Nižjeavstrijski deželni šolski zakon popravljen. Dan 21. decembra 1. 1. mora vsegamogočna antisemitska stranka na Dunaju vpisati v svoje politične anale kot dan, s katerim je pričela bledeti s takim sijajem prižgana zvezda v antisemitizem oblečenega klerikalizma. Kakor je »Učit. Tovariš« že pisal, je predložil deželni odbor nižjeavstrijski deželnemu zboru nov šolski zakon o povišanju učit. plač. Zakon je bil tak, da smo že takrat izrekli mnenje, da ga vlada nikakor ne more predložiti v najvišje potrjenje, ako si noče dati sama sebi krepke zaušnice. V prvem zasedanju sklenjeni in od večine sprejeti šolski zakon v nižjeavstrijskem deželnem zboru je bil tak, da je bilo učiteljstvo popolnoma izročeno v milost in nemilost antisemitski recte klerikalni brezobzirni stranki. In kdor pozna končne smotre te breznarodne, po nadvladi hrepeneče stranke, je moral priznati, da bi bil novi šolski zakon v tem obsegu in v tem zmislu, kakršnega je skoval dež. odbor, na čelu mu dr. Gessmann, prvi žebelj v rakev sicer precej zastarelemu, a vendar še dokaj dobremu državnemu šolskemu zakonu. sicer je trojicaGessmann-Lueger-Scheicher jako oprezno in zvito postopala pri operaciji novega šolskega zakona, za kulisami je pridobila celo vlado zase, dokaz temu ta, ker ni odprl v prvem zasedanju dež. zbora pri sklepanju novega šolskega zakona vladni zastopnik grof Kielmansegg niti enkrat ust — a račun so delali brez oštirja. Usodepolno glasovanje o znani vladni zahtevi o 63 milijonih kredita v računskem odseku državnega zbora, poulične demonstracije socijalne demokracije, adresa vseučiliščnih profesorjev in nebroj peticij in odposlanstev tako na naučnega ministra kakor tudi na bivšega ministrskega predsednika dr. pl. Koerberja so prisilile skupno ministrstvo, da ni predložilo že sklenjenega šolskega zakona v najvišje potrjenje, temveč ga vrnilo deželnemu zboru v nov pretres z onimi predlogi, kakršne so stavili vsi ravnokar imenovani faktorji. In glavna zahteva vseh teh raznih pojavov se je takorekoč koncentrirala v tem, da država ne sme izročiti vse oblasti nad šolstvom stranki, kakršno tvorijo ravno antisemiti. In vlada je spoznala resnost položaja, ako izroči v najvišje potrjenje tak šolski zakon, kakršnega je odobril v prvem zasedanju deželni zbor nižjeavstrijski, zakaj že dne 4. decembra 1. 1. je izrekel dr. pl. Koerber v nekako pomirjenje razburjene javnosti deputaciji, ki jo je vodil državni poslanec dr. Vogler, sledeče besede: »Die Regierung kann selbstverstSndlich nicht achtlos an der Bewegung vorubergehen, die diese Gesetze in weiten Kreisen hervorgerufen haben, und ebensowenig vermag die Regierung ein Grundprinzip unserer ganzen Schulgesetzgebung ,die Oberaufsicht des Staates', bei ihrem Entschlusse zu ilbersehen«. Deželni zbor nižjeavstrijski je bil sklican na dan 21. decembra 1. 1. edino-le v ta namen, da pretrese še enkrat ves zakon ter vstavi one izpremembe, kakršne je nasvetovalo seveda v prvi vrsti napredno učiteljstvo s pomočjo — ulice. — In antisemitske korifeje so molče uklonile glave po ulici prisiljeni vladi ter sprejele soglasno tak šolski zakon, z vsemi onimi modulacijami, kakršnega je predlagala ravno vlada. Glavna izprememba se je pač izvršila pri sestavi*) dež. šol. sveta in sploh pri nadzorstvu šolstva, namreč §§-i 23. in 49. — Tudi §§-i 12, 27, 30, 42, 43 in 44 pravnega razmerja učiteljstva so dobili več popravkov. Vlada sedaj predloži gotovo tako izpremenjeni šolski zakon v najvišje potrjenje. In zakon bo potrjen. — Ali danes pribijemo dejstvo, akoravno nismo preroki, da je ravno ta zakon smrtni udarec antisemitski stranki; zakaj učiteljstvo, opro^čeno sedaj najtežjih svojih skrbi za svoj obstanek, se bo oklenilo z vso vnemo ravno onih strank, ki so niu največ pripomogle do tako težko pričakovane regulacije plač in ki največ ravno prispevajo v pokritje teh stroškov. A tudi slovenskemu učiteljstvu bodi ravnokar omenjeno dejstvo najboljši dokaz in navečja tolažba, da je v Avstriji odklenkalo klerikalizmu in njegovi premoči. Uverjeni smo, da danes v Avstriji ni možno doseči več najvišjega potrjenja takemu zakonu, ki bi bil v obt"az najpreprostejšim zahtevam modernosti. Ako ni mogla doseči dunajska antisemitska stranka, zakatero stoj e takorekoč najvplivnejši klerikalni faktorji v Avstiji, svoje najsrčnejše želje, sankcij oniranj e takega šolskega zakona, ki ji j e zagotavlj al vso prihodnost — toliko manj bo dosegla pa naša klerikalna stranka, ki je korumpirana od nog do glave. In naš klic bodi: Po tej poti naprejl ___ *) O vsem zakonu objavimo v kratkem še poseben članek. Uredn.