Pisma mlademu prijatelju. XI.
f^f                           P r e d r a g i!
relistala sva vže štiri dobe v zgodovini slovenskc knjižovoosti. Zrla sva s tožniin očesom, kako so pognali neprijatelji »aši staro slovenščino iz cerkve in knjige, videla sva jarem, ki je tišeal stoletja k tlam slo-venščino, doklcr je ui vzdignil Trobar in jo posadil mej nje.iie sodružice. Outila sva literaruo sušo druge dobe, strmok sva nad ponemčujočira duhoni otca Marka in veselila se veselejših treuotkov Sistilne dobe. ,,Lublanske Novice" so pognale svojo nežno kali, a prezgodaj — mraz jo jo zamoril. Vže je udarii sivi povec ob struno »Ilirije oživljeno", napel jo jo prvič proveč — počiJa je. Prvak pevcev je prepevaJ svoje nesinrtne poezijo — toda ujogov čas ga še ni mogel umeti. Učenjaei naši — ponos naš — bogatili so z našo zgodovino, našim jezikom in našim narodom nemško in latingko literaturo. Od najvišjega dostojanstvenika sloren.skega do najnižjega prostaka -- vse je služilo ali vsaj hotelo služiti ptnjemu mogočncžu. Tudi nada naša — mladina naša — upogibala je — in morala je upogibati svojega vzprejoranega duha ptujemu jarinu pod domaeo silo. Ali ue vsa — nckaj se jih jc ohranilo na površji in ti so gladili pot v slovenskej književnosti. Malo jih je bilo in se ti vsi niso umeli uzajcinnega delovanja vse Slovonske. Malo ne vsak je pisal samojza svojo ožjo domoviuo. In niti ta pcščica ni zapisala na prapor svoj gesla zloge. Vojno si je napovodala zaradi r-rkopisa, tri vojsko (bohoričica, metelčica in danjčiea) so si stalc nasproti.
Leta 1843. pa se začenja uova doba v zgodovini slovcnske književnosti. Tega leta pokližejo namree z Dunaja v Ljubljano za c. kr. profesorja na tedanjoj zdravniškej šoli dr. Janeza Bleiweisa in c. kr. kmetijska družba kranjska ga izvoli za svojega tajnika. Po dolgem raoledovanji iu po poscbnem priporočilu nadvojvode Ivana se jej posreči dobiti dovoljenje od vlade, dajati na svetlo časopis v slovenskem jezici, namenjen njenira družabnim potrebam. Urednik novemu listu je bil družbin tajuik dr. Janez Bieiweis, ki ga je
m
krstil (po Vodnikovih BLublanskih Novicah") za ,.Novice". Najprvo so osno-vali ta easopis samo za kmetijske in rokodelske potrebe, pozueje pa ga je razširil urednik njegov gledo obilosti snovi in glede raznoterosti: prinasati so jele BNovice" tudi gospodarske in narodne stvari, pesni, povcsti, zgodoviuske in jezikoslovne razprave ter ranogo drugega blaga. Posebno pa je še treba poudariti, da je uvel s časoma tudi politiko (Noviear) v predale svojega lista in v tem obziru so BNovice" prvi slovenski politični Jist. Naš narod, posebno priprosti, zavedal se je takrat še jako malo pokliea svojega in svoje stopinjo gJede ravuopravnosti z drugimi uarodi. Le knjige pobožne vsebine so se razpečavale mej priprosti narod, knjig drugačnega zadržaja pa so itneli raalo ali nic. Bavno tako so zajemali izobraženei dušno hrauo večinorna le iz nemških knjig in easopisov. Ko so pa začele izbajati ,,Novice", speli so od vseli krajev slovenske dežele pisatelji in naročniki, da pomorejo zapuščenemu na-rodu slovenskerau. nNovice" so vzbujale narodno zavest, boiile se za staro-davne pravice, za milo slovenščiao, za slovenske šole, za narodno ravnopravnost. Po njih so začeli spoznavati Slovenci, učeni in neučeni, oJikanei in neolikanci, da so razkosani v različne pokrajine, da prodira vanje vlaški, madjarski ia vzlasti nemški živelj, da vedno bolj in bolj propadajo in ginejo; uvideJi so, da ysaka pokrajina za-se ne premore ničesar, da se je treba zjediniti, da se je treba opirati na ostale bližnje in daljne slovanske narode. In da so se take misli u.selile mej vse Slovence, zasluga je nNovic" in njegovega urednika di\ Jan. Bleiweisa. A te misli niso ostale vse ua papiiji, Bleiweis jih je zual tudi mnogo uresuičiti.
Pisatelji do ,,Novicu so pisali zvečine vsak v svojem uarečji in svojim ožjiin sorojakom. Bleiweis pa je znal pridobiti za-se vse pisatelje slovensko, da so pisali vsi kolikor toliko jednako slovenšSino, in tako so se združila po-lagoma vsa razna slovenska narečja ter se zlila v stalni slovenski kujiževni jczik, kakevšni pišerao še daues z inalimi izjemaini.
V ,,Novicah" so se oglašali malo ne vsi tedanji slovenski pisatelji in priznali kranjsko narečje za književni jezik. S takim združenjem književnih močij je zginila književiia razcopljeuost, razpala je cepitev slovonskega jezika iii po vseb slovenskih deželali se je pisal jedeu pisni jezik.
Tudi ,,abecednej vojni" je zaprl vrata. odvrgši b o h o ri či c o, m e t e 1 č i c o iu daiijčieo, ter uvel v svoj časopis (1846. 1.) gajico, katera služi tudi Hrvatom in Gebom iu katera nara nibi še daues. Tako je dosegel jedinstvo v pismu in pomogel vsaj nokoliko k hitrejšemu uspebu slovanske uzajemnosti.
Pac pa sq ,,Novicc" pobijale io tudi pobilo misli tistib slovenskih pisateljev, ki so zaeeli pisati mej letom 1850. in 1853. neko čudno zmes brvatskega in slovenskega jezika, tor ubranile našo lepo slovenščino, da je niso zbrodili.
Tako je postala ,Ljubljaua polagoma središce sloveuske knjige in politike. Delokupno^t Slovenije se je vedno bolje poudaijala iu uvidevala potrcbna iu v književnem obziru se je posrečilo vžo ]]Jeiweisu, da jo je dosegel. Kaj so bile ,,Novice" našemu kmetu, ve le tisti pravo ceuiti, ki je sam skusil. Da je daues probujenega in zavednega toliko priprostcga kmetskega naroda, zahvaliti se nam je največ nNovicam" in knjigam družbe sv. Moborja. Nenavadno innogo so storilo  ,,Novice"  tudi za pospoševanje   uiuucga  kmctovauja  ia
182
modrega gospodarstva. Z jedno besedo: BNovice" so bile iičiteljice, budi-teljice in prejšnje čase tudi voditeljiee vsemu slovenskemu narodu v vseh najraznejših strokah iu zato nazivamo po vsej pravici peto dobo slovenske književnosti ,,noviško". — ^Novice" se izhajajo, ali danes seveda nimajo vee onega pomena, kakeršni so imele nekdaj.
Ako pa govorimo o ,,Novicah", goTOrimo tudi o Bleiweisu. Saj je bil dejanski urednik in pravi duševni oče ,,Novicam" do svoje smrti. Kar sem ti rekel o zaslugah BNovic", velja tudi o zaslngah Bleiweisovih.
Dr. Janez Bleiweis (Plavež) je zagledal lue sveta v 19. dan listopada 1808. ]. v Kranji. Šolal se je v Kranji, dovršil gimnazij v Ljubljani in se šel ueit zdravilstva na Dunaj. Leta 1832. spiše prvo knjigo v Jatinskem jezici o pijavkah in dobode fast zdravilnega doktorja. Ostane na Dunaji še 11 let in dobMe kmalu službo pomožnega učitelja, na živinozdravniškej šoli. Leta 1836. izda nemško knjigo, kako se ozdravljajo najnavadnejše notranje bolezni pri konjih. po kateri je zaslovel Se bolje. Leta 1843. ga pokličcjo v Ljubljano, kjer je ostal do svoje smrti (19. listopada 1881. 1.)
Eazven ,,Novic" je spisal tudi mnogo samostojuih del. Izdal in spisal je razne knjige: bukve za kmeta, kako se koiiji podkavajo, murve sade, meso ogledujeinklavna živina, nauk o umnej živinoreji (1871. 1.) in mnogo jednakih. Od leta 1844. je pisal in urejeval nVeliko pratiko". A tudi zaomikanceje skrbel. Izdavalje ^Slovensko berilo" (1850—1855.1.) nKoledar6ek slovcnski" (1852—1856.1.) z životopisi, podobami in pesnimi. Pornogel je tudi do Wolfovega slovarja, preskrbel 5 zvezkov ,,Slov. gledališčnih iger", bil je odbornik, predsednik in pisatelj ^Matice Slovenske" in mnogo druzega. BIeiweis je bil učenjak, pisatelj, noviuar, zdravuik, naroden gospodar in naroden poslanec. Kar le more nositi jeden človek časti in naslovov, vse to je nosil Bleiweis v obilej meri ... Po praviei ga je jel imeriovati sloveaski narod svojega ,,očeta".                          Zdravstvnj!
P. B.