teiaja ln nrcjiije: MILAN PLUT, Cesta na Rožnik št. 5.
SPosamcana SievU7ea S @ par.
Neodvisno glasilo javnega mnenja
Izhaja vsak pondeljek
NAROČNINA: celoletno IŽ din., polletno 6 din., četrtletno 3 din.
32. st.
V Ljubljani, cine 14. novembra 1921.
Leto I.
NaisioweiSa poročila.
Fred rekonstrukcijo Paši će ve vlade.
Beograd, 13. novembra. Politična situacija so je danes nekoliko razjasnila.
Vlada ne bo podala ostavke, nego se bodo pričela pogajanja za sporazum med obema vladinima strankama na podlagi zahtev radikalnega kluba. Sigurno je, da bosta izstopila radikalna ministra Trifkovič in Gjuričie iz vlade.
Minister Trifkovič bo na jutrišnji seji predložil svoj zadnji akt o spremembi skupščinskega poslovnika. Iz radikalnih trst se čuje trditev, da je sedanja ko-j čutijo, se ta kandidatura no odobrava, silicija neobhodno potrebna. Radikalci j	-
Fašić sa koalicijo.
pa sedaj tudi uvidevajo, da so šli predaleč in ne nameravajo več vzdržati kandidature Laze Markoviča, za ministra notranjih zadev. Govori se, da so radikali ponudili demokratom sledečo spremembo: Zunanje ministrstvo naj bi prevzel minister Svetozar Pribičovič, notranje ministrstvo pa naj bi prevzel Momčilo Ninčić. Ker pa je Še vsem jasno v spominu njegova finančna politika, katere posledice se še sedaj ob-
Beograd, 13. novembra. «Balkan» pifie o seji radikalnega kluba sledeče: Predsednik Pašič se je y ozirom na spor T klubu izrazil, da do razkola v koali-
ciji na noben način no smo priti, ako pa bi do tega le prišlo, on ne bo hotel več prevzeti sestavo novo vlade. Za ta svoj sklep ima svoje globoke moUve.
Avstrija prevzema Burcjeuland.
Eisenstadt, 13. novembra. Danes dopoldne so pričele avstrijske čete marširati v Zapadno Madžarsko, da zasedejo ha prevzamejo one kraje, ki pripadajo Avstriji. Pričeli so s prvimi tremi okraji Neusiedl, Baumem in Gattend, skozi katere vodi pot v Bratislavo. Predaja se je Izvršila popolnoma mirno, ker so madžarske tolpe že pred 14 dnevi zapustile »e kraje. Povsod so bilo čete z veseljem
1 sprejete in prisrčno pozdravljane ker so prinesle zopet mir in red po strahovladi Heyaša v okraje. Komandant Hohenber-ger je bil od župana mesta Eisenstadt slavnostno sprejet in pozdravljen. V odgovora mu je Hohenberger dal zagotovilo, da bodo njegove čete skrbele za red in mir. Jutri se bo nato vršila predaja j uprave mesta. Zasedanje ostalih krajev I pa se bo izvršilo v kratkem.
Wa»s:Mu§tonska kosalier©nea.
Pariz 13. novembra. Danes je bil otvor-Jen kongres v Washingtonu. Predsednik Harding je pozdravil delegate raznih držav in povilarjal da je glavni cilj te konference ta, kako bi si mogli od vojno ■trnjene države zasigurati mir.
London, 13. novembra. Reuter poročc Iz Washingtona, da bo predložen kon-, ferenci predlog, ki vsebuje v glavneni »ledeče točke: Anglija, Amerika in Japonska naj medsebojno sklenejo pogodbo da se razorože in vzdržujejo samo toliko vojske^ ki bo zadostovala za obrambo
lastne države. Anglija in Združene države vzdržujeta z ozirom na svoje kolonije in posestva na obali tihega oceana jednako veliko pomorsko brodovje. Vse tri države naj se zavežejo, v gotovem času j ne graditi novih ladij. Samo stare, ne-porabne se smejo zamenjati z novimi. Onih šest križark, ki jih sedaj gradi Amerika, jih more še všteti v svoje staro brodovje, ker do sedaj še ni imela tega tipa. Trgovske ladje ne smejo biti oborožene.
imetjem izročiti upravi fondov. Razprava o tem vprašanju se bo še nadaljevala.
OBČINSKI VOLILNI RED ZA BOSNO.
Beograd, dne 13. novembra. Ministrstvo za notranje zadeve predloži prihodnje dni zakonodajnemu odboru predlog za občinski volilni red za Bosno in Hercegovino kot nujni zakonski načrt.
NEMŠKO-JUGOSLOVANSKA TRGOVINSKA POGODBA.
Beograd, 13. novembra. Na seji ekonomsko-financijskega komiteja ministrov se je včeraj razpravljalo o trgovski pogodbi z Nemčijo. Sklenjeno je bilo, da se sprejme ves materielni del pogodbe, medtem ko se politični del dd ministru notranjih del v pregled. Zastopnik nemškega poslanika je izjavil vašemu dopisniku, da ima od svoje vlade nalog, da vsak hip podpiše pogodbo, na kateri sta zainteresirani obe državi in da je bil že meseca februarja pripravljen to storiti ter da je bila pogodba že pripravljena v podpis. Vendar pa je zavladalo takrat neko nerazumljivo razpoloženje proti ratifikaciji te pogodbe.
KONEC ŠTRAJKA V RIMU.
Rim 13. novembra. Ker je kongres fašistov iz vse Italije, 'ki se je vršil tu, danes končal, je bil po njih odhodu tudi generalni štrajk vseh obrti proglar šen za končan. Med časom kongresa je prišlo do več spopadov pri katerih sta bila dva mrtva in več ranjenih.
FAŠISTI IN SOCIJALISTI.
j Rim, 12. novembra. (Izv.) Statistika, j zadnjih bojev med fašisti in socialisti je sledeča: mrtviti 5, ranjenih 160, težko ranjenih 15; karabinerjev in vojakov je ranjenih 11; izvršenih je bilo okoli 300 aretacij, zaplenjena velika množina revolverjev, pušk, bomb in municije.
lFon\ NEKDANJEGA IJ OVOO-VEGA PARNIKA.
Rim, 13. novembra. Bivši parnik av-
stro-ogrskega Lloyda, «Vorwärts», ki ga je za časa vojne zaplenila portugalska vlada, se je vnel v pristanišču Lizbone in se potopil. Ta parnik bi morala Portugalska izročiti Italiji v zmislu mirovne pogodbe. Italijansko časopisje zahteva, da mora portugalska vlada plačati Italiji za uničeno ladjo odškodnino.
üapa!lon
Jugoslovanska zmaga na zagrebški imivsni.
Zagreb 13. novembra. Na univerzi je bila provedena volitev nove uprave ju-goslovenskega akademskega podpornega društva, ki je s svojim predsednikom po »tari tradiciji reprezentant univerze. Letos so hoteli študentje, ki pripadajo hrvatskemu bloku dobiti upravo v svoje roke, a so propadli. Od 1350 vpisanih članov jih je volilo 1029. Absolutno večino je dobila koalicija jugoslovenskega bloka s 547 glasovi. Koalicijo tvorijo demokrati, socijalni demokrati, grupi % Belo in Janušič. Hrvatski blok, ki ga tvorijo Radičeve!, Frankovci, zajedničar-ji je dobil 277 glasov, grupa Domagoj (klerikalci) je dobila 128 glasov a nezavisni (Trumbičevci) 77 glasov. Vsled tega je prišlo v upravo od jugoslovenskega bloka 14, od hrvatskega bloka 6, grupe Domagoj 4, In od nezavisnih 2 člana.
■
j čevič, Agatonovič in Ribar. Ko je mini-jster Pribičevič stopil na govorniško tribuno, ga je zbrano občinstvo burno po-j zdravilo. Tudi njegov govor je bil sprejet z velikanskim navdušenjem. Prisotni so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem govornikov. Zborovannje se je pričelo ob 10. uri in je končalo ob 14.
ZA OBSTOJ MINISTRSTVA SOCIJALNE POLITIKE.
Beograd, 13. novembra. Savez
jugoslovanskih dobrovoljcev je poslal ministrskemu svetu spomenico, v kateri izjavlja, da smatra nadalnji obstoj ministrstva za socijalno politiko kot eminentno državno in narodno vprašanje ter osobito povdarja tudi dosedanje uspešno delo tega ministrstva za saniranje socijalnoga položaja jugoslovanskih dobrovoljcev.
Eno leto je poteklo 11. t. m. od dneva, ko nas je antanta v Rapallu z največjim cinizmom razmesarila in izražala velike kose iz našega živega telica.
Pravimo: antanta, četudi so stali našim zastopnikom nasproti samo zastopniki Italije. Giolitti, Sforza in Bonomi so stavil; naši delegaciji cinični ultimatum tudi v imenu Francije in Anglije in našim zastopnikom Vesniču, Truinbiču in Stojanoviču ni preostalo drugo kot podpisati predloženi jim protokol, da preprečijo — še večjo nesrečo.
Oropali so nas temeljito ti trije «slobodoumni» in «Iramani» narodi, ki so imeli vodno polna usta civilizacij i, v svojh srcih pa samo prezprimeren cinizem, samo umazani egoizem in preziranje za vse, kar ni — njihovo.
Bili smo prevarani, ker smo verjeli besedam in si naših «prijateljev» nismo ogledali od znotraj. Ko so se nam pokazali v vsej svoji grdi nagoti, smo stali prod njimi majhni in slabi, naša država se je še nahajala v porodnih bolečinah in morali smo privoliti v boleče amputacije, ki so jih veliki in močni izvršili z vso brezsrčnostjo krvnikov.
Najlepši deli naše domovine so last sovražnika, najboljši sinovi našega naroda podložni tujcu. To je našu edina tolažba, ker naši Kraševci, Goričani, Tržačani in Istrani so iz takega kova, da se ne bodo dali uničiti, temveč bodo
držali svojo zemljo trdno v rokah za sebe in za s\»jo — svobodne potomca.
Nobena sužnjost ni večna. Osvobodili so se narodi manjši in slabši od nas in tudi mi bomo dosegli naš cilj: osvoboditev poslednje naše vasi, poslednjega našega brata. V Rapallu se je zgodila velika krivica, tam nam je bil zadan prehud udarec, da bi mi njega mogli kdaj pozabiti. Spomin na Rapallo bo spremljal vsakega jugoslovanskega državljana skozi življenje, dokler se mu ne bo dala prilika, da kaznuje one, ki so v Rapallu opravljali posel krvnikov, po zaslugi.
Žalostno obletnico praznujemo, ampak večji od žalosti mora biti naš optimizem, naša vera v lastno moč in v pravico, naša volja, da krivico popra» vimo in pripravimo našim zasužnjenim bratom dan vstajenja.
Ta dan bo prišel tako gotovo, kakor je prišel Kajmakčalan! Degenerirani Italijani se bodo morali seznaniti s krepkimi mišicami mladega jugoslovanskega naroda in gledati bodo morali modro - belo - rdečo zastavo ponosno plapolati no samo na Snežniku in na Učki, temveč tudi na naši Soči in v naših Brelih! Ta zastava bo znamenje zmage pravice nad krivico in takrat bo Rapallo samo še — neprijeten spomin. To bomo Jugoslovani dosegli, ker to moramo doseči, ako hočemo biti narod, ki da kaj na svojo čast!
DRŽAVNA- HIPOTEKARNA BANKA.
Beograd, 13. nov. Včeraj dopoldne *v j j t . i	„ .	je imel prvi pododsek zakonodajnega od-
IfßniQlCrSTSM Zlior V Osnckll. ;,e':a sei(>- na kateri je razpravljal o za-
J I časnem zakonu glede izprememb in dopolnil v zakonu o upravi fondov, ki se bo pretvorila v državno hipotekarno banko. Vsi naši cerkveni in samostanski fondi ter njihova posest bi se imeli z vsem
Osijek 13. novembra. Danes se je tu vršil veliki demokratski zbor kateremu j» prisostvovalo preko 1000 oseb. Govorili »o Ljuba Davidovič, Svetozar Pribi-
Sami so krivi.
Ono, kar uganja zadnje čase naše separatistično časopisje, presega že vse meje. To časopisje hoče na vsak način dokazati, da je naša ustava veliko pre-liberalna, ker dovoljuje vse. Sicer je bilo parkrat že preveč in konfiscirani so bili trije klerikalni listi: «Slov. Gospodar», «Naša Moč» in «Avtonomist», ampak vplivalo ni to čisto nič na pisavo klerikalnih listov, ki psujejo dalje tako, da se človeku mora res gabiti.
Nismo prijatelji konfiskacij, vemo ceniti pomen svobode tiska,* ampak nekvalificirano vedenje klerikalnega časopisja
naravnost vpije po spremembi onega poglavja ustave, ki govori o tisku in Ivi je za naše razmere odločno prelibe-ralen, ker je med nami še vedno preveli takih ljudi, ki to tako rekoč neomejena tiskovno svobodo na nečuven način zlorabljajo
Klerikalno časopisje napada državo i« same jeze, ker doživlja njihova strank» že dolgo neuspeh za neuspehom, kako* bi država kot taka bila kriva teh neuspehov. Najipoprej so poslali v boj svoje manjše liste, katerih pisava vzbuja že zdavnaj ogorčenje vsakega dostojnega človeka. «Slovenec» je stal bolj ob strani, ker se je še vedno upalo na
Radića, Protića in kdo ve na koga Se. Danes je jasno, da so ti upi splavali po vodi in zato so je tudi «Slovenec» pridružil «Straži», «Slov. Gospodarju», «Domoljubu», «Naći Moći» in «Avtonomistu».
Avstrija je bila klerikalna in zato klerikalcem niti na misel ni prišlo, da bi jo napadali, v avstrijskih časih so celo vlade puščali na miru, brez ozira na to, da so vodilo vse avstrijske vlade odločno ponemčevalno politiko. To pomeni, da je klerikalcem prvo in glavno njihova stranka in duhovniška nadvlada in da spoštujejo državo samo dotlej, dokler oni vladajo v njej, kakor hitro pa njihova stranka izgubi oblast nad državo, postanejo klerikalci njeni odkriti sovražniki.
S tem dejstvom je treba računati. Stranka, ki se postavlja na tako stališče nasproti državi, ni nič boljša od komunistične stranke, ki tudi priznava samo državo, ki se nahaja pod njihovim vodstvom, drugače hočejo pa vse združiti s silo. Komunisti so s svojim nastopanjem prisilili parlament, da .ie ustvaril zakon v zaščito države. Ali si želijo klerikalci, da bi se določbe toga zakona po-rabkale tudi proti njim, ki so ravnotako sovražniki države kot komunisti?
Država ima pravico braniti se, kakor ima to pravico tudi posameznik. Ysakdo naj ima pravico zastopati svoje politične nazore in poskušati uveljaviti jih. Zato imamo svobodne volitve in naloga
strank, ki ostanejo v manjšini, je kontrola dela večine. Tako se dela v vseh demokratičnih državah, opozicija stoji nasproti vsaki večini in boji so ostri. Nikdar in nikjer pa nismo videli tega, da bi manjšina zato, ker jo je ljudstvo pri volitvah pustilo v manjšini, nastopala proti državi. To je čisto naša specijaliteta in ta specialiteta jo samo dokaz politične nezrelosti.
Klerikalci imajo vedno polna usta o demokraciji, ampak v praksi nastopajo proti demokraciji. Naša vlada jo sestavljena iz parlamentarne večine, v kateri ni klerikalcev, ker se s to večino v marsikaterem vprašanju ne strinjajo. Dobro, demokrati so bili tudi že v opoziciji in so ostro napadali Protič - Koroščev režim, pustili so pa na miru — državo in so — ko se je situacija spremenila — mimo lahko vstopili v vlado, da uveljavijo svoj program. To je bilo čisto drugačno vedenje in demokrati so stranka,
I ki lahko vlada in ki lahko tudi oponira — vladi, seveda, ne državi. Klerikalci
I pa s svojim vedenjem dokazuje'« vsak dan bolj, da oni v Jugoslaviji sploh ne morejo več vstopiti v vlado, ker vlado zamenjujejo z državo, ker so sovražniki države.
I To danes uvidevajo že vsi trezno misleči in zato so se klerikalci zastonj trudili, zastonj moledovali pri radikalcih. Nihče jim več ne zaupa, ker svojo pravo barvo preveč ostentativno kažejo. Zato
I so sami krivi svojih neuspehov.
I ziciji nad vse smešno figuro. Vsaka seja ! ljubljanskega parlamenta dokazuje, da je Ljubljana — prav slabo volila, ker ima j ravno v teh težkih časih na čelu svoje ! občinske uprave koalicijo, ki jo ni sestavil niti program, niti skupni cilji. Temveč ! samo in edino sovraštvo. S sovraštvom se pa Ljubljane ne bo dalo rešiti in povzdigniti.
JKaceDonija.
Proračunsko rairnotež f e.
Iz Beograda poročajo, da je v državnem proračunu za 1. i822. doseženo — prvič po vojni — ravnotežje. Izdatki bo predvideni v višini 6200 milijonov dinarjev in toliki bodo tudi državni prejemki. Prvotni proračun je zmanjšan za znesek 620 milijonov dinarjev in tako se je doseglo ravnotežje v proračunu.
Ta vest je naravnost velikanskega pomena, ker ravnotežje v proračunu pomeni začetek nove dobe v našem državnem življenju. Vojna je finance vseh držav tako oslabela, da se- vse države borijo, z. deficiti, ^talija n. pr. izkazuje v svojem proračunu pet milijard primanjkljaja, da o drugih sosednjih državah niti ne govorimo. Mi smo pa v treh letih/ srečno prišli do ravnotežja v državnem proračunu!
Resnica je, davki so veliki in težki., ampak brez tega ne gre in za držav-
ljane je vedno boljše, ako so bolj: obdavčeni in omogočijo s tem proračunsko ravnotežje, kakor manjšo obdavčenje, v državnem gospodarstvu pa deficit, ki sc pokriva s posojili pri Narodni banki, t. j. z novimi bankovci. Ravnotežje v proračunu prinese samo po sebi ne samo zboljšanje naše valute, temveč se sploh močno utrdi državni kredit. Ako se še promet kolikor toliko uredi s popravo obstoječih in z zgradbo novih železnic, ako se omeji uvoz na minimum najpotrebnejših predmetov in primerno poveča izvoz, bomo stali gospodarsko kmalu na veliko trdnejših nogah, kakor stojimo danes.
Gospodarske razmere v državi se zboljšujejo, mi gremo lepšim in boljšim časom nasproti.
Pesem iredenti si®
Afi smo mineril! — zurili smo v rove gnev ir obup in vse misli nurpupe; vse svoje sanje in nude in upe skrüi pod solncem smo v črne domove..
Hčerke — minerke, minerje — sinove vzeli se!wj smo, da rijejo z nami; malere skrile v minerske so rove, da zarodijo — kot sude — jih v jami, da nudoiijo jih v gnevu s solzami — hčerke — minerke, minerje — sinove.
Dol pod Dalmacijo, Istro, pod Krasom, solnčnimi brdi, vipavsko dolino, gozdov trnovskih in soško kotlino, pesem minerjev s proroškm gre glasom, mrko nasproti gre svobodnim časom, neko prepreza že vso domovino...
Čujte nas, bratje, o, dajte nam znak, v Belr,radu. Zagrebu, beti Ljubljani, da od Dalmacije daleč gor v Brda dvigne po rovih se narod teptani, da se od isker bolesti in srda o geni razširi kot blisk na vse kraje, če že pod Trstom in sulnčno Gorico, Puljem in Reko in zadnjo vasico svet se zaziblje, ves hkrati zamaje, vse z dinamitom zaženemo v zrak ...
ko sc razvleče poslednji oblak, zadnji v daljavi poleže se jek, ne več minerji, zidarji svobodni, bomo gradili na zemlji tej rodni, v solni u svobode nov ustvarili vek..
Igo Gruden.
ljubljanski „parlament“.
Ljubljanski občinski svet je postal pravi maii parlament, v katerem se vodijo prav živahne debate, 'ki občinstvo tako zanimajo, da bo galerija kmalu premajhna.
Nasproti si stojita dve skupini: demokrati kot dosedanja večina in črno-rdeče-modra koalicija kot nova večina, katere posamezni deli so do sedaj tajili odstoj koalicije kot take, češ, da se oni sporazumevajo samo «ad hoc». Sedaj pa že vsi priznavajo obstoj prave koalicije in zato je naziv črno-rdeče-modra koalicija opravičen.
Trdna, seveda, ta koalicija ni. Klerikalci bi jo radi preveč zlorabili in zato je že odpadel dr. Jamar, ki je preveč sokolski, da bi sodeloval v koaliciji, katere glavni predstavitelji si dovoljujejo javno v občinskem svetu nastopati — proti sokolstvu.
Kot najmočnejša stranka v koaliciji hočejo klerikalci povsod in pri vsaki priliki
uveljaviti svoje klerikalne tendence. Oni čutijo nelco zadoščenje, da so prišli do vpiiva v oni Ljubljani, ki so jo vedno tako strupeno sovražili in ji škodovali kjer so le mogli. Prišli so v občinski svet, da bi napadali dosedanjo upravo, katere zastopniki pa ne molčijo in iznašajo brez usmiljenja vse klerikalne lumparije, storjene v škodo Ljubljane. Klerikalci — njihov deželni odbor — so krivi električne mizerije, oni so krivi, da Ljubljanica ni urejena, oni so krivi, da je Ljubljana še danes — dolga vas, ker klerikalni deželni odbor je onemogočeval vsako incijati-vo občinslre uprave.
Zastonj je branil klerikalce socijalni demokrat Kocmur, ki je žongliral s kenjski-mi silami, o katerih niti pojma nima, kar mu je moral zaklicati inž. Turnšek, ki kot strokovnjak ni mogel več poslušati Kocmurjevih netočnosti in je celo župan moral Kocmurja opozoriti na to, da so njegove številke netočne.
Je vse zastonj: Koalicija nima strokovnjakov in dela nasproti demokratski opo-
Kadarkoli se govori o zbližanju med Jugoslavijo in Bolgarsko, se mora pomisliti na Macedonijo, kjer leži jedro spora med Srbi in Bdigari, Tega spora ni mogoče rešiti brez privolitve Srbov in mi se nimamo čisto nič vtikati vanj, oziroma stati moramo brezpogojno na srbskem stališču, ki mora biti tudi naše stališče, iz več vzrokov.
Ako stojimo na stališču narodnega edinstva Slovencev, Hrvatov in Srbov — in to stališče nas je osvobodilo in ujedinilo — potem je macedonsko vprašanje ravno tako naše kot srbsko, kakor tudi mi pričakujemo od srbskega dela našega naroda, da bo smatral vprašanje našega Krasa in Primorja za svoje lastno vprašanje. In tudi ako pogledamo na spor čisto objektivno, moramo priznati, da Se pravica na srbski, t. j. na naši strani.
Spor radi Macedonije je nastal med Srbi in Bolgari samo zato, ker je macedonsko ljudstvo nacionalno še popolnoma nerazvito. Ono govori jugoslovanski dijalekt, ki je nekak prehod iz srbskega književnega v bolgarski književni jezik, glavne karakteristike tega jezika so pa nedvomno srbske.
To macedonsko ljudstvo je živelo do i. 1912. pod turškim gospodstvom in v turških, t. j. popolnoma nekulturnih raz-’ merah. Nacionalni čut pri njem sploh ni bil razvit, pač pa je bil razvit verski čut in vero je ono smatralo za največjo razliko med njim in Turki. To ljudstvo je dobro vedelo, da rcflcktirajo na njegovo ozemlje sosednje države in ono si je vedno želelo osvoboditve izpod turškega jarma, pri tem pa ni delalo med sosednjimi državami čisto nobene razlike: Srbija, Bolgarska ali Grčija — samo da so kristjani.
Tako je bilo razpoloženje velike večine
macedonskega ljudstva 1. 1912., ko je srbska armada vkorakala v deželo in z vkorakanjem srbske armade v Macedonijo je bilo rešeno tudi nacionalno vprašanje Ma-cedoncev. Novega naroda se vendar ni moglo ustvarjati, kakor tudi mi nismo ustvarjali novega naroda v Prekmurju, četudi se Prekmurje v marsičem prav lahko primerja Macedoniji. V Macedoniji je bila vpeljana srbska uprava in srbska šola, ker sc je to razumelo samo po sebi.
Da je vkorakala v Macedonijo bolgarska armada in da je dežela ostala v bolgarski posesti, bi bila upeljana bolgarska uprava in bolgarska šola, ker bi se tudi to razumelo samo po sebi, ker je pač Ma-cedonec nacionalno šc tako nediferenciran, da se lahko napravi iz njega dobrega Srba, ali pa tudi ravnotako dobrega Bolgara.
Bolgari so mislili in mislijo še danes, da se jim je v Macedoniji zgodila krivica.
Po vojni s Turčijo je imela tudi Bolgarska dobiti razen na vzhodu tudi del Macedonije od Turčije. Ona pa je hotela imeti vse in ni znala ceniti ogromnih srbskih žrtev in krasnih uspehov srbske armade, ki se ni vojskovala samo v Macedoniji in Albaniji temveč tudi pred Odri-nom. Bolgari so Srbe napadli na Brcgal-nici brez vsake vojne napovedi in pri tej priliki so izgubili tudi oni del Macedonije, ki bi ga sicer dobili. Bili so premagani in Srbija je dobila Macedonijo v oni velikosti, kakor jo je 1. 1918. prinesla v Jugoslavijo in s tem je tudi macedonsko prebivalstvo bilo nacionalno diferencirano, onp ne more biti več izročeno Bolgarom, kakor ono ne bi moglo več biti izročeno Srbom, ko bi se že devet let nahajalo pod izključnim bolgarskim vplivom.
To je popolnoma pravično in zato bo mogoč sporazum med nami in Bolgarsko še-le potem, ko tudi Bolgari priznajo obstoječe stanje. Izročiti Macedonce Bolgarom (kar je izključeno) bi pomenilo slabljenje Jugoslovanstva, ki se mora zbrati samo okolu najštevilnejšega in najmočnejšega našega plemena, srbskega. Jugoslovanstvo bo tem močnejše, čim bolj se posamezni njegovi deli medsebojno zbližajo. In v jugoslovansko državo stopijo lahko tudi Bolgari, ampak najpoprej morajo sprevideti, da je Macedonlja nacio-
nalno še diferencirana in da tam ni nobenega mesta za protisrbsko propagando.
Breztakno, da ne rečemo kaj hujšega, je, ako se naši listi vtikajo v to zadevo kot nekaki — posredovalci, ko bi morali vedeti, da tu ni mesto za nobeno posredovanj#. Kaj bi tak slovenski list rekel, ko bi1 še našel srbski list, ki bi rekel, da se Kras in Primorje Srbov nič ne tičejo, ker tam ni Srbov? Gotovo bi mu odgovoril, da na Krasu in Primorju sicer ni Srbov, da so pa tam — Jugoslovani! Enako je s Koroško in kakor mi zahtevamo od vsega naroda, da smatra Koroško i« rapailsko nesrečo za svojo nesrečo, tako smo tudi mi dolžni stati v macedonskem, oziroma srbsko-bolgarskcm sporu brezpogojno na strani srbskega dela našeg« naroda, ker samo on edini je merodajen presojati to vprašanje, on naj odloči kdaj se sklene z Bolgari sporazum.
^ibanija.
General Smiljanič je zasedel s svojimi četami demarkacijsko črto proti Albaniji, kakor jo je I. 1918. določil poveljnik solunske armade general Franchet d’Espe-ray. Na tej črti so se naše čete ustavile in niso prodirale dalje.
Italijanski listi so pa naenkrat priobčili vesti, da je Smiljanič zasedel Lješ in Sv. Ivan Meduanski, da je zavzetje Skadr* samo vprašanje ur in da so jugoslovanske čete oddaljene od glavnega mesta Albanije, Tirane, komaj 40 kilometrov i* samo malo še, pa bodo začele padati jugoslovanske granate na albansko «pre-stolico».
Vse te vesti so bile od začetka do konca zlagane, ker mi se z Albanijo ne nahajamo v bojnem stanju, torej je izključeno, da bi prodirali na albansko ozemlje. Zasedli smo samo demarkacijsko črto^ ker meje Albanije pač še niso definitivno in končnoveljavno določene.
Namen, ki so ga zasledovali laški listi s svojimi alarmantnimi, lažnjivimi poročili, leži na dlani: hoteli so nas očrniti pred velikimi silami v momentu, ko se one pečajo z določitvijo albanskih mej in res, angleška vlada nas je baje zatožila pri zvezi narodov, češ, da ogrožamo mir!
Ne vemo ako je ta vest resnična, ampak značilna je zelo na odnošaje, ki SO zavladali med nam! in 'med mtsnrrr kdajnimi zavezniki. Velika antanta bi rada napravila iz srednje Evrope ozemlje, ki bi ga njen kapital nemoteno izkoriščal in ker mi nismo tako neumni, da bi se dali izkoriščati kot afriški zamorci, temveč hočemo živeti samostojno življenje — je postala antanta naša nasprotnica, posebno odkar smo jo prisilili, da se je v madžarskem vprašanju vsaj v glavnik točkah morala postaviti na našo stran.
Albanske meje bodo najbrže take, da bo «volk sit in koza cela», t. j. oncj,nas ne bodo zadovoljile, kakor nas je antanta še — povsod, kjer je le mogla, priščipnila. Celovec, Pečuh, Rapallo — sami kraji, kjer so nas naši nekdanji zavezniki oškodovali za več ali manj našega ozemlja. Oškodovali nas bodo tudi pri odločanju albanske meje, ker vidijo, da so z albanskimi razbojniki v sorodu in jim bodo pomagali.
Mi pa vendar ne bomo obupali. Našli smo sredstva in načine, da se obranimo pred našimi sovražniki in našli bomo sredstva in načine, da se obranimo tudi pred našimi — «prijatelji».
Antantina moč in slava ne bo večna! Degenerirani narodi zapadne Evrope naj si preveč ne domišljujejo in naj ne računajo s tem, da bodo živeli na račun malih narodov! Ti mali narodi se bodo združili in strli bodo vsak imperijalizem zapadne Evrope.
Naj postavlja antanta albansko mejo kakor hoče in naj nas le izziva — bodo vsaj tudi oni zasljepljenci spregledali, ki še danes prisegajo na Francijo in na Anglijo! Verujemo trdno v našo bodočnost, v kateri bomo mi postavljali meje, pni vične meje naši državi.
P»lm ukrepi.
Proti stalnomu padanju vrednosti našega. d ona i ja, ki se je šele zadnjo dni ustavilo, jo ukrenila vlada marsikaj in v splošnem so z njenimi ukrepi finančni in pridobitni lerogi zadovoljni. Slišijo in čitajo se tudi kritike, ampak to so bolj osamljene in se ne nanašajo toliko na vladne ukrepe kot take, temveč so samo izraža dvom o tem, ako so bodo ukrepi točno tudi izvršili.

Ustavljamo so pri treh vladinih dikrepih, ki so res pametni in so iahko tudi zelo koristni, ako se resnično izvršijo. Prvi tak ukrop je: zaščita domače industrije.
Vsaka država bo lastno industrijo Ščitila vse dotlej, dokler ta industrija državno zaščite he izkorišča. Samo pri nas se pa do sedaj to ni delalo in je ravno * država dajala trgovini slab vzgled, kako so domača industrija ae podpira, ker je sama kupovala najrazličnejše industrijske izdelke, ki bi jih dobila doma, v inozemstvu in s tem povečala zahtevo po tujih valutah. Veliko je v tem oziru grešilo posebno ministrstvo železnic in vojno ministrstvo, od' katerega bi najmanj smeli kaj takega pričakovati. Cena ne smo igrati pri tem odločilne vloge, ker konkurenca z vodno padajočo avstrijsko valuto je težka (za našo industrijo namreč) in vedno je boljše, ako država plača blago maio dražje, samo da ga plača z našim denarjem in da ta denar ostane doma. Ako se bo kupovalo vse, kar te doma izdela, doma, bodo tovarno lahko delale vpolnem obratu in cene njihovih izdelkov bodo lahko kmalu nižje, ker «e znatno zmanjšajo režijski stroški. Ako se ta zaščita domače industrijo resnično dosledno izvede, bo s tem največ pomagano naši valuti, ker bo uvoz takoj znatno zmanjšan.
Zeio umesten je tudi ukrep o potnih listih na Dunaj in v Avstrijo sploh za ženske, ki potujejo v veliki večini samo zato, da odnesejo naš denar na Dunaj za obleke. Te ženske so najnevarnejše tihotapske, one delajo naši valuti naravnost ogromno škodo, ker znosijo na Dunaj številne milijone našega denarja. V tem oziru naj se le strogo postopa, saj luksusa je pri nas več kot preveč in nobene škode ne bo od tega, ako se •on malo omeji, bo vsaj dinar bolj iskana valuta v inozemstvu!
Tudi strogo kazni, ki jih predvidevajo vladini ukrepi za tihotapce, so zelo umestne. Tihotapec jc izvržek človeške družbe, ki mu delo smrdi in živi od tihotapskih dobičkov. Takih «kavalirjev» se ne sme prijemati z rokavicami in kaznovati z denarnimi globami, kazen mora biti ostrejša in občutljivejša,
na ta način «o bo tihoUifAetvo, ki
je poeta!o že prava bolezen obmejnega prebivalstva, vsaj omejilo, ko že ni upati na to, da bi se ga popolnoma «atrlo, ker je delamržnost in želja po dobičku prevelika.
Posledice vladinih ukrepov so se že začele čutiti. Na tujih borzah se je začela zopet dvigati vrednost dinarja in na naših borzah so začelo padati tuje vrednosti. Seveda, do popolnega ozdravljenja naše valute je še dolga pot, to ozdravljenje jo odvisno od nagega splošnega gospodarskega razvoja, od naših prometnih prilik itd. Vsega ne bomo dosegli na enkrat, ampak storiti je treba vsaj ono, kar jo že danes v naših rokah.
Vsi ministri!
V Beogradu se vrši v radikalnem klubu oster boj, ki ga nekateri predstavljajo kot boj med strujami, češ, eni so za to, da se ostane v koaliciji z demokrati, drugi so pa proti temu.
Ne zve so pa o ostrih debatah v klubu nič, ali pa prav malo, ker je stroga molčečnost no samo sklenjena, temveč sc jc radikalni poslanci tudi držijo. Samo eden jo odgovoril na vprašanje zakaj se gre: «Bruka (sramota) jedna, kad svi hoće biti ministri.»
In za to se bo najbrže šlo. Radikalci so stara stranka, ki jo bila žo večkrat in dolgo na vladi in ima v svoji sredini toliko bivših ministrov, da no ve, kam z njmi, mladi pa ne pridejo nn vrsto, ker je starih toliko, da ne bi bilo prostora za vse, tudi čo bi bili radikalci sami na vladi, sedaj pa morajo deliti ministrska mesta še z demokrati, muslimani in samostojnimi kmeti!
Ne, tak položaj res ni za radikalce, ki imajo toliko starih, bivših ministrov in toliko mlajših politikov, ki bi se tudi radi uveljavili. Ti mlajši zahtevajo umaknitev starejših ministrov, posebno ministrov Trifkovića in Gjurčića.
Seveda, radikalci bi radi tudi dobili v svoje roke ministrstvo notranjih zadev,- ker so baje nezadovoljni s Pribi-Čevičem. Demokrati ne bi storili prav,
ako bi žrtvovali enega najboljših svojih mož, ker položaj ni tak, da bi morali odnehati. Radikalna in demokratska stranka sta približno enako močni in ako imajo radikalci predsedstvo vlade, pripada demokratom ministrstvo notranjih zadev.
Vlada se bo na vsak način deloma rekonstruirala, ampak najbrže na tak način, da so izvrše spremembe v onih ministrstvih, ki so zasedena po radikalcih. Odstopila bosta najbrže ministra Trifkovič in Gjuričić, da napravita prostor — mlajšim.
JKlimogreöe.
«Avtonomist» ima smolo — bil je konfisciran. V današnjih časih tolike tiskovne svobode biti konfisciran — to je res smola, ampak «Avt.* se je našel vsa) v primerni družbi — z «Našo močjo» in «Slovenskim Gospodarjem».
Klerikalci so v zadnjem času sploh hudi kar se da. Na opozicijo niso navajeni, ker so bili vedno na površju, sedaj se pa pri nas že tako dolgo vlada brez njih in nikomur se ne toži po njihovi vladi! To je naravnost nečuveno, da niti radikalci ne reilektirajo na klerikalce, ko je vladalo včasih tako prijateljstvo med njimi, da je prišel Velizar Jankovič celo na orlovsko slavnost v Maribor!
In klerikalnim volilcem tuđi ni prav, da njihovi poslanci kozolce prevračajo, namesto da bi delali. Te volilce je treba potolažiti, da se ne bi pri prihodnjih volitvah zmotili in vrgli kroglice kam drugam in ne v klerikalno skrinjico. Klerikalci so jo pogruntali: začeli so trobentati urbi et orbi, da so oni dosegli — demobilizacijo, češ, vojni minister je njihovemu odposlanstvu obljubil, da bo takoj demobiliziral. Sicer so se tem trditvam krave smejale, ker je vsakemu otroku znano, da je demobilizacija stvar vojnega ministra samo v tehničnem oziru, sicer je pa to stvar vlade, ki sama dobro ve, kdaj je mobilizacija potrebna in kdaj ne in ko bi obstojala še kaka nevarnost, bi se mobilizacija nadaljevala, brez vsakega ozira na Koroščev klub.
Ampak en uspeh so klerikalci vendar dosegli. Sicer se to ni zgodilo v Beogradu, temveč v Ljubljani, ali uspeli je ven-dar-le in lahko so ponosni nanj. V ljubljanskem obČinsker- svetu so mogli ob grobnem molku narodnih socijalistov Očitati demokratom, da so slabo gospodarili, ker so dali trg Tabor — Sokolu. Nam se smilijo oni Sokoli, ki so resnično nacionalni in napredni, sokolski, pa so — sledeč praznim geslom — s tem, da so volili narodne socijaliste, omogočili ta napad na sokolski dom. Ti se nam smilijo in Ljubljana sploh, da je doživela sveje — črne dneve, katerih sc je tako dolgo in tako uspešno branila.
Občinski svetnik dr. Jamar je zaradi tega odstopil in občinski svetnik Tavčar je v prihodnji seji izjavil, da je tudi on Sokol in da v vprašanju sokolstva nikdar ne bo storil nobenih kompromisov. To je sicer zelo lepo, ampak vse to ne spremeni dejstva, da so klerikalci prišli v ljubljanskem občinskem svetu do tolike veljave samo s pomočjo narodnih socijalistov.
Nad vse zanimiv list je «Novi čas». Omenja italijanska poročila, po katerih je general Smiljanič zavzel Lješ in druge kraje v Albaniji in se huduje: Kako je to, da moramo zvedeti te novice iz laških listov in ako vesti niso resnične, zakaj jili vlada ne dementira? Cernu bi vlada dementirala, ko je pa že sporočila javnosti, da so čete generala Smiljaniča zasedle linijo, ki jo je določil leta 1918. general Franchet d’ Esperay in da so se tam ustavile?
Še interesantnejši je «Slovenec», ki istočasno, ko se poroča iz Beograda o Koroščevem ponujanju radikalcem, vpije, da bo sedanja vlada še na kolenih prosila opozicijo, da bi prevzela njeno zapuščino. Kislo grozdje! Na vlado ne morejo, pa vpijejo, da nočejo!
So Ž2 krotki!
Ko so bili objavljeni vpoklici štirih letnikov rezerve, so jo vse s skrbjo povpraševalo: Kaj bo na Hrvatskom? Za Slovenijo nismo bili v nobenih skrbeh in pokatalo se je, da so bile tudi vse skrbi nepotrebne, ker so se vsi vpoklicani odzvali polnoštevilno, kot so spodobi dobrim vojakom, ampak na Hrvatskem jo drugače, tam ima veliko
besedo Radić in utegnilo bi se kaj zgoditi.
Pa so ni zgodilo nič, samo v nekaterih krajih so vpoklicani ostali doma, češ, da ustava, ki je izdelana brez sodelovanja Radičeve stranke, sploh ni veljavna za Hrvatsko. Prišli so tudi k občinskemu uradu in okrajnemu glavarstvu in podali tam tozadevne izjavo, v eni vasi so |ia razorožili štiri orožnike, ki so prišli tam slučajno, no v zadevi vpoklicev.
In tudi ti incidenti so bili povsod odpravljeni tako, da so se končno vsi vpoklicane! odzvali in do kakih neredov radi tega ni nikjer prišlo. Nokaj huji-kačev je bilo pač aretiranih in ti se bodo zagovarjali pred sodiščem radi pregreška proti določilom zakona v varstvo države, (kazen smrti, ali pa 20 letna ječa) in oni trmoglavci, ki so sploh niso odzvali pozivu, pridejo pred vojaško sodišče, ki jih lahko kaznuje z zaporom do petih let.
V splošnem so torej tudi na Hrvatskem potekli dnevi «mobilizacije» mirno in brez neredov, našle so se pa izjeme, ki bodo čutile posledice za svoje postopanje proti državi in ko pride zo-
Je namreč velika razlika: Napoleona so Angleži sovražili iz dna svojih duš, Karla pa ne sovražijo in se ga tM-iii1 čisto nič ne bojijo.
Zato bomo pa mi bolj pazilil
Slovenski paraDiž.
Slovenci smo napreden narod; kot gobe v dežju rastejo na vseh straneh proroki novi -— in liste ustanavljajo.
Kot ofic’jelno osmo stranko že ’mamo zemljoradnike in «Naša vas» že 'shaja v Celju — kinal’ listo vse vasi dobe.
To bodo se proroki tolkli, «mesarske bitke» razsabile!
Še lepše zvezde bodo Kranjcem kot zdaj v bodočnosti sijale.
Zapiski.
Kaj jih drži skupaj? V imenu narodno
socijalnih občinskih svetnikov jo izjavB na zadnji seji ljubljanskega občinskega pet poziv na orožno vajo, ali pa tudi | sveta občinski svetnik Tavčar, da niti
na mobilizacijo, ne bo najbrže tudi na!govora ne more biti o temu, da bi na Hrvatskom nobenih incidentov več, | rodni socijalisti za voljo koalicije s kle-ker bodo Radičevi pristaši sprevideli, I rikalci odnehali tudi za las od svojih soda nimajo v Radiću nobeno zaščite, da cijalnih in naprednih načel. To se prav je on brez vsake moči, da ima samo, lepo sliši, posebno ako jo izgovorjeno vi lik jezik, država je pa dovolj močna, j javno in v taki korporaciji kakor je obda pribavi rešpekt svojim naredbam. | Sinski svet. Ampak vprašanje nastane: Zelo krotki so že postali Radičevi	čemu potem	sploh	koalicija? Klerikalci
pristaši, ker vidijo, da od Radičevih j	so šli vanjo	vendar	izklmčno za to,	da
velikih besed nimajo nič dobrega pri-	uveljavijo svoj klerikalni program.	Ne,
čakovati, pač pa lahko doživijo, ako	ta koalicija	ne bo	dolgo obstojala,	ker
njega poslušajo, ua pridejo v — zapor.
Negativna politika nikdar ni bila dobra/doseči se da kaj samo z delom, to uvidovajo polagoma tudi Radičevi pristaši in prišel bo čas, ko bo to uvidel tudi Radič.
Razmere, y katerih živimo, so težke in kot nalašč ustvarjeno za demagogijo. Na Hrvatskem, kjer jo kmetsko ljudstvo politično najmanj prosvetljeno, sc je tudi demagogija najmočneje razvila. Ampak čas dela svojo, razmere so' urejajo in boljšajo, država se utrjuj". Hrvatski kmetje imajo Radiča še vedno za boga, ampak pred voljo države so že postali krotki in bodo vedno bolj, misel narodnega edinstva bo zmagala tudi tam in demagogi bodo odšli osramočeni — v kot.
Karlovo „letovišče“.
S Karlom postopajo lepše kot so postopali z Napoleonom. Korzikanca so Angleži internirali na pust otok sv.
Heleno, Karla pa na prijazen otok Madeiro v Atlantskem oceanu, kjer raste žlfhtna trta, iz katere pripravljajo posebno dobro vino «malvazija».
To bo nekaj za Karla! Angleži so res tiči, oni so dobro vedeli, da se mora takega človeka, ki rad uhaja, naravnost prikovati na določeni mu internat in to se doseže najlažje, ako se ga internira daleč od dežele, po kateri hrepeni njegovo srce, sredi morja, da beg ni tako lahek in v kraju, kjer jč — dobro vino, ker po svoji ljubezni do dobro kapljice je Karl svetovnoznan.
Tudi drugače je Madeira zelo prijazen otoček. Obsežen ni posebno in prebivalcev ima komaj 150.000, tudi ni tam hude zimo, niti hude vročine, tako, da je klima prav ugodna. Celo dežja je prav malo in nebo je vedno modro, samo včasih pokrito za nekaj ur z oblaki.
No, ako bo Karlu dolgčas po oblakih, bo žo malvazija storila svojo dolžnost in Karla malo «beneblala».
Ako bi Karl botel živeti kot navaden zemljan, bi bil s svojo usodo pravzaprav lahko zadovoljen, ker slabo se mu ne bo godilo na Madeiri. On bi se skoraj gotovo tudi sprijaznil z razmerami, ampak Žita! Ta gotovo ne bo zadovoljna na Madeiri, ker toliko denarja ne bo imela, da bi mogla držati svoj «dvor» in ako bi tudi to zmogla, kaj ji vse td pomaga, ko pa ne bo niti kraljica, kaj še-le cesarica!
Na lep otok so odpeljali Karla in Žito, ampak zadovoljna ne bosta, o tem ni nobenega dvoma. Le nazaj naj ne prideta več, nas naj pustita na mini in | žugonska. naj nas ne vznemirjata vsakih šest mesecev. AH bodo Angleži dobro pazili na interniranca? Bodo pazili tako, kot so pazili na Napoleona?
je nenaravna. Narodni socijalisti so po veliki večini odločno naprednega mišljenja in koalicija s klerikalci ne bo dolgo držala.
Tudi dokaz! «Jugoslavija» poroča i» Ptuja, da je bil pred sodiščem oproščen dr. Jenko, ki ga jo tožil okrajni glavar dr. Pirkmayer zaradi žaljenja časti Pri j razpravi se je dokazalo, da dr. Jenko nikdar ni izrekel očitanih mu žalitev in to je — po «Jugoslaviji» — prvi dokaz, da so iz trte izvito vse ovadbe, ki jih je vložil dr. Pirkmayer proti različnim pristašem NSS. Nam so pa zdi, da je to dokaz, da nihče nič slabega in žaljivega ne govori o drju. Pirkmayerju, ker dr. Jenka se ni morda posrečil dokaz resnice, temveč dokaz, da ni govoril o dr. Pirkmayer ju, da «no spada na. to mesto».
Jtfožje časa.
Vil.
O Šerku rad nc govorim, v njem psihiatra se bojim: lahko iz jeze lep’ga dne šc na Studenec me zapre.
Zdravnik mu neki bridkih par povedal je — in da v očeh «original» ostal bi vseh, očitke Serko je priznal.
Vlil. v
V «Jugoslaviji» neznan sc skuša v verzih modrijan.
On «špice» rad bi verzom dal, ko bi le to — za vraga — znal To pesem tužna je kopuna, zato 'mam sum spet na Bračuna ... Izključeno seveda ni, ko svet tak’ čudno se vrti, da nova c’lo je ženska sila to pesniško perot razvila.
IVled vrstami.
«V vsaki slovenski občini me čitajo,» pravi «Avtonomist» in se je pri tem. prav pošteno zlagal.
Saj jo vendar znano, da vsaka občina nima svojega duhovnika, temveč je po več občin skupaj v eni župniji, razen duhovnikov in par takozvanih «kulturnih delavcev» se pa za «Avtonomista» živ krst ne zmeni.
*
Naši kvadražugoni se sprejeli v svojo družbo tudi gosp. Protiča, ki je pa mi nda odklonil ponudbo, ker je navzlic svoji ekstravaganci sprevidel, da je družbica, ki se zbira okolu «Avtonomista» tudi za njega — preveč k vara-
Čudno: ministrstvo za socijalno politiko hočejo odpraviti radikalci, ker jim socijalna skrb ne leži preveč pri srcu.
Pri nas pa pričakujejo rešitev po nv-dikalcih ravno one stranke, ki največ naglašajo svoja socijalietična načela. Kee, vse narobe!
*
«Avtonomist» se je skliceval na Italijo, leS, tam dobijo Slovenci avtonomijo, v Jugoslaviji so pa obsojeni na smrt.
Res, ustanovljena je nekaka posvetovalna komisija ra Primorje, ki naj bo nekak začasni najvišji avtonomni organ, ki pa ni izvoljen od ljudstva in tudi nima kako odločilno funkcijo. Njegove člane je imenovala vlada, ki je imenovala v posamezne odseke po 14—19 Italijanov in po enega (ali pa tudi nobenega) Jugoslovana!
Hvala lepa na taki «avtonomiji».
*
Krona raste in pridobiva na vrednosti. Radovedni smo, ako bo tudi to notiral «Avtonomist», kakor je do sedaj notiral i očitno škodoželjnostjo vsak teden padanje krone, pozabil je pa vedno povedati, da se dobi za eno našo krono — •koli dvajset avstrijskih.
lonjski grob.
Pa smo se skupaj zbrali ljubljanski luštni kavelni, občinskem’ svetu jo zapeli, da vsa Ljubljana so smeji.
Najfletnejši vseh, fant od fare, junak junakov je Kocmur; zelo tud' socijalno čuti, modrosti poln ima mehur.
Ko v svetu so o konjskih silah in dovni moči govorili, jo spomnil se, da so v Črnučah ogromno mrtvih konj vtopili;
in njemu žal za to jo sile, ki crknile so svojo dni ...
V Črnučah tam pod mostom v Savi šest tisoč — vraga — jih leži.
Razno.
— Češkoslovaško-jugoslovanska liga j« bila usatnovljena v Ljubljani v svrho poglobitve gospodarskih in kulturnih stikov med obema bratskima narodoma. Predsednik je g. dr. Triller. Češkoslovaški generalni konzul v Ljubljani, g. dr. Beneš, ki tako vneto in požrtvovalno podpira vsa naša narodna stremljenja, je podaril tudi ligi ob njeni ustanovitvi
10.000	kron.
— Ubogi Korošec! V Beogradu likvidirajo ministrstvo prehrane. Ko je vodil to ministrtsvo dr. Korošec, je naročil v Ameriki za celih 15 milijonov dolarjev — najfinejših ženskih toalet, balskih «blek in podobnih «živil». Država še obresti od tega zneska težko plačuje pri sedanjih valutnih razmerah, na plačanje računa pa niti misliti ni. O, Korošec, Korošec, ta bi Jugoslavijo res kmalu spravil na beraško palico, ako bi malo dalj® ministrovali
— Fašistovskl pohod na Ljubljano! V Rimu je bil shod fašistov iz cele Italije in tam se je pritoževal tržaški poslanec Oiunta, da ima Jugoslavija okolu
200.000	mož broječo vojsko, pripravljeno la vojno, Italija ima pa na meji samo 250 mož finančne straže! Oglasil se je k besedi voditelj vseh fašistov, Mussolini in zavpil: «Saj smo mi tu. Napravi se kaznovalni pohod v Ljubljano!» Navzoči fašisti so od navdušenja kar besneli, ko bi se jih pa v resnici poslalo proti Ljubljani, bi se kmalu zaslišali obupni klici: «mama mia».
— Lep patriot! Trgovski potnik Ignac Koritnik iz Rajhenburga je v Prevaljah tako hujskal proti Jugoslaviji, da je moral biti izgnan iz kraja. Odšel je v Maribor, pa ne da bi se spametoval, ampak
je tudi tam v nekem lokalu udrihal po Jugoslaviji. Prisotni gosti so storili svojo dolžnost in hujskaški trgovski potnik je bil izgan tudi iz Maribora in okolice za vedno. T^k zagrizenec se bo še večkrat «spozabil», kar bo imelo vedno slabe posledice za njega.
— Lepo po vrsti. V Maribom je še vedno obstojalo društvo «Deutscher Verein für Marburg», ki je gotovo pospeševalo I stremljenja renegatov in vsenemcev, vsekakor naši državi nenaklonjenih elementov. Samo se društvo seveda ni hotelo j raziti, kar bi bilo najprimernejše, metle I pa bilo ni. Sedaj se je pa tako potrebna metla našla in «Deutscher Verein für Marburg» je — razpuščen..
— Čudne razmere. Iz vrst kr. varnostne straže se nam poroča, da sta prišla po dolgem času vendar v disciplinarno preiskavo zaradi svojega germanstva in germanofilstva revirna nadzornika F. in D. Obenem se pa sliši, da se hoče oba imenovati za okrajna nadzornika v IX. čin. razredu in dodeliti prvega v Maribor, drugega pa v Celje. Pri ljubljanski policiji morajo vladati res čudne razmere. Revirna nadzornika sta postala — po osvobojenju! — ta dva notorična nem-čurja in sedaj naj se pošljeta ta dva človeka celo na še vedno vroča mariborska in celjska tla, kjer nemčurstvo še vedno cvete in bi morala biti vsaj 'policija v vsakem, posebno pa tudi v narodnem oziru popolnoma zanesljiva! Za božjo voljo, kam, pa to vodi? Ali je naša država res samo zato tukaj, da redi notorične nemčurje, ki jih dr. Skubel ni mogel vzeti s seboj na Dunaj, ker niti za sebe ni bil gotov, da pride tam pod streho? Tu jo potrebna temeljita romedora!
— Je to kaka kazen? V Mariboru je služboval pri železniški policiji neki Pantič, znan po svojih ekscesih. Kot kazen za vse v Mariboru izvršene ekscese, ki ga popolnoma diskvalificirajo za policijsko službo, je dobil — premestitev. Ni nam znano, kam je prestavljen, ali premestitev hi nobena kazen za človeka, ki jo večkrat dokazal, da ni za policijsko službo.
— Laška nadloga. Prejeli smo: Trotoar pred kavarno «Slon» v Ljubljani bo kmalu preozek. Vsak tržni da-, je tam vse polno fašistovskih mešetarjev, ki zastavljajo prehod in oblastno parlajo v lepi toskanščini ali pa tudi v tržaškem žargonu. Kaj delajo ti ljudje v Ljubljani? Saj je vendar izvoz živine v Italijo prepovedan. Ali koljejo živino tukaj in uvažajo v Italijo meso? Ali plačajo kaj davka? Koliko so podpisali investicijskega posojila, da dobe vagone za izvoz?
— Ta je pa lepa! V Mariboru je s trga zginilo mleko, odkar mu je določena maksimalna cena 8 kron. Neka kmetica za maksimalno ceno ni vedela in je prinesla
j mleko na trg in tam so jo tržni organi opozorili, da ne sme prodajati mleka dra-žje kot po 8 kron. Kmetica se je tako j razjezila, da je mleko rajše izlila na tla,
I kakor da bi ga prodala po 8 kron liter! j To je res že skrajna posurovelost!
j — Rapallski kolki. Ob prvi obletnici rapallske pogodbe je izdala Ciril-Meto-dova družba rapallske kolke. Upati in pričakovati je, da bo poraba teh kolkov velika.
Šajni zalaga llatirjei le glasi®
V Ljubljani
Tvrdka J. Dolanc, Ljubljana, Hllter-Jova nlloa ft, priporoča v aakup n&jboljft« Inštrumente prvovrstnih tovarna po i» lidnih m zmernih cenah.
rOLNOQf.injJ65TI OÖROCI za tovorne TavTonouiLc
PNcvn/rriM m ko-
LE54 IM /SVTOnOPJLE
KOLES#
/ivTonomu
N/UCENEJE
J. QOREQ
LJUBLJANA
Q05F05VET5K4 C 14 ^
¥ trgovini	IJ
i
H
'.S,:
•te i
i «j
Ü M
mn
Ž3 H vsa»3 4 W
S*
RS
Ital
» B

Mestni Ith
5
so cSoSss š© po Iško nvzltf coni: sraoške o&Sekci.
• * «
moške foJ&će.
« « • «
J3j! damskS plašč« .... damski kostumi . .
damske mod. obleke damska kršia
'3 V
S
»	■ a ■
1
«s®..
H ______________________
m kožuhovina . .
IlS Vse to stvari
|^| kem č&sifi.
«ai.enaaaaaaa.o.a».«»^^toaaaaaaa^ seeasšsaavaaaaaaaaaaai

Oti	GSO K	naprej
J s	MOO ,,	99
3»	ISO s,	99
3 J	S 5© ,,	99
f 1	6@© „	99
19	SO© ,,	99
J J	300 „	99
99	3QQ „	J9
rsa.	ordscS	o vsa-
JAmAh d. 2«. z. LJIj B LJANA
----=* DUNAJSKA CESTA 9 ,.. . ’ .
priporoča:
kolonijalno in špecerijsko b:ago ter žilne pridelke.
/Toon» in {solidna, poatneštoa.
vi_.::> >■. v v.	.v..	v' .


Prometni züsod za premog, d. d. v Ljubljani
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti, cele vagone po originalnih cenah premogovnikov
za domačo upalo lalor tudi 20 indostrijsla podjetja in razpečaua
prima četioslov. in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški in črni premog.
Haslcu: PROMETHI ZniTOQ ZA PREMOG, d. Ig UHSLHNI, Nunska ulica šteu. 10.


ssEsa
lesinl
e
3? o dL s» ul ž o. i «d e:
Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb.
Wien, Opatiju, Trst, Zadar, New-Yorli, Frank Sahstr, State Sanli.
Prevzema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge god najugodnejšimi pogoj. Prevzema in izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Posiovne zveze z vsemi večjimi meetl v tuzemstvu in inozemstvu.
:>:w.wa*v xmWMWwmfä