Selo Mirna (del) — vasi: Migolica, Selo pri Mirni; 17. k. o. Straža (del) — vasi: Ravnik; 18. k. o. Staro Zabukovje (del) — vasi: Dol. Zabukovje, Gor. Zabukovje, Vrh pri Trebelnem; 19. k. o. Stehanja vas (del) — vasi: Stehanja vas, Gombišče, Velike Dole, Male Dole; 20. k. o. Sevnica (del) — vasi: zaselek Crni potok; 21. k. o. šentrupert (del) — vasi: Hrastno, Kamnje, Vrh pri šentru-pertu; 22. k. o. Trebelno (del) — vasi: Bog-neča yas, Gor. Mokronog, Trebelno; 23. k. o. Vrhtrebnje — vasi: Grmada, Repče, Vrhtrebnje; 24. k. o. Velika Loka — vasi: Ko-renitka; 25. k. o. Veliki Gaber (del) — vasi: zaselek Brinje in Medvedjek; 26. k. o. Zagorica (del) — vasi: Zagorica pri Velikem Gabru. IV. PROIZVODNI OKOLIŠ: 1. k. o. Brezovica (del) — vasi: Križ (zaselek Trnič), Zagorica pri Mirni; 2. k. o. Čatež (del) — vasi: Goljek, Sejenice, Zagrič; 3. k. o. Dobrnič (del) vasi: Reva; 4. k. o. Jelševec — vasi: Cikava, Čužnja vas, Jelševec, Mirna vas, Velika Strmica; 5. k. o. Knežja vas (del) — vasi: Dol. Kamenje, Gor. Kamenje, Krušni vrh, Lisec; 6. k. o. Korita (del) — vasi: šma-ver; 7. k. o. Lukovek (del) — vasi: Gradišče, Lipnik, Stara gora, Rihpovec (del); 8. k. o. Mirna (del) — vasi: Stan, Stara gora, Praprotnica; 9. k. o. Novo Zabukovje (del) — vasi: Zabukovje; 10. k. o. Ostrožnik (del) — vasi: Križni vrh; 11. k. o. Sela šumberk — vasi: Ar-čelca, Babna gora, Dol. Podšumberk, Gor. Podšumberk, Log, Orlaka, Rep-lje. Selo pri šumberku, Volčje jame, Vrtače, Zavrh; ■ 12. k. o. Selo Mirna (del )— vasi: Migolska gora, Sejenice pri Mirni, Selska gora; 13. k. o. Staro Zabukovje (del) — vasi: Brezovica, Cilpah, Debenc; 14. k. o. Straža (del) — vasi: zaselek Ostrež, Okrog, Zaloka; 15. k. o. šentrupert (del) — vasi: Hom; 16. k. o. Sevnica (del) — vasi: Križ, Kriška reber; 17. k. o. Tihaboj (del) — vasi: Cir-nik, Ravne; 18. k. o. Trebelno (del) — vasi: Drcčji vrh, Maline, Roje, štatenberk. Podrobnejša razmejitev območij na posamezne proizvodne okoliše je -ačr-tana v gospodarski pregledni karti občine merila 1 :5000. Original karte, ki je sestavni del tega odloka, hrani oddelek za finance Skupščine občine Trebnje. STRAN 44 URADNI VESTNIK DOLENJSKE 7. člen Zaradi pospeševanja kmetijske proizvodnje se od katastrskega dohodka zemljišč v četrtem proizvodnem okolišu ne plačuje prispevek od kmetijstva. Prispevka od kmetijstva so oproščeni lastniki zemljišč, katerih skupni letni katastrski dohodek ne presega 50.000 dinarjev. Prispevka iz osebnega dohodka od kmetijstva, ki pripada občini, so oproščeni zavezanci prispevka, katerih skupni letni katastrski dohodek ne presega 200.000 dinarjev. Oprostitev se prizna tistim, zavezancem, ki jim osebni dohodek od kmetijstva predstavlja glavni vir dohodka. 8. člen Zavezancem prispevka v tretjem proizvodnem okolišu, ki po dolgoročni kooperacijski pogodbi s kmetijsko organizacijo prodajo tej organizaciji s tem odlokom določene količine žive teže živine in prašičev, se priznajo posebne olajšave pri plačevanj-- prispevka od kmetijstva: — če zavezanec proda letno nad 200 kg žive teže živine in prašičev na 1 ha obdelovalne površine, se prizna olajšava v višini — 50 odstotkov odmerjenega prispevka; — če zavezanec proda letno od 150—200 kg žive teže živine in rpraši-čev na 1 ha obdelovalne površine, se prizna olajšava v višini — 30 odstotkov odmerjenega prispevka; —če zavezanec proda letno od 150—200 kg žive teže živine in prašičev na 1 h obdelovalne površine, se zna olajšava v višini — 20 odstotkov odmerjenega prispevka. Olajšava se prizna na podlagi seznama sklenjenih letnih pogodb, ki ga pošlje kmetijska organizacija za dohodke pristojnemu organu šku; .ine občine vsako leto do 20. februarja. Izjemoma se ta rok za leto 1985 podaljša do 31. maja 1965 Po 20. januarja pošlje kmetijska organizacija za dohodke pristojnemu organu skupščine občine za prr'.rklo leto pregled izvršenih pogodb o prodanih količinah, će zavezanec prispevka pogodbenih obveznosti ni izpolnil, se mu prispevek naknadno predpiše. Kmetijska organizacija, ki je z zavezancem sklenila pogodbo o prodaji živine, skrbi, da zavezanec proda živino lastne vzreje. Kot zavezanec tretjega proizvodnega okoliša se smatra tisti zavezanec, ki ima nad 50 odstotkov katastrskega dohodka v tretjem proizvodnem okolišu. 9. člen Republiki in občini pripadajoči del prispevka od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, se plačuje od vrednosti posekanega lesa (bruto mase) po stopnji 17 odstotkov. I. 5.900 4.100 1.700 II. 5.300 3.500 1.500 III. 4.700 2.900 1.200 IV. 4.100 2.300 900 V. 3.500 1.700 600 Za razvrstitev gozdov v vrednostne razrede se uporabljajo predpisi, ki veljajo za obračun prispevka v gozd-, ne sKlade. Ta prispevek se plačuje v istih rokih kot prispevek v gozdni sklad. 10. člen Začasno so oproščeni prispevka od kmetijstva dohodki zemljišč: 1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami prispevnega zavezanca postala uporabna — za 10 iet; 2. na katerih se zasadijo novi vinogradi z žlahtno trto, če znaša zasajena površina vinograda najmanj 0,10 ha — za 5 let; 3. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki: a) nizkodebelni (jablane, hruške, češplje, slive, češnje, višnje, orehi), ću je zasajena površina velika najmanj 0,15 ha — za 6 let; \ b) visokodebelni, če je zasajena površina velika najmanj 0,25 ha — za 10 let; 4. ki se pogozdijo — za 20 let; 5. za vinograde z žlahtno trto in sadovnjake, ki se za več kot 30 odstotkov obnovijo z novimi sadikami, se prizna začasna oprostitev v višini deleža novih sadik v skupnem številu novih in starih sadik. Začasna oprostitev se prizna na prošnjo zavezanca, če so bila dela izvršena po strokovnih navodilih in pod nadzorstvom za kmetijstvo in gozdarstvo pristojnega organa. 11. člen V primerih elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, se za vsako parcelo, na kateri je bil donos zmanjšan za preko 25 odstotkov, zmanjša katastrski dohodek za toliko odstotkov, kolikor znaša zmanjšani donos. • Prispevek iz dohodka prispevnega zavezanca se zmanjša za znesek, ki ustreza zmanjšanemu katastrskemu dohodku po prvem odstavku tega člena, v primerjavi s celotnim katastrskim dohodkom. Olajšava po tem členu se prizna na zavezančevo prošnjo, če je ta vložena najpozneje 15 dni po razlogu, ki je nastal za olajšavo. 12. člen Pri odmeri prispevka od kmetijstva se priznajo naslednje olajšave v obliki znižanja odmerjenega prispevka: 1. Zavezancem, katerih katastrski dohodek ne presega 75.000 dinarjev letno na družinskega člana in ki preživljajo poleg dela zmožnih članov še več kot dva mladoletna otroka ali odrasla za delo nezmožna člana — po 10 odstotkov, za vsakega tretjega in nadaljnjega takega mladoletnega otroka in za vsakega odraslega za delo nezmožnega člana z omejitvijo, da celotno znižanje ne more presegati 60 odstotkov odmerjenega prispevka. Olajšava se ne prizna zavezancem, ki so v delovnem razmerju. 2. Zavezancem, katerih dohodek ne presega 150.000 din letno na družinskega člana, pa nimajo za delo zmožnih cianov in tudi ne morejo dati zemljišča v zakup — 25 odstotkov za vsakega dela nezmožnega člana z omejitvijo, da celotno znižanje ne more presegati 70 odstotkov odmerjenega prispevka. 3. Zavezancem, ki so imeli nad 10.U00 dinarjev stroškov zaradi zdravljenja zoolelih družinskih cianov in neogibne stroške s pogrebom umrlih družinskih članov, do zneska pnspev-, kov, ki bi se sorazmerno plačal od dvakratnih izdatkov, take vrste. Za mladoletne otroke se štejejo šoloobvezni otroci in vajencu, z njuni pa se izenačujejo diju.-u m studemje na reunem šolanju ou 26 ieta starosti, za odrasie dela nezmožne oseoe, ki jim je to svojstvo priznano z ouiočbo ali zdravnišknri spričevalom javne zdravstvene ustanove, slepi, moški nad 60 let, ženske nad 55 let starosti in bolniki, ki so bili pretežni del leta nezmožni za delo. 13. člen Borcem in aktivistom NOV, ki niso v delovnem razmerju, lahko Svet za družbeni plan in finance na prsd-log komisije za zadeve borcev pri skupščini občine in po predhodni potrditvi skupščine občine, prizna posebne olajšave v obliki znižanja odmerjenega prispevka. Pri tem mora upoštevati predvsem socialno stanje in proizvodne pogoje zavezanca. 14. člen Ce ima kdo od izkoriščanja zemljišča v druge nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje opeke, apna, oglja in podobno) dohodke, ki presegajo 100.000 dinarjev letno na gospodarstvo, mora plačati prispevke od obrtne dejavnosti. IV. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 15. člen Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnih obrtnih in drugih gospodarskih , dejavnosti, ki pripada občini, se odmerja: 1. za samostojne obrti in druge gospodarske dejavnosti, vključno gostin- Vrednostni razred: Iglavci: Listavci AB: Listavci C: ŠTEVILKA 5 STRAN 45 stvo, ki plačujejo prispevke od pavšalnih letnih osnov, po stopnji — 17 odstotkov; 2. za samostojne obrti in druge gospodarske dejavnosti, ki plačujejo prispevke od osnov, ugotovljenih po dejanskem osebnem dohodku:-. osnova stopnja od do — 1,100.000 18 1,100.000 1,300.000 20 1,300.000 1,500.000 22 1,500.000 1,700.000 24 1,700.000 1,900.000 26 1,900.000 2,300.000 29 2,300.000 2,600.000 32 2,600.000 2,900.000 36 nad 2,900.000 40 16. člen 16. člen Prispevek od pavšalnih letnih osnov plačujejo tudi naslednje proizvodne obrtne in druge dejavnosti: — kolarstvo — sodarstvo — mizarstvo j — tapetništvo — pletarstvo — pletiljstvo — slaščičarstvo — izdelovanje živil (pekarstvo, mlinarstvo) — izdelovanje sodavice in drugih brezalkoholnih pijač — vrvarstvo — cvetličarstvo — vrtnarstvo — žganje apna — izdelovanje opeke — izdelovanje cementnih izdelkov. 17. člen Letni kosmati osebni dohodek kvalificiranega oziroma visokokvalificirane-ga delavca, na podlagi katerega se določa pavšalna in dejanska osnova za odmero prispevka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, znaša letno: Stroka: Letni bruto osebni (v dinarjih) dohodek: 1. Predelovanje nekovin: — izdelovanje opeke 850.000 — ostale dejavnosti 700.000 2. Predelovanje kovin: — kovaštvo 850.000 — kleparstvo 900.000 — avtomehanika 950.000 — drobna kovinska galanterija 1,100.000 — ključavničarstvo 900.000 —■ urarstvo 800.000 — ostale dejavnosti 850.000 — rnomehanika . 1,100.000 3. Izdelovanje električnih aparatov in orodja: — elektromehanika 1,100.000 — elektroinštalnt«rstvp 1,100.000 — ostale dejavnosti 900.000 4. Predelo—:je lesa: — kolarstvo C"" 000 — sodarstvo v 850.000 — mizarstvo 850.000 — tapetništvo 750.000 — ostale dejavnosti 800.000 5. Izdelovanje tekstilnih izdelkov: — pletiljstvo 800.000 — kroja?,"0 C" ""0 — šiviljstvo 650.000 — ostale dejavnosti 800.000 6. Predelovanje usnja: — čevljarstvo 700.000 — ostale dejavnosti 700.000 7. Predelovanje papirja: — izdelovanje drobnih predmetov iz papirja 900.000 8. Izdelovanje gumijastih izdelkov in izdelkov iz plastičnih mas: — vu^kanizerstvo 900.000 — drobna galanterija iz umetnih mas 1,000.000 — ostale dejavnosti 800.000 9. Izdelovanje živil: — slaščičarstvo 950.000 — pekarstvo 1,000.000 — sodavičarstvo 800.000 — ostale dej'.....-;ti 800.000 10. Izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov: — zlatarstvo 950.000 — cvetličarstvo 950.000 -- vrtnarstvo 750.000 — ostale dejavnosti 800.000 11. Stavb:-?, obrt: — zidarstvo 900.000 — kamnoseštvo 900.000 — tesarstvo 900.000 — parketarstvo - 900.000 — soboliskarstvo in pleskarstvo 900.000 — pečarstvo 1,100.000 — steklarstvo 1,100.000 — vodovodno inšta- laterstvo 1,000.000 — .-stale dejavnosti 1,000.000 12. Obrtne osebne in druge storitve: -oško frizerstvo 900.000 — žensko frizerstvo 1,000.000 — dimnikarstvo 900.000 — fotografiranje 800.000 — žaganje drv 600.000 — mlinarstvo 1,000.000 — optika 800.000 — ostale dejavnosti 600.000 13. Gostinstvo « 1,500.000 14. Cestno prevozništvo: — tovorni avtomobilski promet 1,300.000 — osebni tomobilski promet 1,000.000 18. člen Prispevki v pavšalnem letnem znesku za posamezne obrtne dejavnosti se določijo v naslednjih zneskih: 1. zavezanci, ki opravljajo obrtne storitve za posameznike po 18. členu zakona o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov iz naslednjih dejavnosti: din — nekovinska 20.000 — kovinska 25.000 — elektrotehnična 30.000 — lesna 25.000 — tekstilna 15.000 — usnjarska in gumarska 10.000 — živilska 10.000 — izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov 20.000 — stavbna obrt 25.000 Obrtne osebne in druge storitve: — vozno ličarstvo in li čarstvo drugih kovinskih predmetov 20.000 — žensko in moško frizerstvo 15.000 — pranje in likanje perila ter obleke 5.000 — ostale obrti te dejavnosti 10.000 — vse ostale obrti te dejavnosti 10.000 — vse ostale obrti in dejavnosti 20.000 2. zavezanci prispevka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki to dejavnost opravljajo v manjšem obsegu in ne zaposlujejo tuje delovne sile, zlasti vaški obrtniki, ki se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno dejavnost pa opravljajo le vzporedno iz naslednjih dejavnosti: 12. od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja drugih storitev za državne organe in zavode, za samostojne zavode, za gospodarske, zadružne in družbene organizacije, ali za hišo v družbeni upravi, če se s takšnimi storitvami po predpisih o delovnih razr erjih sklene delovno razmerje in če se od takih dohodkov ne plačujejo prispevki po napovedi, na podlagi pavšalne osnove ali v pavšalnem znesku 15 % 20. člen h izboljšav, ki pripada ob.k-Jf, se plačuje r i stopnji 17,5 odstotka od ugotovljenih osnov. 27. člen če nastane dvom, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa le za obrtni izdelek, odloči o tem svet za kulturo občine. VII. DAVEK NA DOHODKE OD STAVB din — kovaštvo 30.000 — šiviljstvo 15.030 — krojaštvo - \ 20.000 — tesarstvo 30.000 — čevljarstvo 15.000 — sodarstvo in kolarstvo . 30.000 — sedlarstvo in tapetništvo 30.000 — krovstvo 15.000 — pletarstvo 15.000 — mlinarstvo 15.000 — javno tehtanje 15.000 19. člen Prispevek v odsto—.i od kosmatega dohodka se plačuje od naslednjih dohodkov po stopnjah: 1. od dohodkov, ki jih imajo od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi in pri Lotu, ki jih organizira Jugoslovanska loterija 15 % 2. od dohodkov, ki jih imajo zavarovalni poverjeniki, ki niso z zavarovalnico v delovnem razmerju 17 % 3. od provizij zastopnikov ustanov ta, varstvo malih avtorskih pravic, ki niso z njo v delovnem razmerju 17 % 4. od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od pisanja not za Zveze skladateljev Jugoslavije, če niso z njo t delovnem! razmerju 17 % 5. od provizij, ki jih dobijo poslovni agenti in poverjeniki založniških podjetij od prodaje njihovih knjig, revij in drugih publikacij, če niso v delovnem razmerju z založniškim podjetjem in od provizij, ki jih dobijo od nabiranja oglasov za objavo v knjigah, revijah in drugih publikacijah založniških podjetij ^0% 6. od provizij, ki jih dobijo ulični prodajalci časopisov za časopisna podjetja, časopisne zavode ali časopisne agencije, če se ukvarjajo edinole s prodajo časopisov in niso z zadevnim podjetjem, zavodom ali agencijo v delovnem razmerju 17 % 7. od dohodkov transportnih delavcev in od dohodkov drugih oseb, ki nakladajo, razkladajo in prenašajo ob pretežni uporabi lastne telesne moči za gospodarske, družbene in druge organizacije, državne organe in zavode, če niso z njimi v delovnem razmerju in če ne plačujejo prispevka v pavšalnem znesku 15 »/o 8. od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti 25 % 9. od tovorjenja lesa in drugega materiala z delovno živino 15 % 10. od dohodkov od potujočih zabavišč in prireditev 15 °/o 11. od dohodkov delavcev, ki delajo doma za gospodarske, družbene ali druge organizacije, državne organe in zavode, če niso z njimi v delovnem razmerju 20 % Poslovne knjige morajo voditi zavezanci prispevka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ktaterih celotni dohodek presega letno 15 milijonov dinarjev. x 21. člen Olajšave predpisane v 12. členu tega odloka veljajo tudi za odmere prispevkov od obrtnih dejavnosti. 22. člen Ekonomska amortizacija in stroški vzdrževanja strojev, orodja in inventarja, katerih trajanje je daljše kot eno leto ter stroški vzdrževanja poslovnih prostorov, ki niso zavezani davku na dohodke od stavb, znaša za: 1. poslovne prostore — zidane do 2% 2. poslovne prostore — lesene do 5 % 3. stro.ie, orodje in inventar do 15 % Amortizacija se ne prizna za že amortizirane stroje, orodje in inventar ter poslovne prostore. V. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV w 23. člen Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, ki pripada občini, se odmerja v višini 17,5 odstotkov od določenih oziroma ugotovljenih osnov. / 24. člen Letni kosmati osebni d-hodek, osnovi katerega se določa osnova za odmero prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih uslug, znaša 1,200.000 din. 25. člen Vsi zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od opravljanja intelektualnih storitev morajo voditi kniirro dohodkov in izdatkov, če presegajo osebne dohodke nad 1,500.000 dinarjev letno. VI. PRTSPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC. PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 26. člen Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehnič- 28. člen Davek od stavb se t plačuje izven naslednjih naselij: Trebnje, Mirna, Mokronog. Stari trr pri Tre^-ijem, Pristava pri Trebnjem in Oviblje pri Trebnjem. 29. člen Davčna osnova za davek od stavb je enoletna stanarina oziroma najemnina, zmanjšana za stroške upravljanja in vzdrževanja ter za zneske, ki jih zavezanec plačuje od stanarine oziroma najemnine v stanovanjski sklad. Za višino enoletne stanarine oziroma najemnine se uporablja z odločbo stanovanjskega organa skupščine občine določena pt-'-arira. Če UDorablja stavbo lastnik ali uživalec ali je stavba nezasedena, je davčna osnovna enoletni znesek stana rin-ske oziroma najemninske vrednosti, zmanjšan za st- jke upravljanja in vzdrževanja. Višina stroškov za upravljanje in vzdrževanje stavb se določi v naslednjih odstotkih od stanarine ali najemnine oziroma od stanarfhske ali najemninske' vrednosti: Če je stavba stara: do 30 let — 40 % — od 30 let do 50 let — 60 % — od 50 let do 70 let - 80 ■% nad 70 let — 100 % 30. čle- Davek na dohodke od stavb znaša 40 odstotkov od ugotovljenih osnov. VIII. DAVEK NA DOHODEK OD ,,- PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 31. člen Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic plačuje občan, ki ima dohodke od nepremičnin ali premičnin oddanih v zakup od podnajemnin ali od drugih premoženjskih pravic, če od takih dohodkov ne plačuje kakšnega d~igega prispevka ali davka. Davek od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo stvari večje ali trajnejše uporabne vrednosti, ki je bila kupljena z namenom prodaje, ne glede na to, ali je bila stvar prodana v nespremenjenem ali spremenjenem star.ju. Davek na dohodke od t .oženja in premoženjskih pravic, ki pripada občini, se plačuje po naslednjih stopnjah: 32. člen Doseženi dohods1- od oddajanja opremljenih sob v turistične namene se oprosti plačevanja tega davka. IX. DAVEK NA KMETIJSKE PROIZVAJALNE PRIPRAVE IN NA SAMOR^NO TRTO 33. člen Občani, ki imajo velike mehanične priprave za kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo, oziroma imajo posajeno samorodno trto plačujejo davek v na-s!~injih zneskih: za dvoosne traktorje od vsake KS 2. za buldožerje od KS 3. za kombajne od KS 4. za bagre od KS 5. za mlatilnice na strojni pogon s kapaciteto — nad 400 kg /ia uro 6. za samorodno trto 3.000 1.500 500 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 10.000 5.000 2.000 5 5 5 34. člen Če opravljajo občani s temi pripravami storitve drugim, plačajo poleg davka po prejšnjem členu še prispevek od obrtnih dejavnosti. X. DAVEK NA DOHODEK DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH 35. člen Osnova za davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih je dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih. Kot dohodek, dosežen z uporabo dopo1:''nega dela drugih, se določi v višini 40 odstotkov od takim osebam izplačanega osebnega dohodka. 36. člen Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, ki pripada občini, se plačuje v višini 20 odstotkov od ugotovljenega dohodka po prejšnjem členu tega odloka. 37. člen Obrtne in druge gospodarske dejavnosti, ki plačujejo prispevke na podlagi letnih pavšalnih osnov, plačujejo davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, v letnem pavšalnem znesku za vsakega delavca, ki znaša 38. člen Davka na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilne^ dela drugih, so oproščeni kmetje za toliko zaposlenih delavcev, kolikor imajo za delo nezmožnih odraslih družinskih članov ali družinskih članov p-* vojakih. 39. člen Ta odlok veflja osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske, upornija pa se od 1. januarja 1965. številka: 422—fW/65-l Datum: 25.2.1965 Predsednik občinske skupščine Trebnje: Ivan Gole, 1. r. za proizvodne obrtne dejavnosti 40.000 din za storitvene obrtne in druge dejavnosti 30.000 din 78. Na podlagi 3. točke 3. člena Uredbe o prometnem davku (Uradni listPLRJ, št. 19/61, 6/62, 4/63) in V. dela tarife prometnega davka (Uradni list PLRJ, št. 25/62, SFRJ, št. 30/63, 24/64, 29/64) je Skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. 2. 1965 sprejela ODLOK o občinskem prometnem davku od pro-meta blaga na drobno v občini Trebnje 1. člen Na območju občine Trebnje se plačuje od prometa blaga na drobno občinski prometni davek: 1. od vsega prometa blaga na drobno, izvzemši osebnih avtomobilov, motornih koles, skuterjev in mopedov, po stopnji 4%; 2. od osebnih avtomobilov, motornih koles, skuterjev in mopedov po stopnji 2%. i 2. člen Osnova za obračun občinskega prometnega davka po tem odloku je dosežen bruto promet od prodaje blaga na drobno. 3. čeln S prometom blaga na drobno v smislu tega odloka je mišljen celoten promet, ki ga imajo: , v 1. trgovska podjetja na drobno, in sicer njihov promet, ki ga imajo sama ali po prodajalnah, izvzemši promet na debelo, ki ga imajo trgovska podjetja na drobno s pravico prodaje na debelo; 2. trgovine; 3. prodajalne trgovskih podjetij na debelo; 4. prodajalne proizvajalnih organizacij; 5. prodajalne zadrug in zadružnih organizacij; 6. komisijska podjetja in trgovine; 7. obrtna podjetja in delavnice, in sicer samo tisti del prometa s proizvodi, ki so ga imeli neposredno s potrošniki. Promet s proizvodi, prodanimi trgovskim podjetjem in trgovinam,, se ne šteje za promet na drobno po določbah te točke. 4. člen Občinski prometni davek od prometa blaga na drobno se ne plačuje: 1. od proizvodov, za katere se po zveznih predpisih priznava povračilo (regres) pri prodaji na drobno; 2. od proizvodov, za katere so z zvezni-nimi predpisi določene prodajne cene na drobno ali je določeno, kako se oblikujejo zanje prodajne cenena drobno; 3. od živil, izvzemši alkoholne pijače; 4. od kolekov in poštnih znamk, poštnih dopisnic ter od drugih vrednot-nic; 5. od časnikov, revij in knjig; 6. od osebnih avtomobilov, avtobusov, traktorjev, tovornjakov in priklopnikov, kadar jih kupujejo družbene pravne osebe; 7. od oficirske opreme (uniforme in posameznih njenih delov); 8. od tobaka in tobačnih izdelkov. 5.člen Davčni zavezanci iz 6. točke 3. člena tega odloka morajo na viden način (z opozorilom v izložbi v poslovnih prostorih) obvestiti kupce blaga, kolikšen odstotek občinskega prometnega davka se plača od vseh ali posameznih vrst blaga; pri tem je treba navesti številko osnova stopnja od do odst. 200.000 20 200.000 400.000 25 400.000 600.000 30 600.000 800.000 35 800.000 l,000.n00 40 nad 1,000.000 50 Proizvodni okoliš IL III. IV. dinarjev in datum odloka skupščine občine, s katerim je ta predpisala občinski prometni davek. če se po veljavnih predpisih ali na zahtevo kupca izdajajo računi (fakture) o prodaji blaga, od katerega se plačuje občinski prometni davek, mora davčni zavezanec v računu posebej izkazati občinski prometni davek. * 6. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskem prometnem davku od prometa na drobno (Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 13-269/59) in odlok o spremembah odloka o občinskem prometnem davku od prometa na drobno (Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 6-111/62 in št. 13-304/62) na območju občine Trebnje in drugi odstavek 6. člena odloka o občinskem prometnem davku v občini Trebnje (Uradni vestnik Dolenjske, št. 11-90/64). 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske, uporablja pa se od 1. 3. 19S5. Številka:-421-02/65-1 Datum: 25. 2. 1965 Predsednik občinske skupščine Trebnje: Ivan Gole, 1. .r 79. Na podlagi 13. in 45. člena Temeljnega zakona o financiranju družbeno-po-Iitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64) je Skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih Skupnosti dne 25. 2. 1965 sprejela ODLOK O proračunu občine TREBNJE za leto 1965 1. člen ' » Proračunski dohodki za leto 1965 *na5ajo 834,744.000. 2. člen Proračunski dohodki so razporejeni t višini 834,744.000. 3. člen Od sredstev, ki so razporejena v odstotku od dohodkov, pripada: — 59,4% od I. in II. vrste dohodkov občinskemu skladu za šolstvo; — 29,4% cd I. in II. vrste dohodkov finančnemu načrtu upravnih organov občine; — 5,3% od I. in II. vrste dohodkov finančnemu načrtu občinskega sodišča; ' — 1,9% od I. in II. vrste dohodkov finančnemu načrtu Zavoda za kataster in izmero zemljišč; — 1% od vseh dohodkov — rezervnemu skladu. 4. člen Sredstva, ki so v določenih zneskih razporejena za skupno financiranje inšpekcijskih služb in javnega pravobranilstva, se odvajajo v proračun občine Novo mesto na podlagi pogodbe med občinama. 5. člen Sredstva za skupno financiranje strokovnega šolstva, spomeniškega varstva, Dolenjskega lista, zdravstvenega centra in cest v okraju se odvajajo na račune pristojnih skladov in zavodov po sklenjenih pogodbah. 6. Člen Pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1965 in njegova razporeditev sta zajeta v bilanci in posebnem delu proračuna. 7. člen V primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov sme spet za družbeni plan in finance skupščine občine odločiti o kratkoročni zadolžitvi. 8. člen Znesek 22,800.000 din, razporejen v posebnem delu proračuna kot prispevek za gradnjo ljubljanskih bolnic, in znesek 16,600.000 din, razporejen v istem delu proračuna kot prispevek v sklad za skupno financiranje strokovnega šolstva se lahko koristi, kolikor Skupščina SR Slovenije še posebej odobri dopolnilna sredstva v tej višini. 9. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku Dolenjske, uporablja pa se od 1. januarja 1965. Predsednik občinske skupščine Trebnje: Ivan Gole, 1. r. PREGLED dohodkov fn izdatkov nroračnna občine TREBNJE za leto 1965 Vrsta Dohodki Skupaj 1 Prispevki 293,913.000 2 Davki 83,280.000 3 Takse 10,100.000 5 Dohodki po nosebnih zveznih predpisih 3,300.000 6 Dohodki orrranov in razni drugi dohodki 223,594.000 7 Dopolnilna sredstva 204,127.000 8 Prenesena sredstva 16,430.000 SKUPAJ DOHODKI 834,744.000 Glavni namen Razpored dohodkov Skupaj 01 Dejavnost šol 268,700.000 02 Kulturno prosvetna dejavnost 14,868.000 03 Socialno skrbstvo 40,208.000 04 Zdravstveno varstvo 55,030.000 05 Komunalna dejavnost 10,400.000 06 Delo državnih organov 174,392.000 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 5,000.000 12 Dejavnost družbeno političnih organizacij in društev 37,991.000 13 Negospodarske investicije 118,630.000 14 Gospodarski posegi 36,000.000 15 Vlaganje v rezervni sklad 7,875.000 16 Prorač. obveznosti iz prejšnjih let 40,650.000 17 Gospodarske investicije 25.000.000 SKUPAJ RAZPOREJENI DOHODKI 834,744.000 80. Na podlagi 9. člena in v zvezi s 4. in 8. členom Temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo (Uradni list SFRJ, št. 52-729/64) je Skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. 2. 1965 sprejela ODLOK o stopnjah davka na dobitke od iger na srečo 1. člen Občani in zasebno pravne osebe s stalnim bivališčem na območju občine Trebnje, ki v Jugoslaviji ori igrah na srečo zadenejo dobitek, olačaio od takega dobitka davek po stopnji — 10%. % člen Glede izračunavanja osnove za davek na dobitke, oprostitev tega davka, odmere in plačevante davka, ooroštva, obresti, -pravnih sredstev in drugega se uporabljajo ustrezne določbe Terneline-pa zakona o davku na dobitke od iger na srečo (Uradni list SFRJ št. 52/64). 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan no objavi v Uradnem vestniku Dolenjske, uporablja pa se od 1. 3. 1965. Številka: 47-02/65-1 Datum: 25. 2. 1965 PrMsfdnik občinske skunščine Trebnje: Ivan Gole, 1. r. Iada-a DOLENJSKI LIST Ntrvo mesto - Izhaja po potrebi - Glavm m odgovora, urednik Tone Gc&nlk - Rokopise za ohi&vo pošiljajte no naslov: Dolenjski list. uredništvo. Novo mesto, p p. 33 - Letna naročnina 1200 din; plačljiva je vnaprei - TekočI račun pri vf^ovein mestu- 606-11-608-9 - URADNI VESTNIK DOLENJSKE Izhaja kot redna priloga Dolenjskega Usta to ga dobivajo stalni naročniki usta orezpiacno.