LETO XXXI, številka 18, 5. september 1999 Cena Z G 0 R N J E S A V I N J S K I Č A ISSN 0351-0140 9 770351 814014 7 A \ Stalni sodelavci: >J!ÄHjfo^öi5£wii^8aiiv'8telESander -. Jože Miklavc, Uroš Kotnik, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka , Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija ■ ;BodjaKladnik, Franjo Fukart, Milena: Zakrajšek, Metod Rose, Vesna Retke, gozdove SSKSSS \ N Tajnica uredni: xT^bÄ-Zaeirki Računalniška obdelava: Tomaž Pajk ||| Ti*7Anip‘ VsX\N ■trženje. Helena Koto mbitel i /793-063 Naslov uredništva: N ,\*„\ Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Telefon: 063/83-90-790 \ ' Telefon in faks: 063/83-90-791 v'v \ E-pošta: - savmj ske.ncvice @siol.net -^vv\ Internet: •na za izvod: 269,00 SIT, Grafika Gracer, Lava 7b, Celje Rokopise, objave, razpise in oglase je . potrebno dostaviti v uredmštvo najkasneje osem dni pred izidom \\NX tekoče številke. ' ' - sX\xv Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sod: časopis Savinjske novice med proizvode za katere se; obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. . Objavljenih, rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja lektoriramo. Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. Kako jutri, kakopojutrišnjem? Tako so se spraševali župani občin statistične Savinjske regije, ki so se v ponedeljek sestali v Mozirju. Ni bilo prvič, da so se pogovarjali o strategiji razvoja tega (za nekatere v smislu regije oziromapokrajine absolutnoprevelikega in preveč heterogenega) področja. Kljub temu imajo nekateri tematski sklopi vendarle skupen imenovalec. To so zanesljivo ekologija, podjetništvo, energetika, inženiring, izobraževanje, infrastruktura in turizem. Slednji bi moral biti pravzaprav na prvem mestu, saj so si župani prav glede njega edini, da predstavlja izjemno razvojno priložnost. Sicer pa so zadeve v marsičem nedorečene. Obäne Dravinjske doline se težko vidijo v Savinjski regiji, s podobnimi pomisleki se srečujejo tudi v šaleških obänah. Regionalna razvojna agencija se kot nosilec projekta izdelave regionalne razvojne strategije sklicuje na novi zakon o skladnem regionalnem razvoju, ki se do ustanovitve pokrajin opira na sedanje statistične regije. Vse od prvega do zadnjega pa zanima, koliko bo strategija stala, kdo jo boplačal in kdo lahko zagotovi, da ne bo služila le za polnenje občinskih arhivov. Izhajati bi bilo torej treba od spodaj navzgor in iz razvojnihprogramov obän potegniti skupne točke. Toda obäne praviloma teh dokumentov nimajo izdelanih, časapa je vse manj, kajti prihaja Evropska unija in njeni strukturni skladi, skozi katere seponujajo blazni denarji. Seveda zgolj za tiste, kijih bodo znali pridobiti na način, kije všečen bruseljski bi-rokraciji. Bomo uspeli še pravočasno pristaviti svojpiskerček? No, še nekaj velja povedati o omenjenem sestanku, Župani so ugotovili, da je problem RTC Golte problem (skoraj) celotne Savinjske regije, vendar nihče izmed njih nima denarja, s katerim bi lahko neposrednopomagal. Na vrata ministra Razgorška pa razen stečajnega upravitelja tudi še ni nihče potrkal. Menda ja ne bomo čakali, da on pride sem? skupna humanitarna akcija slovenskih medijev in človekoljubnih organizacij Slovenije Rdeči križ, Karitas, SO Unicef roka pregnancem slouenska uas rdeči križ 50101-678-51579 karitas 51800-678-52987 sklic 6007 namen nakazila roka pregnancem brezplačni telefon za nakazila 080 22 44 IZ VSEBINE: Intervju: Anton Vrhovnik, direktor Zadruge Mozirje ............... 4 ketiljstvo Slapnik Bočna: Tretje obdobje tradicije odličnih pletenin......6 Logarska dolina: Podvojen obisk hrvaških gostov.................8 Cvetlična mavrica j. tisočletja v Mozirskem gajħ§ Xxnns: X Ploriada ‘99.......... 9 Planinski dom na Okrešlju: Odslej z ekološko elektriko..............10 Luče: Na konici Igle zavihrala občinska zastava.......11 ^jgornjesavinjska podružnica SLS: Tradicionalno srečanje družin.............. 12 Savinjski MDO PD: Odslej vsakoletno srečanje planincev....12 Šmihel nad Mozirjem: Domačini nadaljujejo s KC Ivan Napotnik Velenje: Figuralno slikarstvo Gorana Horvata.........15 Amalija Berginc iz Luč: Ponosna na vse, ki so delali z njo......... 17 Zgodovina in narodopisje: Jamnik v Steklu........20 SP v atletiki v Sevilli: Urban Acman ni razočaral...... .... 27 SSK I^ubno BTC: Gradijo eno največjih skakalnic v Sloveniji..... 27 Kronika: Hudi nesreči motoristov in požar v Šmihelu......... 31 Anton Vrhovnik, direktor Zadruge Mozirje “Po treznem presojanju sprejemamo ključne odločitve skupno” Anton Vrhovnik je v prvi vrsti gospodarstvenik, čeprav si je nekaj časa služil kruh tudi v bančništvu. Poleg Zadruge mu je poverjeno vodenje Glina Holdinga, je predsednik skupščine gornjegrajske Smreke in brez dvoma tisti, ki zapletanje in razpletanje zgornjesavinjske gospodarske resnice pozna do slednje potankosti. SN: Ste človek, ki ima dobre zveze, predvsem gospodarske, pa tudi politične niso zanemarljive. Vrhovnik: Nekaj časa že pač delam. Upam, da ne predolgo in v tem času sem menjal nekaj služb. Začel sem na Glinu, nadaljeval na Zadrugi, bil na občini in banki in v vsakem delovnem okolju sem si ustvaril del poslovnih znancev. To gotovo pomaga pri razreševanju takšnih ali drugačnih problemov. Moram pa povedati, da so gospodarske težave in zahteve okoli vodilnega kadra vsak dan večje. Slučajna znanstva pač včasih pomagajo. SN: Gospodarstvo v Zgornji Savinjski dolini očitno stagnira, predvsem lesna branža. Država je evidentno bolj radodarna z obljubami kot s konkretno pomočjo. Vrhovnik: Vedeti moramo, da smo leta 1990 prešli iz plansko tržnega v nek čisti, liberalno tržni sistem, kjer je osnovno merilo donosnost kapitala. V tranziciji podpovprečni odpadejo, delno tudi povprečni, samo nadpovprečni se obdržijo nad vodo in napredujejo. Zgornja Savinjska dolinaz vso Slovenijo, razen Ljubljane, ki je kulturno in gospodarsko središče, je ostala pretežno pri proizvodni dejavnosti, medtem ko se vse ostale dejavnosti razvijajo v centrih. Za proizvodno dejavnost je značilno, da se na kratek rok težje preorientira, vsebinsko prestrukturira. Proces zahteva veUka finančna vlaganja. Obstaja občutek in tudi dejansko je resnica, da podeželje v primerjavi z mesti nazaduje. V tržnem sistemu je izredno pomemben infor-macijski sistem, ne samo znotraj podjetja, pomembno je vedeti, kaj se dogaja na trgu. V šali večkrat rečem: kadarkoli grem v Ljubljano, vedno izvem veliko novega. Jasno je torej, kolikšna je prednost tistih, ki živijo v centrih, kljub slovenski majhnosti. Za Slovenijo so bila značilna izredno velika podjetja s povprečno 400 zaposlenimi. Znano je, da je evropsko povprečje precej nižje. To pomeni, da smo imeli do leta 90 vrsto velikih, težko prilagodljivih podjetij. Pričakovali smo, in to še vedno, da bo razvoj drobnega gospodarstva pripomogel k ponovnemu gospodarskemu vzponu. Vidimo, da temu ni čisto tako. Razlogov je gotovo veliko, prevladujejo tržni, kadrovski, finančni in tako naprej. Zavedati se je treba, da v gospodarstvu revolucionarnih sprememb čez noč ne kaže pričakovati. To so dolgoročne zadeve, pomembno je, da se trend obrne in da smo v pravi smeri razreševanja problemov. SN: Zdi se, da tranzicija traja nekoliko predolgo. Ne gre mogoče za programirano vzdrževanje možnosti ribarjenja v kalnem? Slovensko gospodarstvo je evidentno doživelo precejšnje kraje. Menite, da je gospodarstvo Zgornje Savinjske doline čistih rok? Vrhovnik: Globoko sem prepričan, daza gospodarstvo te doline držijo besede, katere sem prej navedel. Rekel bi samo še sledeče. Proces privatizacije se jev Sloveniji precej zavlekel, evidentno je bilo edino to, da nismo vedeli, kako se bo družbena lastnina spremenila v privatno. Ni bilo potrebnega gospodarskega zagona pri obstoječih firmah. Ob tem je potrebno razjasniti še določene zadeve. Pod prvo bi rekel, da je leta 90 propadel jugoslovanski trg, da je Slovenija in tudi Zgornja Savinjska dolina preko lesne industrije izredno veliko prodajala na teh trgih. Preusmeritve na zahodno tržišče ni bilo mogoče izpeljati brez izpada proizvodnje in zmanjševan-ja donosnosti teh firm. Strinjam se, da smo se v firmah premalo zavedali dejstva, da je odslej merilo samo donosnost oziroma rentabilnost. Na trgu ostaneš samo, če imaš pokrite stroške in posluješ brez izgube. Lahko je pritrditi, da smo premalo drastično čistih naše proizvodne programe, zmanjševali stroške na vseh nivojih, žal tudi strošek delovne sile. V tržnem sistemu plače delavcev pač obravnavajo kot strošek. Ker na prvih dveh postavkah nismo dovolj naredili, se je tudi v naši dolini, bolj kot bi mogoče bilo potrebno, zmanjšala zaposlenost. V začetku se nismo v celoti zavedli vsebine tega procesa. SN: Vodite podjetje, ki je v Zgornji Savinjski dolini med redkimi, ki posluje rentabilno oziroma relativno uspešno. Vrhovnik: Če dovolite, bi najprej želel podati pojasnilo. Ponekod nastaja občutek, danismo kmetijska ampak trgovska zadruga. Gledano zgodovinsko so prve zadruge nastale na področju financ. Majhni kmetje in obrtniki so se združevali zaradi lažjega pariranja tujemu kapitalu. Kasneje so nastale tako imenovane trgovske zadruge, v katere so se kmetje vključevali zaradi cenejšega nakupa reprodukcijskega materiala in živeža. Sedaj, v tretjem obdobju, so nastale vsesplošne kmetijske zadruge, v katerih skrbimo, ne samo za zgoraj omenjeni funkciji, ampak predvsem za prodajo kmetijskih pridelkov. Želim pojasniti, daje zadruga kmetijska po svoji vsebini, z vso našo dejavnostjo, ne samo z odkupom kmetijskih pridelkov in njihovo prodajo, ter preskrbo kmetov z reprodukcijskim materialom. Osnovna razlika med zadrugo in podjetjem je v tem, da želimo opraviti za člane določena opravila na najcenejši možen način. Podjetje deli ustvarjen dobiček po vloženem kapitalu, medtem ko ima zadruga tako imenovani ristor-no, kar pomeni, da se dobiček ne deli po vloženem članskem deležu, ampak po opravljenem prometu preko zadruge. Na prvi pogled nastaja občutek, da zadruga počiva na solidarnem načelu. Resnica je, da si moramo v tržnem sistemu ravno tako zagotoviti pozitivno poslovanje. Menim, da je v zadrugah težje gospodariti kot v nekem povprečnem podjetju. Ob dejstvu, da država zadrugam ne nudi nikakršnih finančnih sredstev. V zakonu o zadrugah je sicer opredeljeno drugače in to vedno znova izpostavljamo ter poudarjamo napristojnih mestih v Ljubljani. SN: Hočete reči, da se ne spoštuje veljavna zakonodaja? Vrhovnik: Mislim, da zaradi premalo denarja v državnem proračunu. V kmetijskem delu bi morali zagotavljati sredstva za tekoče intervencije in za strukturne spremembe. S slednjimi bi morali usposobiti kmetijstvo za lažji vstop v EU. Na žalost ugotavljamo, da kmetijskemu ministrstvu ni uspelo zagotoviti sredstev v zadovoljivi višini. Upam, da se bo letos vendar nekaj premaknilo. Osebno smatram, da je za to skrajni čas. SN: Načeli ste vprašanje kmetijske povezave z Evropsko unijo. Vrhovnik: Znano je, da znotraj EU vlada prost pretok blaga, kapitala in znanja. Nemogoče je pričakovati, da bo slovensko kmetijstvo v celoti zmoglo konkurirati kmetijstvu iz držav članic. Zaradi različnih naravnih pogojev pridobivanja hrane so znotraj unije uvedli stebra, preko katerih se stimulira gospodarjenje na slabših legah, če lahko tako rečem. Eden od stebrov forsira hribovsko kmetovanje, drugi steber pa vzpodbuja ekološko kmetovanje. Predvidevamo, da bo tudi slovensko kmetijstvo dobivalo neka dodatna stimulativna finančna sredstva. Vedeti pa moramo, da bodo ta sredstva bolj obliž za rane, kot pa možnost osnovnega razreševanja položaj a kmetijstva, v katerem se ta hip nahajamo. Poleg tega je naše kmetijstvo izredno razdrobljeno. Povprečna posest je izredno majhna. V Zgornji Savinjski dolini meri povprečna kmetijska površina okoli 5 hektarov. V kolikor ne bo strukturnih sprememb, bomo težko konkurirali evropskemu kmetijstvu. V okviru naše zadruge vidim te spremembe v zagotavljanju možnosti nakupa oziroma najema opuščenih kmetij. Seveda je potrebno ob logičnem ekonomskem procesu imeti pred očmi socialo tistega, ki se odloči za prodajo oziroma odstop kmetije. V Sloveniji se je ta proces začel odvijati, žal nekoliko nenačrtovano. Pozitivno izkušnjo bi jaz prenesel v Zgornjo Savinjsko dolino. Prestrukturiranje bi moralo biti ažurnejše. Višinskim kmetom je potrebno zagotoviti poseben status in zagotoviti nadaljnje kmetovanje. Vemo, da v Zgornji Savinjski dolini, v primerjavi z drugimi deželami, ne bo mogoče popolnoma zagotoviti konkurenčnosti. Več kot doslej se bo potrebno ozreti po dopolnilnih dejavnostih. Zemlja je fizično omejena, ostajajo odprte možnosti v turizmu, pridelovanju ekološke prehrane, iskanju kultur, ki bodo terj ale več živega dela in manjše kapitalske vložke. V zadnjem letu je v velikem porastu odkup mleka. Vemo, da je pridobivanje mleka veliko bolj delovno intenzivno kot pitanje živine. Proces bomo morali nadaljevati. Kot rečeno, nazadujemo pri pitanju, delno pri bro-jlerski jajčni proizvodnji. V določenem delu gre za rezultat naše politike, del tega gre pripisati rezultatom osnovnih usmeritev našega kmetijstva in stanja na slovenskem trgu. V okviru zadruge vršimo tudi odkup lesa. Mislim, da smo leta 92 ravnali modro, ker nismo podlegli nasvetom o drobljenju zadruge. Odločili smo se, da se ne osnuje tako imenovana gozdarska zadruga in da se ta gozdarska dejavnost priključi obstoječi zadrugi. SN: Priča smo vsakodnevnemu vključevanju manjših trgovskih sistemov v velike, predvsem v Mercator. Vrhovnik: Proces tranzicije je zajel tudi trgovsko branžo v Sloveniji. Solidno prodajo si lahko obeta samo tisti trgovec, ki je uspel dovolj poceni kupiti blago. Po zakonu ekonomije to uspe le tistemu, ki kupuje dovolj velike količine. Vemo, da nas je v Zgornji Savinjski dolini nekaj več kot 16.000 prebivalcev, da turizem potrošno preko trgovin ni razvit. Živimo na relativno velikem prostoru, kjer trgovske mreže ni mogoče racionalno organizirati. Na takem prostoru in ob takšnih gibanjih si ne more nihče zagotoviti trajno konkurenčne ponudbe, brez vključevanja v eno od večjih verig. V Zadrugi smo se letos odločili za franšizing pogodbo z Mercatorjem. To pomeni, da ime in rizik ostane na Zadrugi. Zavezujemo se, da bomo kupovali pod pogoji, ki jih Mercator dobi pri svojih dobaviteljih, od Mercatorja. Za to uslugo plačamo minimalno licenčnino. Z Mercatorjem smo sklenili tudi krovno pogodbo za prodajo kmetijskih izdelkov. V Mercatorjevi mreži imamo zagotovljeno prednost prodaje in sicer pod enakimi pogoji. To pomeni, da smo za bistvene proizvode kvantificirali količino, ki jo je Mercator dolžan prodati. To so neki premiki v letošnjem letu, ki verjetno doslej niso bili vidni, od nas pa so terjali kar veliko poglobljenega razmišljanja. Mislim, da so bile odločitve pametne. Sprejeli smo jih skupaj, po treznem presojanju, mislim, da v pravem času. Prepričan sem, da ne prepozno. Savinjčan 89.1 Mhz RADIO ZA VSA SRCA RADIO RAP POLZELA Polzela 131 (kulturni dom) p. p. 30 3313 Polzela telefon: 063/7000-810 tel. & fax: 063/720-770 GSM: 041/ 724-977 041/630-611 e-mail: info@radiorap-polzela-sp.si PODJETNIŠKI KOTIČEK RAZPIS ZA KREDITIRANJE ODPIRANJA NOVIH DELOVNIH MEST PRI PODJETNIKIH IN OBRTNIKIH ZAČETNIKIH V Uradnem listu Republike Slovenije št 67-68, ki je izšel 20. avgusta, je Sklad RS za razvoj malega gospodarstva objavil javni razpis za kreditiranje odpiranja novih delovnih mest pri podjetnikih in obrtnikih začetnikih. Sklad bo dodeljeval posojila v sodelovanju z naslednjimi bankami: Abanka, Banka Celje, Banka Domžale, Banka Koper, Banka Velenje, Banka Vipa, Dolenjska banka, Factor banka, Gorenjska banka, Koroška banka, Nova KBM Maribor, Nova KBM Nova Gorica, Poštna banka Slovenije, Probanka, Slovenska investicijska banka, Slovenska zadružna kmetijska banka, Volksbank - Ljudska banka. Znesek kreditiranja je 100.000.000 SIT. Na razpis se lahko prijavijo enote malega gospodarstva, ki začenjajo z dejavnostjo v letu 1999 in bodo izvedle samozaposlitev oziroma zaposlile najmanj enega delavca. Prednost pri dodelitvi posojil bodo imeli prosilci: - ki uvajajo sodobno tehnologijo v proizvodno ali storitveno dejavnost, - ki uvajajo v enoto malega gospodarstva visoko stopnjo inovativnosti. Podjetniška ideja s skrajšanim poslovnim načrtom ali poslovni načrt, s katerimi kandidira prosilec za sredstva razvoja, mora izpolnjevati naslednje pogoje: - donosnost oziroma pozitivno poslovanje, - likvidnost v celotni ekonomski dobi, - zaprto finančno konstrukcijo v celotni ekonomski dobi. Prosilec lahko vloži zahtevek za posojilo: - do 5.000.000 SIT predračunske vrednosti investicije ob predložitvi opisa ideje s skrajšanim poslovnim načrtom, - od 5.000.000 do 10.000.000 SIT predračunske vrednosti investicije ob predložitvi poslovnega načrta. Posojilo lahko znaša največ 50% predračunske vrednosti. Odplačilna doba posojila je lahko najmanj dve leti in največ štiri leta, vključno z največ 12-mesečnim moratorijem. Obrestna mera posojila je TOM + 2% letno, stroški posojila znašajo največ 0,5% od zneska odobrenega posojila. Zavarovanje kredita: nepremičnine ah premične stvari, poroštva tretjih oseb, osebna menica ali kombinacija vseh navedenih oblik. Rok za prijavo je odprt do porabe razpisanih sredstev oziroma najdlje do 31.12.1999. Vloge za dodelitev posojila so na voljo na sedežu Zgornjesavinjskega podjetniškega centra, Savinjska cesta 39, Mozirje, tel. 49-73-111. BORZA POSLOVNIH PROSTOROV Oddaja - Mozirje, trgovina, možnost dveh ločenih prostorov, 80 in 50 m2 + skladišče 50 m2, cena 230.000 SIT. Informacije: ZPC, tel. 49-73-111. PRIDOBIVANJE STANDARDOV ISO V Zgornjesavinjskem podjetniškem centru bomo sredi meseca septembra organizirali predavanje o možnostih in načinih pridobivanja standardov ISO. Slednje potrebuje vse več obrtnikov in podjetnikov, zlasti tistih, ki so poslovni partnerji večjih gospodarskih sistemov ali neposredni izvozniki na zahtevna zahodna tržišča. Informativne prijave za predavanje sprejemamo na sedežu ZPC, Savinjska c. 39, Mozirje, tel. 49-73-111. ZGORNJESAVINJSKI PODJETNIŠKI CENTER Pletiljstvo Slapnik Bočna Tretje obdobje tradicije odličnih pletenin Skoraj sedemdeset let je že minilo od takrat, ko se je podjetna Amalija Slapnik iz Bočne lotila ročnega pletenja nogavic, za katerimi je v tistem času vladalo precejšnje povpraševanje. Nogavice so se prodajale od hiše do hiše, proizvodnja je rasla in samo pridne roke so bile sčasoma premalo. Pri Slapnikih so zato nabavili prve stroje in zaposlili nekaj delavcev... Danes stoji v Bočni sodoben pletiljski obrat, ki ga lahko uvrščamo med najboljše v Sloveniji. Vojko Slapnik je prevzel dejavnost od svoje mame leta 1970 in se preusmeril pretežno na pletenje smučarskih kap. V tedanji Jugoslaviji je bil to zelo uspešen posel, saj so letno izdelali tudi do 80 tisoč kap. Slapnikovi so bili med prvimi pletilci v bivši državi, ki so v zgodnjih sedemdesetih letih prešli z ročnih na polavtomatske stroje in s tem bistveno izboljšali svojo produktivnost. S tem pa se je razvoj njihovega podjetja šele pravzaprav začel. Mehanske stroje so v začetku osemdesetih let zamenjali elektronski stroji prve generacije, ob prehodu v zadnje desetletje tega tisočletja pa je napočila era elektronskih strojev druge generacije. Danes je pletiljstvo Slapnik opremljeno z najsodobnejšo, računalniško vodeno tehnologijo. Krojenje, šivanje in likanje izdelkov poteka v eni izmeni, pletenje pa v dveh izmenah. Vzporedno s tehnologijo se je širil in napredoval tudi proizvodni program. Že omenjeno obdobje smučarskih kap je doživelo svoj višek leta 1984, ko so bile v Sarajevu zimske olimpijske igre. Takrat so na enem stroju 24 ur na dan pletli kape z motivom Vučka -maskote sarajevskih iger. Toda v drugi polovici osemdesetih let so se začeli znani problemi na jugoslovanskem trgu, ki so se stopnjevali do osamosvojitve Slovenije. Serije izdelkov so se takrat bistveno zmanjšale, poleg proizvodnje pa so se morali Slapnikovi, kjer je medtem postal nosilec dejavnosti sin Igor, spopasti tudi s trgovino. “Prodaja naših proizvodov je tipično sezonska. Naša glavna sezona traja od septembra do novega leta, zato sedaj, v poletni vročini, že delamo za zimo,” pravi Igor Slapnik, ki zaposluje enajst delavcev, med njimi tudi brata Boruta, ki skrbi za komercialni del poslovanja. “99 odstotkov proizvodnje prodamo na domačem trgu, medtem ko se za izvoz zaradi omejenih proizvodnih kapac- Borut in Igor Slapnik (foto: F. Kotnik) itet praviloma ne odločamo.” Glavna prednost obratovalnic, kot je Slapnikova, je v njihovi fleksibilnosti. Če danes ugotovijo, da se eden od izdelkov slabše prodaja, lahko že jutri namesto njega začnejo delati drugega. Njihova prednost je tudi v tem, da večino izdelkov kreirajo sami. “Visoke mode oziroma ekstravagance se seveda ne gremo, saj naši proizvodi spadajo v srednji cenovni razred, ni pa rečeno, da ne bomo sčasoma razvili lastne blagovne znamke, s katero bi se lahko prebili tudi višje, zlasti pri športni konfekciji,” razmišlja Igor Slapnik. Slapnikovi izdelki se prodajajo pretežno v zasebnih prodajalnah, štajerski del tržišča pa pokrivajo tudi preko večjih trgovin. V največje slovenske trgovske sisteme zaenkrat še niso vstopili. Zakaj? Po besedah Igorja Slapnika tiči del razlogov v relativno neugodnih komercialnih pogojih, ki jih ponujajo veliki trgovci, po drugi strani pa preko zastopnikov dobro obvladujejo slovenski trg. V zadnjem času se je razmerje v strukturi izdelkov med moškimi in ženskimi modeli nagnilo v korist slednjih. Tako naredijo v povprečju 70 odstokov izdelkov za ženske, 25 odstotkov za moške in pet odstotkov za otroke. Njihovo kvaliteto neprestano izboljšujejo, pri čemer imajo pomemben delež materiali. Prav zaradi tega so se pred nekaj leti odločili za italijanske materiale, ki dejansko omogočajo vrhunsko kvaliteto končnih izdelkov. In načrti za prihodnost? Igor in Borut Slapnik pravita, da proizvodnje ne bodo bistveno povečevali, saj nimajo ambicije prerasti v tovarno. Morda bodo razširili mrežo kooperantov, s katerimi sodelujejo. Ob nadaljnji skrbi za kakovost in sodobno oblikovanje produktov bodo še naprej ustvarjali praktično brez režije, kajti vsi so tako ali drugače vezani na proizvodnjo. Plače njihovih delavcev so konstantno nad povprečjem tekstilne panoge v Sloveniji, enako korekten odnos pa ima pletiljstvo Slapnik tudi do poslovnih partnerjev. “Žal s strani naših kupcev ni vedno tako,” dodaja Igor Slapnik in pričakuje, da bo država napodročju finančne (ne)discipline storila korak naprej v smislu zaščite upnikov. Franci Kotnik SITU A Šlandrov trg 35,3310 Žalec Tel. 710-0-560 Kot pogodbeni partner Gorenjske BPD, d.d. Kranj opravljamo vse vrste poslov z vrednostnimi papiiji. Pri nas lahko na borzi prodate ali kupite delnice skladov in podjetij: Atena, Nacionalna fin. družba, Triglav, Krona, Kmečka družba, Maksima, Krekova družba, Mercata, Gorenje, Mercator, Kovinotehna, Petrol, Telekom,... Nudimo vam informacije o dnevnih cenah delnic. SEDAJ TUDI V MOZIRJU (v Grabnerjevi hiši • Na trgu 7 ■ v agenciji SVIT) Zgornja Savinjska dolina d.o.o. Opravičili obstoj Podjetje za trženje, promocijo in razvoj turizma Zgornja Savinjska dolina d.o.o. je sicer še vedno v ustanavljanju, vendar se je v letu dni delovanja dodobra uveljavilo. V lepo opremljeni in s propagandnim materialom dobro založeni pisarni podjetja v Lučah smo izvedeli, da za turiste še vedno ostaja najbolj zanimiva Logarska dolina, takoj za njo pa se uvršča Snežna jama. Tbristi, pretežno nemško govoreči, si kljub organiziranim ogledom zanimivosti najraje ogledujejo v lastni režiji. Zanimivo je, da med gosti vlada zelo malo inte resa za hotelsko bivanje, poleg hrane in postelje, s tem pač lahko pretežno postrežejo kmečki turizmi, se poslužujejo programov podjetja Zgornja Savinjska dolina d.o.o. Letos so v podjetju uvedli tudi nekaterih novosti. Med obiskovalce doline so razdelili ankete, z namenom pridobiti informacijo o realnih podatkih obiska v Zgornji Savinjski dolini. Poleg tega praviloma gosti iščejo samo začetne informacije, povratnih, na podlagi katerih bi bilo mogoče soditi uspešnost ponudbe, pa seveda ni. Kljub temu se je v letošnjih poletnih mesecih pokazalo, da je bila ustanovitev podjetja pametna naložba. Poleg že storjenega bi kazalo okrepiti sodelovanje med turističnimi centri v dolini. Nenazadnje bi s skupnim nastopom lahko še bolj uspešno privabljali goste v času turističnih prireditev. Kot rečeno ostaja kljub polni angažiranosti še vedno nedorečeno vprašanje registracije podjetja. Zadnjim zapletom botruje stečajni postopek RTC Golte, ki je seveda tudi družabnik. Zaradi stečaja podjetje ne more plačati ustanovnega deleža, kar pomeni, da bo potrebno počakati na novega najemnika in tako razvozlati neugodno stanje. Za nameček jeza dodatne težave poskrbela država sama. Po zakonu o pospeševanju turizma naj bi se lokalne turistične organizacije ustanavljale kot javni oziroma navadni zavodi. Očitno država ni naklonjena kapitalskim povezavam, vendar je družbenikom uspelo pogodbo prilagoditi do te mere, da sta zadovoljni obe strani. Na tej osnovi naj bi podjetje dobilo status lokalnega turističnega podjetja za Zgornjo Savinjsko dolino. Savinjčan “Moja dežela - lepa in gostoljubna” Rezultati prvega kroga republiškega ocenjevanja V juliju in avgustu je republiška ocenjevalna komisija pri Turistični zvezi Slovenije ocenila prvouvrščene kraje iz skupin turistični kraji, izletniški kraji, srednja in manjša mesta, hribovski kraji in drugi kraji ter osnovne in srednje šole. V Zgornji Savinjski dolini so se trije kraji in osnovna šola uvrstili v prvi krog ocenjevanja na državni ravni. Rezultati so naslednji: Mozirje, ki je tekmovalo v skupini izletniških krajev, je trenutno z malenkostnim zaostankom na drugem mestu. Prvouvrščeni kraj v tej skupim je Slivna. Pod kategorijo drugih krajev je tekmovalo Luče, ki je na četrtem mestu. Logarska dolina je trenutno na drugem mestu z eno točko zaostanka za prvouvrščenim krajem Topol. Osnovna šola Mozirje, ki je zasedla prvo mesto na regijskem tekmovanju, bo ocenjena v mesecu septembru. Drugi krog republiškega ocenjevanja že poteka, vendar bo komisija obiskala kraje nenapovedano, ker želi s tem doseči, naj bi ocenjevalci kraj ocenjevali predvsem kot obiskovalci ah gostje in izbrali med več vsebinami tiste, ki so pomembne za obiskovalca in gosta, in tiste dele kraja, ki so deležni največjega števila obiskovalcev (trgovsko, turistično, kulturno, športno in drugo obliko ponudbe). V skladu s tem si bodo ocenjevalci ogledah približno enake vsebine v različnih krajih, ki so med njimi primerljive oziroma sta skrb in zavzetost kraja in krajanov primerljivi. Primerjanje podobnih vsebin ocenjevanja v različnih krajih prispeva h kakovosti dela ocenjevalnih skupin in k objektivni razvrstitvi krajev znotraj posameznih skupin Upravna enota Mozirje Glin K&M Nazarje Skrb za urejeno okolico V nazarskem podjetju Klin K&M za razliko od nekaterih drugih podjetij vzorno skrbijo za urejeno okolico. Pred nedavnim so asfaltirali dograjeno parkirišče pred upravno stavbo in s tem naredili bistveno večji red pri parkiranju osebnih vozil, ne gre pa spregledati niti njihove naklonjenosti cvetlični dekoraciji. V objektiv smo ujeli lepo urejeno gredico pred poslovnimi prostori, ki prijetno »razbremeni« pogled na industrijske objekte v neposredni bližini. Lesnega prahu, ki se občasno še vedno dviguje iz dimnikov in ostalih naprav Glinovega komplek- sa, rože seveda ne morejo skriti, a že tovrstna skrb za urejeno okolico daje vedeti, da podjetju Ghn K&M ni vseeno, v kakšnem ambientu ustvarjajo svoje izdelke. KF Urejena okolica simbolizira tudi poslovno higieno podjetja (foto: J. Miklavc) IZDELAVA MOŠKIH, ŽENSKIH IN OTROŠKIH PLETENIN PLETENINE INDUSTRIJSKA PRODAJALNA BOČNA 79, 3342 GORNJI GRAD, TEL. 839-09-60 Logarska dolina Podvojen obisk hrvaških gostov Po predhodni statičnosti se v Logarski dolini na vsakem koraku poznajo nekajletna prizadevanja in vlaganje, tako infrastrukturno kot programsko, na podlagi katerih se dolina upravičeno ponaša z pridevnikom - najlepša- predalpska dolina v Evropi. Na višku turistične sezone, mimogrede, vse razpoložljive kapacitete imajo zasedene, beležijo velik porast gostov iz sosednje Hrvaške, nekaj manj iz srednje Evrope, veliko je zaslediti tudi Američanov in Kanadčanov. Da se domačini v Logarski resnično trudijo zadovoljiti izbirčne goste je pravzaprav vidno na vsakem koraku. Poleg standardne ponudbe so letos pripravili novost. V povezavi s celotno Zgornjo Savinjsko dolino v avgustu in septembru nudijo tedenski program turističnih aktivnosti na Solčavskem. Gostje si lahko v spremstvu vodnika ogledajo naravoslovno - etnološke značilnosti Logarske doline, zapogumne-jše so na voljo poleti z jadralnim padalom, doživeti je mogoče planšarski dan na Solčavskem, si ogledati znameniti Potočko zijalko in Snežno jamo, veliko je možnosti sprostitve v planinskem svetu, ob vsem tem pa niso pozabili na možnost športnega rekreiranja. Za vsakeganekaj torej. Kotsmo izvedeli od naključnih gostov so z gostoljubnostjo in ponudno v Logarski dolini zadovoljni. Še vedno pa ni z postorjenim povsem zadovoljen Gusti Lenar, direktor podjetja Logarska dolina d.o.o. Predvidoma bodo v oktobru pred vstopom v Logarsko začeli delati dva parkirišča za 120 avtomobilov in ljudem omogočili dolinski prevoz v osrčje doline. Nadalje bodo na križišču uredili ločeni cesti za Pavličevo sedlo in Logarsko dolino in nenazadnje načrtujejo izgradnjo razglednega mesta. V Logarski dolini so prepričani, da bodo s kvalitetno promocijo tudi v prihodnje uspevali privabljati domače in tuje goste. Večina programov je vezanih na tradicionalno izročilo planšarjev in gozdarjev. Poleg ostalega v Logarskem kotu obnavljajoplanšarijo, saj se zavedajo, da je razvoj turizma v Logarski dolini v globoki odvisnosti od naravnega okolja. Savinjčan Logarska dolina Vstopnina za alpski biser Ko je govora o turizmu v Zgornji Savinjski dolini, ni mogoče razmišljati o tej gospodarski veji brez povezanosti z Logarsko dolino. Tja se še vedno, kljub slabi cesti, zgrinja veliko število ljubiteljev planinstva ter turistov. Logarska dolina je ob številnih drugih turističnih zanimivostih Zgornje Savinjske doline privlačno področje za turiste iz številnih evropskih držav. Odkar skrbi za Logarsko dolino ekipa mladih, podjetnih zanesenjakov (podobno kot za Mozirski gaj druga), je njena podoba vse lepša. Nedvomno se v Logarski dolini dopolnjujejo v gostinsko-rekreaci-jski ponudbi tamkajšnji gostinci, planinski dom PD Celje, penzion Palenk in hotel Plesnik ter ostali dejavniki. Ob vstopu v Logarsko dolino je potrebno poravnati takso za vsak osebni avtomobil 800 tolarjev. Cena se zdi za kratkotrajno bivanje v dolini kar zabeljena, če pa se turisti mudijo daljši čas, se v ostalih stroških kar izgubi. Poznavalci razmer so nam znali utemeljiti obe skrajnosti te pristojbine. Domačini in tehnično osebje so plačila oproščeni, za 5.000 tolarjev je mogoče dobiti letno karto (nalepko), ki za pogoste vstope pomeni poceni »vstopnino«, turisti, katerim je v glavnem namenjen ta slovenski naravni biser, pa znajo ceniti skrb za urejeno okolje, obnavljanje objek- tov, uvajanje rekreacijskih novosti, skrb zakomunalno ureditev, službo za varovanje okolja idr. V tujini so takšne znamenitosti še bistveno dražje in če se turist odloči bivati v tem okolju več dni, je ta pristojbina povsem zanemarljiva. Dilema o tem, da naj bi tisti, ki bi-vajovokrilju Savinjskih Alp več dni, plačah več kot tisti, ki le za nekaj ur vstopijo v podalpski »Eldorado« (oboji plačajo 800 sit), je rešljiva z obrazložitvijo, da turisti, ki so gostje pri domačinih več dni, potrošijo bistveno več denarja kot enodnevni gostje ali celo tisti, ki se zapeljejo le do prve gostilne na “špricer”. Iz tega sledi, da je izlet v Logarsko dolino potrebno načrtovati in čim prej pozabiti na »dobrodošlico«, ki jo dežurni receptor ponudi turistom (s pozitivno gesto prijaznih ljudi, poklonom programa in možnosti bivanja, informacijami in ob slabih vremenskih pogojih opozorilom za varno bivanje). Jože Miklavc SAMO NA KRATKO SEM Sl PRIŠEL OGLEDAT SLAP RINKO V LOGARSKO DOLINO. AMPAK, KER JE CENA VSTOPA V NARODNI PARK TAKO ZABELJENA, SEM... ...PRISILJEN OSTATI TU CEL DAN, DA SE Ml BO PLAŠILO IZPLAČALO. Cvetlična mavrica tisočletja v Mozirskem gaju Floriada ‘99 V Mozirskem gaju, parku slovenskih vrtnarjev, ki je lansko leto praznoval svojo 20-letnico, v dneh od 3. do 6. septembra poteka velika razstava cvetja z naslovom Floriada ’99. Najvidnejši slovenski Aoristi so tokrat uresničili idejo organizatorjev, da na svojstven način uprizorijo cvetlično mavrico navodi. Slovenski vrtnarji številnim obiskovalcem prikazujejo vrhunsko znanje s področja aranžiranja. Iz enako-barvnega cvetja vsake od osnovnih barv mavričnega spektra so oblikovali po lastnih zamislih ukrojene kreacije, ki skupaj tvorijo zaokroženo celoto z idiličnim pridihom prave, fantazijsko lepe mavrice na vodni gladini. To je največja posebnost tokratne jesenske prireditve v Mozirskem gaju, ki je hkrati tudi svojevrstna zahvala za zvestobo vse številnejšim prijateljem parka ob reki Savinji. V času prireditve vse gredice v parku, ki je od nedavnega bogatejši za zanimivi pravljični figuri Kekca in Mojce, bujno cvetijo, zaživeli so etnografski objekti, pred gajem pa poteka vrtnarski sejem, na katerem je mogoče kupiti tako rekoč vse, kar doma potrebujemo za nego in vzgojo rož ter ureditev okolice. Savinjske novice sov skladu s prakso zadnjih let ob Floriadi ’99 izdale promocijsko edicijo, ki jo ob vstopu brezplačno prejmejo vsi obiskovalci parka. V njej so poleg vsebinske predstavitve prireditve združena koristna ekonomsko-propagandna sporočila. Mozirski gaj v teh dneh vabi v svoj objem tudi prebivalce Zgornje Savin-jske doline, ki sicer ob tovrstnih priložnostih zaradi gneče raje ostanejo doma, saj so cvetlični aranžmaji na vodi zares nekaj posebnega. In nenazadnje gre za zadnjo veliko prireditev pred letom 2000! Franci Kotnik Gornji Grad Most na Kropi bo, kaj pa v Gornjem Gradu? V Gornjem Gradu se ta čas intenzivno ukvarjajo z reševanjem problema, ki se imenuje pridobitev soglasij, na podlagi katerih bodo lahko začeli graditi nov most v centru kraja. Ob zaključku redakcije županu Toniju Riflju ponovno ni uspelo skleniti optimalnega dogovora, ki bi zadovoljeval neposredne mejaše predvidenega mostu. Ponovno pravimo zato, ker je v preteklih mesecih bilo menda s strani občine in župana samega storjeno vse, da bi vendarle našli zadovoljive in za vse sprejemljive rešitve. V kolikor dogovora ne bo, se prav lahko zgodi, da bo projekt, kljub razpisu, katerega naj bi Direkcija za ceste objavila v kratkem, splaval po Dreti. Država bo pač brez slabe vesti denar prekanalizirala drugam. V tem primeru, pravi Toni Rifelj, naj odgovornost prevzamejo tisti, ki niso zadovoljni z nobeno od ponujenih rešitev. Kljub temu pravi, da bo storil vse, kar je v njegovi in občinski moči, da se zadeve vendarle rešijo po normalni, torej vsem odgovarjajoči poti in da se prepotreben most v Gornjem Gradu vendarle začne graditi. Če dogovora ne bo mogoče doseči, bo župan sklical izredno sejo občinskega sveta, na kateri bo z nastalimi razmerami seznanil občinske svetnike. Bolj gladko se očitno zadeve urejajo pri mostu na Kropi. Pred kratkim je namreč Direkcija za ceste že objavila razpis v Uradnem listu na podlagi katerega bo izbran izvajalec del. Projekt sodi v sklop odprave posledic neurij, plazenja tal in poplav za obdobje november - december 98, ocenjena vrednost del pa znaša okroglih 95 milijonov tolarjev. Po sklenitvi pogodbe naj bi dela predvidoma končali v osmih mesecih, s posegom se strinjajo tudi sosedje. Soglasja so torej podpisana, gornjegrajski župan upa, da se ne bo zakompliciralo pri določitvi cen za odstopljeno zemljo. Savinjčan Gornji Grad Izgradnja toplovoda se nadaljnje Po nekajmesečni prekinitvi so v Gornjem Gradu zopet zaropotali gradbeni stroji. Do zastoja je prišlo zaradi pomanjkanja cevi, problem je menda odpravljen tako, da bo odslej oskrba tekla normalno. Delavci Vegrada nadaljujejo z deli na trasi do osnovne šole, objekte pa naj bi priključili na toplovodno omrežje predvidoma do začetka oktobra. Po napovedi naj bi do konca leta priključili tudi Novo Naselje, Prekštan in Prod, to pa pomeni, da bo sredi nove kurilne sezone priključenih na sistem toplotnega ogrevanja približno 70% stanovanjskih in družbenih objektov. Savinjčan Velenje Ekspozitura Rudarska Ekspozitura Šaleška Ekspozitura Nakupovalni center Ekspozitura Gorica Ekspozitura Kidričeva Ekspozitura Gorenje Ekspozitura Pesje Agencija Upravna enota Velenje 063-899-520 063-859-106 063-855-677 063-870-776 063-867-93-50 063-897-30-00 063-866-101 063-852-437 Šoštanj Ekspozitura Šoštanj Agencija Preloge 063-881-132 063-853-312 Mozirje Ekspozitura Mozirje 063-839-170 Šmartno ob Paki Agencija Šmartno ob Paki 063-885-009 Nazarje Agencija Nazarje 063-831-027 Gornji Grad Agencija Gorn/7 G rad 063-843-051 Ljubno ob Savinji Agencija Ljubno ob Savinji 063-841-040 Luče Agencija Luče 063-844-511 Rečica ob Savinji Agencija Rečica ob Savinji 063-831-773 Ne pozabite - denar nagrajuje tistega, ki zna ravnati z njimi banka velenje Sanka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Osnovna šola Nazarje Napočil je prvi šolski dan V nazarski osnovni šoli je bilo v zadnjih počitniških dneh nadvse živahno. Mojstri so zaključevali razna adaptacijska dela, dobavitelji so montirali opremo, učitelji na čelu z vršilcem dolžnosti ravnatelja Zvonetom Smrketom pa so se že pripravljali na prvi šolski dan oziroma začetek pouka. Predvidoma bo centralno šolo v Nazarjah v šolskem letu 1999/ 2000 obiskovalo 216 učencev, podružnično šolo všmartnem ob Dreti pa 55 učencev. Pouk bo povsod potekal v eni izmeni, v Nazarjah v enajstih oddelkih in v Šmartnem v štirih. OŠ Nazarje bo v tem šolskem letu izvajala obvezni program po zakonu o osnovni šoli, kar pomeni pouk, dopolnilni in dodatni pouk ter kulturne, naravoslovne in športne dneve, in dodatni program, kamor spadajo interesne dejavnosti, učne delavnice, tečaji, fakultativni pouk nemškega jezika, poletna šola v naravi za učence tretjih razredov, zimska šola v naravi za učence petih razredov, kulturne prireditve učence prvih, tretjih, petih in sedmih razredov, zobozdravstvene preglede za vse učence, želiranje zob, obvezna cepljenja in preglede učencev osmih razredov v zvezi s poklicno usmeritvijo. Zaučence in starše bodo organizirana predavanja z zdravstveno tematiko. Prevozi učencev v šolo in nazaj se bodo vršili na relacijah Delce-Nazarje, Rovt-Šmartno, Čreta-Nazarje, Prihova-Nazarje in Do-brovlje-Nazarje. Za varno pot od prevoznega sredstva (avtobus, kombi) do šolskega poslopja so ob Ob regionalni cesti so za šolarje uredili varno avtobusno postajališče (foto: F. Kotnik) in ekskurzije. Poseben poudarek bo namenjen zagotavljanju pogojev za vključitev vdevetletno osnovno šolo, uvajanju opisnega ocenjevanja na razredni stopnji v Nazarjah (letos v prvem razredu), posodabljanju učnih načrtov, vzpostavitvi dobre komunikacije šole z okoljem, skrbi za pozitivno klimo v oddelkih, izobraževanju pedagoških delavcev In timskemu delu v šolskih aktivih. Šola bo skupaj z nazarskim zdravstvenim domom izvajala obvezne sistematične preglede za regionalni cesti pri odcepu za šolo uredili postajališče. 0 varni poti v šolo in domov bodo učence v sodelovanju z mozirskimi policisti še posebej poučili. Po besedah vršilca dolžnosti ravnatelja OŠ Nazarje Zvoneta Smrketa bo potrebno v prvih šolskih dneh še marsikaj postoriti, kar doslej zaradi časovne stiske enostavno ni bilo mogoče. Vsekakor pa bo šola urejena do zadnjega kotička do 17. septembra, ko je predvidena njena svečana otvoritev. Franci Kotnik Planinski dom na Okrešlju Odslej z ekološko elektriko Dom na Okrešlju je prav gotovo ena bolj obiskanih planinskih postojank na širšem območju Kamniško - Savinjskih Alp, torej ni naključna odločitev PD Celje, da poleg že vgrajene moderne čistilne naprave, dom poveže z električnim omrežjem v Logarski dolini. Izredno zahtevna dela postavitve morali kopati v skalo, drogove smo drogov, trasa je dolga dobrih 900 namreč želeli čim bolj skriti in tako metrov, z višinsko razliko 375 preprečiti revolt naravovarstvenik-metrov, so delavci Elektra Celje - ov. Delali smo v dveh skupinah, Službe izgradenj in storitev iz Šem- pomembno je, da smo kljub Helikopter Slovenske vojske na delu (foto: Ciril Sem) petra, pod vodstvom Filipa Be-loglavca, izvedli s pomočjo 15. helikopterske brigade slovenske vojske. Ob tem velja zapisati, da so številni obiskovalci Logarske doline imeli kaj videti; moštvo helikopterja je pod vodstvom pilota Milana Križiča “postavilo” 22 drogov izredno precizno, seveda ob pomoči delavcev Elektra, in to na območju, ki je sicer rezervirano za gamsje trope. Poleg električnega, samonosilnega kabla, bodo v slučaju potrebe lahko na drogove priključili tudi telefonsko linijo. Predhodna zemeljska dela je izvedel Vili Malenšek. Kljub temu, da je bilo v izredno nevarnem in skalnatem terenu potrebno precej minirati in ročno kopati, so bila dela končana v rekordnih treh tednih. Terminski plan je bil načrtovan za dva meseca, torej so se fantje resnično potrudili. “Vse luknje smo težavam zadostili tudi tehničnim predpisom. Vse priznanje fantom”, nam je povedal Vili Malenšek, sicer tudi sam pilot in izvedenec za dela v najtežjih razmerah. Nevarna in tehnično najbolj zahtevna dela so torej opravljena, predvsem po zaslugi discipliniranih in veščih delavcev šempeterske izpostave Elektra, podizvajalcev in pripadnikov slovenske vojske. Številni obiskovalci Logarske doline so resnično lahko občudovali sinhronizirano delo, ki je terjalo polno odgovornost slehernega. Ni namreč mačji kašelj nositi nad glavami ljudi dolge lesene drogove, četudi pod strogim nadzorom posadke, ki je svoje helikoptersko znanje dokazala tudi že v enotah Sforja, jih varno postaviti v luknje in seveda pri tem paziti na ljudi. Tam, kjer je prostora komaj za veščega gamsa. Savinjčan Obvestilo Ivan Vidovič s.p., Vodnikova 3,3320 Velenje, bom prenehal z opravljanjem dejavnosti gradbeništva z dnem 30.10.1999- Občina Luče Na konici Igle zavihrala lučka zastava In beseda je meso postala, temu bi pritrdil Mirko Zamernik, lučki župan. Temu lahko pritrdijo vsi, ki jih pot zanese mimo znamenite kamnite konice, ob cesti Luče - Solčava. Na vrhu kamnitega obeliska je namreč od minulega četrtka uzreti poleg slovenske zastave, tudi novo zastavo občine Luče. Lik žene z brento na hrbtu, iz katere se bohoti riba, ne simbolizira zgolj in samo lučke razpoznavnosti. Navzven brezprizivno, za župana Zamernika in spodaj podpisanega, pa je zastava na 80 - me-terski konici izpolnitev besede. Takšne, med prijatelji, ki z uradno politiko in sedmo silo, ki naj bi bedela nad izrečenimi besedami, v osnovi nima nobene povezave. Beseda še mora nekaj veljati. Je preprosto več kot vse zapisane in podpisane pogodbe. Seveda za ljudi, ki jo spoštujejo in znajo stopiti njej v bran. Treba pa je seveda vedeti, da zapičiti zastavo na vrh Igle ni nekaj povsem običajnega, še manj enostavno opravilo. Preplezati omenjenih 80 metrov z težavnostno stopnjo 3 - 4 je za izkušen himalajca brata Boga in Robija Supina mala južina. Nekako se nisem znebil občutka, da se iz navpičnice kar nekoliko norčujeta. Pravzaprav, sto in večkrat stopiti na vrh, kjer je prostora komaj za kaj več kot pol ducata ljudi, človeku nekoliko otopi spoštovanje do pokončne skalne gmote. Za navadne hribolazce se zgodba seveda začne z veliko začetnico. Zaradi varovanja obeh Supinov je bil občutek varnosti popoln, vzpenjati se po skoraj navpični steni (vem, Robi in Bogo bi se ob teh razmišljanjih namuznila), pa vendarle navda možgane z strahospoštovanjem. Že zaradi podzavestne opreznosti, ki kljub varovanju ni odvečna. Menda ni prav veliko “navadnih” Savinjčanov, ki bi premagali lučko znamenitost. Temu seveda sledi blažen občutek izpolnjenosti, premagati sebe in izpolniti poslanstvo, oziroma biti zraven. Zaradi tega je zasta- Ljubno ob Savinji va, ki jo je župan, ob asistenci Robija, zapičil na vrhu in predal v varovanje vetrovom, vredna truda in napora. Za nekakšno površno primerjavo mogoče ni odveč povedati, da je Kopinškova pot na Ojstrico, med planinci velja za zelo zahtevno, v primerjavi z Iglo, komaj sprehajalna steza. Da se razumemo. Takšno je mnenje Robija Supina, sam seveda še vedno mislim nekoliko drugače. Lučka zastava torej ponosno plapola. Simbole je potrebno spoštovati, nekoliko manj pa oblast. Tako si je verjetno mislil Bogo. Kot, da mu ni bilo dovolj vrha, je vzpon “podaljšal” še za dva metra, na vrh borovca. Ta je našel življenski prostor na samem robu skalnega previsa. Župan Mirko Zamernik je ostal pod srčnim alpinistom, simbolika in šala. Res, če bi se zgodili na trdnih tleh, ne pa na kamnitem osamevcu, kjer skoraj vedno kraljujejo vetrovi. Tudi ob našem vzponu ni bilo drugače. Zgodovinski dogodek za Luče, je ob sestopu podvig komentiral župan. Gotovo, tudi zaradi tega, ker je to uspelo županu, je dopolnil Robi Supin. Vem, za rutinirana alpinista je bil vzpon samo še eden več. Majhen sprehod, nekakšna planinska mulatera, brez hvale vrednih besed. Vendar ni povsem tako. Biti v steni, nad tabo in za tabo komaj za oprimek sveta, je predvsem preverjanje lastne srčnosti. Četudi z rutiniranimi plezalci-če ima kdo pomisleke, naj poskuša. Tako vsaj pravi, prav nič diplomatsko, Mirko Zamernik. Prav ima, ob tej priliki lahko na vrhu zamenja nekoliko dotrajano slovensko zastavo. Savinjčan Zastavo občine Luče je v skalo Igle zasadil župan Mirko Zamernik (foto: Ciril Sem) Gasilsko - alpinistična enota Luče Podoba je zdaj še lepša Domačini in vse številnejši “planinski” turisti so že nekaj časa ugotavljali, da so obeležja krajev in planinskih domačij v osrčju občine Ljubno preskromna, jih ni ali pa delujejo neokusno. Tudi nasvet strokovnjaka s področja urejanja krajine in krajinske arhitekture je pokazal, da bi klasični kažipoti ali “kozolci” ob razpotjih ne ustrezali najbolj, zato so se pri turističnem društvu ter v neposrednem sodelovanju z domačini zaselkov nad Rastkami in Savino odločili postaviti posebne kažipote, imenujmo jih ‘Viharnike”. Le-ti zdaj vodijo obiskovalce iz središča Ljubnega proti Smrekovcu, Komnu in Travniku ter proti Raduhi, na drugi, jugozahodni smeri pa v Savino in naprej do meja občine Ljubno, Gornji Grad ter Luče. Osvežitev je tolikšna, da bodo obeležja še nekaj časa pozdravljala mimoidoče, več kot deset jih je samo proti Visočniku, najvišje ležeči domačiji pod Srekovcem, vsaj še toliko pa na že omenjeni drugi strani doline. Pobudo, izvedbo, obrtnika domače obrti, domačine, turistično društvo in vodstvo občine Ljubno, ki bo izvajalcem primaknilo nekaj denarja, lahko samo pohvalimo in jim za uspešno obeležje čestitamo. Jože Miklavc Vrhunski alpinisti in izkušeni reševalci V vrstah lučkih gasilcev že peto leto uspešno deluje posebna alpinistična enota, usposobljena za reševanje iz najtežjih, predvsem goratih predelov. Rutinirana ekipa, sestavljena iz desetih vrhunskih alpinistov, v domačih gorah so preplezali okoli sto prvenstvenih smeri, fantje so bili člani alpinističnih odprav v Himaliji, Severni in Južni Ameriki ter Grenlandiji, je pred dnevi številnim opazovalcem demonstrirala vrhunsko plezanje v steni nasproti znamenite Igle. Stena je težavnostno ocenjena z tehnično oceno A2. Po zaslugi lučkega župa- na Mirka Zamernika, ki je poskrbel za finančna sredstva, so fantje tudi solidno tehnično opremljeni in tako vsak hip usposobljeni priskočiti na pomoč morebitnim ponesrečencem v gorah ali kako drugače težko obvladljivih področjih. Poleg domačih alpinistov so v prikazni vaji sodelovali člani Jamarsko - reševalne službe Slovenije, s prikazom reševanja ponesrečenca. Savinjčan Zgornjesavinjska podružnica Slovenske ljudske stranke Tradicionalno srečanje družin Pred enajstimi leti je bilo na Menini planini organizirano prvo srečanje družin, od takrat so se družine srečevale na celotnem območju Zgornje Savinjske doline. Po tradiciji na vrhovih planin, kar se za pretežno kmečke družine, ki so na planine vezane tudi zaradi pašništva, nekako spodobi. Tokratno, kot rečeno, enajstvo srečanje, je mozirski občinski odbor SLS pripravil pri pastirski koči Morava na Mozirski planini. V priložnostnem kulturnem programu so se predstavili pevci iz Šmihela pod vodstvom Antona Acmana st., v instrumentalni izvedbi Drofelskega starega očeta in vnuka smo slišali stare pesmi še iz časov cesarja Franca Jožefa. Uidi sicer je bilo za zabavo dobro poskrbljeno, pač tako, kot so organizatorji srečanja obljubili. Zbrane je prvi pozdravil Jože Kramer, župan občine Mozirje. Za njim je spregovoril Jože Jeraj, generalni konzul RS v Celovcu. Jeraj, po rodu je domačin z Rečice ob Savinji, si je zadal, da se z avstrijske Koroške ne vrne, dokler ne bo dokončno odprt mejni prehod Pavličevo sedlo. Po njegovem mnenju so srečanja družin lepa priložnost, na katero bi kazalo povabiti zamejske Slovence in tako utrditi pred leti zastavljeno sodelovanje zgornjesavinjskih občin in koroških Slovencev. Osrednje besede je tokrat zbranim namenil poslanec Jakob Presečnik. V kratkih besedah se je dotaknil nalog, ki jih čakajo po parlamentarnih počitnicah. Že septembra se bodo parlamentarci soočili z pokojninsko reformo. Po njegovih besedah se bo SLS zavzemala za takšne rešitve, ki bodo prinesle rešitve tako za državo kot za posameznike. Na lokalnem nivoju se tako osebno kot stranka zelo prizadevajo za rešitev problema Pavličevega sedla. Pri tem je Presečnik izpostavil zasluge Jožeta Jeraja, ki si tako na avstrijski kot naši strani izredno prizadeva, da bi ta problem končno spravili z dnevnega reda. Ob tem ni pozabil poudariti pomena vseh generacij ljudi in politikov, ki so se zadnjih trideset let trudile ob tem vprašanju. V zadnjem času je velika uganka tudi nadaljna usoda RTC Golte. Center propada, pristojni se bodo morali zelo potruditi in poskušati dobiti zainteresirane vlagatelje. V primeru, da se bo našel upravl-jalec, se bo tudi država vključila v reševanje edinega zimsko rekreacijskega centra na območju Zgornje Savinjske doline, je z obljubo strnil svoja razmišljanja poslanec Jakob Presečnik. Savinjčan Savinjski MDO planinskih društev Odslej vsakoletno srečanje planincev “Nazaj v planinski raj”, se glasi znamenita vrstica pesnika Simona Gregorčiča, s katero so celjski planinci dovolj nazorno in vsebinsko utemeljeno pozdravili slehernega hribolazca, ki je prišel na I. dan planincev Savinjskega medruštvenega odbora planinskih društev, ki po vsebini nadomešča nekdanji Dan planincev Slovenije. Gotovo ni naključje, da je bil za prvo srečanje izbran Okrešelj, ki se poleg edinstvenih naravnih kulis Idrske gore, Rink in Križa v ozadju, lahko letos pohvali kar z dvema pridobitvama. Že pred letom so začeli temeljito ekološko sanacijo doma z namestitvijo čistilne naprave. Projekt bo predvidoma končan do konca leta, v tem času pa bodo zaključili tudi elektrifikacijo doma. Uvodne besede predsednika PD Celje Edija Stepišnika so morale pomiriti najbolj občutljive naravovarstvenike. Celjani se namreč močno zavedajo, daje njihov dom ravno nad izvirom Savinje in da morajo storiti vse za zaščito izredno pomembnega vira pitne vode, tako za Zgornjo kot Spodnjo Savinjsko dolino. Razlog več je tudi lanskoletno vzorno izvedena proslava ob 90. letnici Frischaufovega doma. Kot rečeno se je ob Frischau-fovem domu zbralo precej planincev, razlog, da ni bil dan planincev še bolj množičen, gre poiskati v deževnem jutru in dopoldnevu. Vendar, prišli so pravi, srčni in kleni hribolazci, ki jih rahle meglice med ostenji Turskega žleba niso motile. Igra narave je nepredvidljiva, vsemu navkljub so bili obrazi prisotnih srečni in veseli. Osrednji govornik, čast je pripadla Martinu Aubrehtu, predsedniku Savinjskega medruštvenega odbora, se je v prvem delu govora sprehodil skozi zgodovino savinjskega planinstva, vse od davnega 22. avgusta 1893, ko so slovenski rodoljubi v Mozirju, v osrčju črno žolte monarhije, ustanovili Savinjsko podružnico SPD, z načelnikom Francem Kocbekom, do aktualnih dni. 41 društev od Logarske doline do Donačke gore nosi nasledstvo pionirjev savinjskega planinstva, preko 11 000 članov oskrbuje 39 koč in bivakov. “Duh se je obrnil do danes, seve- da čas stvari nekoliko obrača. Mladim je težko dopovedati s kakšnim domoljubnim zanosom so predhodniki zgradili obstoječe. Zgodi se, da kdo vpraša, koliko bo za svoje delo zaslužil. Tega včasih ni bilo in tudi v bodoče ne bo drugače. V nasprotnem mene ni zraven! ” je brezkompromisno pojasnil varuh Kocbekove dediščine. Z izbornimi besedami zahvale ni zaobšel “celjskih garačev”, ki sos predsednikom Edijem Stepišnikom in podpredsednikom Jožetom Kodretom pripomogli, da se je na Okrešlju v zadnjem obdobju resnično veliko postorilo, zbrane pa je povabil na drugo srečanje, ki bo 26. avgusta prihodnje leto na Resevni nad Šentjurjem. Zbrane sta pozdravila tudi podpredsednika Planinske zveze Slovenije Adi Vidmajer in Janez Duhovnik. Prvi je spregovoril o viziji planinstva,s katero želi planinska organizacija državi dokazati, koliko volonterskega dela je vloženega v planinske pos-tojanke, seveda pa od države pričakujejo, da bo znala to ceniti. Slednji se je opredelil na varstvo narave. Po Duhovnikovem prepričanju so planinci za to še posebej zadolženi. V PZS so odločeni, da bodo z lastnim ekološkim delovanjem in vzgledom poskušali vzpodbuditi osveščeno razmišljanje tudi v dolini. Savinjčan Šmihel nad Mozirjem Šmihelčani nadaljujejo s tradicijo Moč starih navad in običajev v ljudeh ne izumre tako hitro. Posebno ne, če te navade spremljajo človeka ob vsakodnevnem delu, če se jih oprijemlje dan na dan in če živijo z njim. Tako je tudi v Šmihelu, kjer kmečki ljudje in njihova opravila nadaljujejo tradicijo, zakoreninjeno globoko v preprostih, a bogatih vsakdanih. Prebivalci Šmihela skrbno negujejo tradicijo svojih prednikov (foto: Ciril Sem) Materializem in tekanje za prestižnimi dobrinami v mestih vztrajno uničujejo družinska bogastva kot sta pogovor in medsebojno druženje. Hitrost življenja narekuje stresne situacije, vsakdanjo živčnost in podobno. Vse to pa zavira preproste družinske vezi, ki se vsakodnevno rahljajo in povzročajo nestrpnosti med družinskimi člani. Vse bolj tem kvarnim vplivom družbe podlega tudi podeželje, ki nikakor ne more biti imuno na svojo okolico. Zato je toliko pomembnejše ohranjanje tradicionalnih vrednot, ki so viromike, znanja in kulture slovenskega naroda. Tega se prav dobro zavedajo tudi v Šmihelu nad Mozirjem. Mozirske planine, v katere so položene kmetije, ki tukaj kraljujejo že desetletja in stoletja, dajejo lepoto ljudem in njihovemu delu. In prav to jih bogati. Da pa so Šmihelčani odprti ljudje, dokažejo na vsakoletnem Ovčarskem prazniku. Na travniku pred cerkvijo postavijo skorjevko, oboro za ovce, mize in klopi ter vsem obiskovalcem z ves- eljem prikažejo, kako poteka njihovo življenje. Iz skorjevke kaj kmalu zadiši mas-ovnek, ki izpod rok spreme gospodinje izgleda prav okusen. Moški se lotijo svojega dela. Ovca v njihovih rokah hitro izgubi svoj topel kožuh, iz katerega predice predejo topla zimska oblačila. Seveda je vodilo vsega pesem. Pevci, ki jih dolga leta vodi Anton Acman, z ubranimi domačimi pesmimi preplavijo obiskovalce, ki jim z zanimanjem prisluhnejo. Zraven spijejo kozarček rajnega, ki očisti grlain izvabi nove pesmi. S pesmijo in plesom so se jim letos pridružili tudi tisti najmlajši, ki so se pod mentorstvom učiteljic Urše in Simone naučili venčka folklornih plesov. Seveda brez spretnih prstov in frajtonarice Andreja Raka ne gre. Aktiv kmečkih žena je tudi letos postregel z bolj ali manj sladkimi dobrotami. Manjkal ni niti domač kruh, ki so ga bili obiskovalci še posebno veseli. Na pretek je bilo tudi raznovrstnega peciva, ki je nastalo izpod njihovih spretnih rok. Preživite zadnji septembrski vikend z nami na Krku za samo 10.900 SIT! Cena vključuje: avtobusni prevoz {Mozirje-Omišalj-Mozirje), 1 x zajtrk, 2 x kosilo, 1 x večerjo z glasbo in zabavo, 1 x prenočitev v hotelu Delfin, panoramski prevoz z ladjo, ogled čudovite kraške jame Biserujka ter degustacijo pršuta in vina. Podrobnejše informacije dobite v agenciji ali na tel. 83-904)10. Prijave sprejemamo do 20.9. Možnost plačila na tri obroke!!! Mladina pa se je zabavala po svoje. Društvo podeželske mladine iz Šmihela, ki vso stvar organizira, je pripravilo šaljive igre med zaselki. Žal so se odzvale le tri ekipe, kljub temu pa smeha in smešnih situacij ni manjkalo. To so pokazali obiskovalci, ki so z navdušenjem spremljali potek iger. V prvi so v plastični cevi prenašali vodo iz čebra v manjše posode. Največ vodnih spretnosti so pokazali mladi z Brezja. Sledila je molža Za ta slučaj so priredili plastično vedro, saj se krave verjetno ne bi pustile kar tako molzti. bljali salve smeha Izkazalo se je, da najboljši smučarji rastejo na Brezjah. Veliko preglavic je tekmovalcem povzročilo tudi kotaljenje 100-litrskega soda. Najbolje se je odrezalaekipaiz Žekovca Luščenje koruze se je izkazalo za težje, kot je bilo sprva videti. Zrna je bilo potrebno spraviti v pollitrsko steklenico. Ponovno so zmagali mladi iz ekipe Brezje. Zadnja igra pa je bila pisana domačinom na kožo. Kar malce sramote bi bilo, če pri vlečenju vrvi največ moči ne bi pokazali domačini, ki so se s to zmago vsaj moralno potešili. V skupnem Aktiv kmečkih žena je tudi letos postregel z najrazličnejšimi dobrotami (foto: Ciril Sem) Tega napornega opravila so bili najbolj vešči domačini, kar se je kar nekako spo-dobilo. Sledil je skupinski tek na smučeh. Dva fanta in dekle so na lesenih smučeh premagovali ovire in s svojo spretnostjo (beri nespretnostjo) izva- seštevku so namreč zmagali mladi Breščani. Leto bo hitro okoli in z dobro voljo se na Ovčarskem prazniku vidimo tudi leta 2000. BK Območno združenje Rdečega križa Število krvodajalcev nekoliko manjše Letošnji največji krvodajalski akciji v Zgornji Savinjski dolini sta potekali 11. avgusta v Nazarjah in 12. avgusta na Ljubnem. Akcije v Nazarjah se je udeležilo 369 krvodajalcev, kar je za 9 več kot lansko leto, na Ljubno pa je prišlo darovat kri 152 krvodajalcev, kar je za 11 manj kot lani. Akciji sta tudi letos potekali v osnovnih šolah. Za malice smo poskrbeli sami in ne transfuzijska služba. Glede na to, da smo imeli letos že akciji v Gornjem Gradu in v Lučah, smo s številom krvodajalcev zadovoljni, čeprav se število ni povečalo. Letošnja zad-njaakcijabo lO.oktobravLučahinšele takrat bomo lahko podali končno oceno o uspešnosti akcij v tem letu. Zahvaljujemo se vsem, ki so pripomogli kuspehu akcij, zahvala gre predvsem krvodajalcem ter osnovnim šolam Nazarje in Ljubno ter podjetju Glin Gostinstvo. IK Pred prvim srečanjem radioamaterjev - veteranov Slovenije v naši dolini Radioamaterstvo skozi čas Radioamaterstvo sodi med najzanimivejše konjičke, njegova zgodovina pa je zgodovina radiotehnike, ki sega še v prejšnje stoletje. Organizirano radioamatersko pa je le nekaj let mlajše. Nedvomno pa ima med vsemi ljubiteljskimi dejavnostmi posebno mesto, saj je edina svetovna organizacija, ki ima svoj status verificiran z mednarodnim dogovorom in ga priznavajo vse države sveta. To pa so si radioamaterji priborili s svojim velikim prispevkom pri razvoju radiotehnike in telekomunikacij, posebno pa še s številnimi humanitarnimi dejanji ter širjenju naprednih idej o mirnem sožitju med narodi. Radioamaterji so v preteklosti po osnovnih šolah demonstrirali delovanje elektronskih naprav Generalni sekretar OZN dr. U Thant, je v šestdesetih letih v svoji poslanici svetovni radioamaterski organizaciji IARU zapisal: “Bili ste pionirji radia in dajali nepozaben prispevek napredku tehnike in množičnih telekomunikacij. Bili ste poklicani v času katastrof, ob poplavah, potresnih, požarih, hurikanih in epidemijah, da ste odigrali humano vlogo v organizirani pomoči in reševanju človeških življenj in imovine. Predvsem pa je naravnost očarljiva vaša izobraževalna aktivnost zaradi svoje univerzalnosti, ki pospešuje prijateljstvo in razumevanje med ljudmi na vsem svetu..!” Nedvomno je prav v tej poslanici nakazana vsa širina radioamaterske dejavnosti ter njene zasluge in uspehi. Dandanes je na svetu okrog tri milijone radioamaterjev, nesluten razvoj elektronike in telekomunikacij jim nudi neštete možnosti delovanja in komuniciranja. Prav tako pa je še naprej zelo pomembna njihova izobraževalno - raziskovalna in ustvarjalna dej avnost na znanstveni osnovi. Zato tudi množična in vsestranska uporaba računalnikov med radioamaterji. Medsebojno komuniciranje poteka tudi preko radioamaterskih pretvornikov in številnih satelitov, za katere so poskrbeli radioamaterji iz razvitih držav. Toda tudi za sedaj in v bodoče velja, da samo posest sodobnih tehničnih sredstev ter njihovo obvladovanje še ne daje tej dejavnosti pozitivnih značilnosti, saj tudi sodobni nepridipravi posedujejo in obvladujejo najsodobnejša tehnična sredstva. Radioamaterstvo brez človečnosti, brez humanitarnih obveznosti, brez iskrenega tovarištva in brez miroljubnih idej ne bi ostalo to, kar je doslej bilo. Tudi radioamaterstvo v Sloveniji ima bogato tradicijo. Velike zasluge naših prvih radioamaterjev za ustanovitev radiodifuznih postaj v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu, Novem Sadu in še kje. Hitro širjenje ljubiteljske dejavnosti je mnogo prispevalo k napredku tehnične kulture, pa tudi naprednih idej. Nadvse pomembno vlogo so imeli radioamaterji kot partizanski vezisti, prav ti pa so bili po vojni uspešni pobudniki ustanovitve in razvoja Zveze radioamaterjev Slovenije. Ta je v svojih številnih klubih mnogo prispevala pri poklicnem usmerjanju mladih, pri obrambnih pripravah ter delovanju civilne zaščite. Slovenski radioamaterji so dosegali in dosegajo v mednarodnih merilih velike uspehe in priznanja, uspešno so delovali na humanitarnem področju ob potresih v Skopju, Banja Luki in med vojno na Balkanu. Zelo pozitivna je bila njihova vloga ob samoosvajanju Slovenije Signali slovenskih radioamaterskih postaj segajo vsakodnevno na vse kontinente. To pa ni samo promocija naše domovine, temveč stalna prisotnost Slovenije v Svetu. Zato bo veliko priznanje Sloveniji radioamaterska olimpiada, ki bo prihodnje leto organizirana prav v naši državi. Po 30. letih obstoja radiokluba Mozirje prav tako lahko ugotavljamo uspešno in koristno delo, saj so njegovi člani poleg izobraževanja članstva prizadevno skrbeli tudi za izobraževanje predvsem šolske mladine v obeh naših dolinah. Pri tem pa so se posluževali predvsem množičnih načinov in oblik, ki jih radijski valovi in tovrstni predpisi dopuščajo. V okviru možnosti pa si tudi sedaj prizadevajo tako z opremo kot z znanjem slediti tehničnemu napredku. Še naprej pa ostaja odprt problem financiranja tovrstne dejavnosti na vsem področju bivše mozirske občine. Doslej so si radioamaterji z lastnim trudom uredili klubske prostore v Mozirju ter tekmovalni bivak na Mozirski planini. Uspešno sodelujejo v različnih tekmovanjih, skrbijo pa tudi za družabna srečanja. Nadvse pomembno je bilo njihovo humanitarno delo ob poplavi leta 90 v naši dolini ter med večletno vojno na Balkanu. Poleg drugih priznaj je prejel klub ob 20-obletnici delovanja tudi Zlato plaketo občine Mozirje. Sedanji čas vse bolj zahteva, da se zavedamo poleg koristnih tudi negativnih posledic tehnizacije našega življenja. Živimo v hudo protislovnem času: vse lažje komuniciramo z ljudmi na velike razdalje, vse težje pa s soljudmi v svojem okolju. Želeti je, da bi bilo takšnih pojavov vsaj med radioamaterji čim manj. Nobena tehnika in noben elektronski senzor ne prispeva k humanim odnosom med ljudmi, če otopi človekov od narave dani čutilnik - njegovo srce. Srečanje radioamaterjev - veter- Logarska dolina Poleg domačinov Zgornjesavin-jčanov so v goste prišli tudi invalidi iz Celja, Žalca Raven na Koroškem, Dravograda, Slovenskih Konjic, Šentjurja, Šmarja pri Jelšah, Velenja, Kamnika, Slovenj Gradca in Zgornjega Posotelja. Prisotne je pozdravil predsednik Medobčinskega društva invalidov Zgornje Savinjske doline Tone Gračner, ki ni skrival velikega zadovoljstva ob tako številni udeležbi. Udeležencem je zaželel, da bi za trenutek pozabili na svoje skrbi, se spočili, naužili svežega gorskega zraka ter se vrnili domov srečni in polni nove energije za premagovanje vsakodnevnih težav. Med govorniki je bil tudi podžupan občine Solčava Gusti Lenar, ki je udeležence srečanja pozdravil in izra- anov, ki bo v soboto, 28. septembra, na Venišah, bo vsekakor priznanje dosedanjemu delu mozirskega radiokluba. Ludvik Es zil željo, da bi se v Logarsko dolino še vračali, mogoče na kakšen izlet ali pa celo na zaslužen dopust. Anđelko Bendelja, član predsedstva Zveze delovnih invalidov Slovenije, je prisotnim ob verzih, prepredenih s humorjem povedal, kaj vse so “skuhali” na zvezi. Ob vsem tem je obiskovalce dodobra nasmejal. Za kulturni program, prepreden s petjem in igranjem, so poskrbele pevke iz Nove Štifte in Šentjurja ter Ciril Podkrižnik iz Varpolj na frajtonarici. Vreme, ki v začetku ni bilo nič kaj prijazno, ni motilo dobro razpoloženih obiskovalcev. Proti poldnevu, ko so prenekateri začeli brusiti pete na plesišču, pa je zasijalo celo sonce. Marija Sukalo Tudi dež ni zmotil druženja Prostor pred Domom planincev v Logarski dolini je bil zadnjo soboto v avgustu pravo mravljišče. Prizadevni organizatorji, Medobčinsko društvo invalidov Zgornje Savinjske doline, so pripravili že tretje srečanje invalidov, po tihem pa upajo, da bodo ta srečanja postala tradicionalna. Kulturni center Ivan Napotnik Velenje Figuralno slikarstvo Gorana Horvata Pred tednom dni so v galeriji velenjskega kulturnega centra Ivan Napotnik odprli razstavo slik Gorana Horvata. To je Horvatova druga razstava v letošnjem letu, pred letom 2000 pa ima v načrtu še eno, ki naj bi jo odprli 14. oktobra v prostorih novomeškega podjetja Krka v Ljubljani. Prva letošnja razstava del likovnega umetnika iz Nizke je bila odprta 22. junija v galeriji Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti. Avtor je postavil na ogled platna večjih dimenzij, katerih skupna značilnost je bila, daje zanje tudi sam izdelal okvirje. Kustos Dolen-jskegamuzejajožef Matijevič je ob tej priložnosti opozoril na figural-nost Horvatovega slikarstva: »Samosvojega, svobodnega in v svojih odločitvah avtonomnega ustvarjalca, kakršen je Goran Horvat, Udeleženci otvoritve so z zanimanjem prisluhnili dr. Mirku Juteršku (foto: Ciril Sem) KD Jurij Mozirje 5. ekstempore pred vrati Kar vajeni smo že, da se po koncu septembrskega razstavnega utripa v Mozirskem gaju na tem prostoru zberejo umetniki, ki dajo naravnim in zgodovinskim lepotam nov pomen. Člani Kulturnega društva Jurij bodo tudi letos organizirali srečanje slikarjev iz vse Slovenije, pridružili pa se jim bodo tudi slikarji iz Avstrije. Poleg slikarjev bodo Mozirje in okolico letos obiskali tudi kiparji. To bo svojevrstna novost, ki bo dodala ekstemporu novo dimenzijo. Novost bo dobrodošla, saj bo mnogim domačinom in obiskovalcem prava zanimivost opazovati kiparje pri njihovem delu, kar je sicer mogoče le redko. Dosedanji ekstempori so bili razdeljeni na dva dela. Prvi, delovni, ki je bil septembra, je trajal dva dni, drugi pa je bil razstavno izobraževalni v mesecu novembru. Tako bo tudi letos, le da so organizatorji na željo slikarjev prvi del razdelili na dva programa. Program A bo tako trajal od torka, 21. septembra, do sobote, 25. septembra. Slikarji bodo ustvarjali v Šmihelu. Program B pa bo 24. in 25. septem- bra. Zadnji dan se bodo umetniki združili in se napotili na ogled kulturno zgodovinskih znamenitosti Zgornje Savinjske doline. Razstavno izobraževalni del, ki bo novembra, bo sestavljen iz otvoritve razstave del, nastalih v času ekstem-pora, in okrogle mize na temo likovne problematike. Tradicionalni likovni ekstempore v Mozirju ima več ciljev. Vsekakor je prvi srečanje in medsebojno spoznavanje umetnikov in njihovega dela. Takoj na drugem mestu je širjenje likovne kulture na tem prostoru, pomembno pa je tudi izobraževanje - tako umetnikov kot vseh tistih, M jih bodo spremljali v dnevih ekstempora in kasneje na otvoritvi razstave ter okrogli mizi. Benjamin Kanjir ki ga ne obremenjujejo slogovni in motivni kalupi, odlikuje iskreno prepričanje, da je na pravi umetniški poti. Njegovo slikarstvo je, z redkimi izjemami, predvsem figuralno. Predmet slikarjevega zanimanja je lahko posamezna figura ali pa v figuralno kompozicijo povezana skupina kot nosilka likovnega dogajanja.« Podobno je ob otvoritvi razstave v Velenju ugotavljal tudi dr. Mirko Juteršek: »Človek, človeški lik, ostaja nenehno v središču slikarjeve pozornosti, toda vedno v močno izpostavljenem dialogu z umetnikom. Mojstrsko uspe slikar postkubistično preoblikovati, vsebinsko v fantastiko zaplesti obsežne figuralne kompozicije ali preprost žanrski motiv, pa tudi same po sebi občutljive portrete. Slikar torej na področju, ki je v našem času izredno zahtevno in se ga zato drugi umetniki le redko lotevajo, nenehno preseneča, toda v mejah, ki si jih je sam zastavil, tako da se ne dotika dru- Gorišnica gačnih iskanj svojih sodobnikov.« Po sedmih letih se je Goran Horvat Velenjčanom spet predstavil v galeriji kulturnega centra Ivan Napotnik, kjer se je tokrat zbralo tudi precej Zgornjesavinjčanov. Razstava bi se pravzaprav morala zgoditi že lani vzporedno s predstavitvijo Horvatove monografije Risbe, toda v galeriji so našli primeren termin šele v letošnjem letu, ko predstavitev knjige ni več aktualna. Širši izbor del je opravil avtor sam, dokončnega pa dr. Mirko Juteršek. Ali bi lahko med razstavo v Murski Soboti in Velenju potegnili kakšne vzporednice? »Glede podobe obeh razstav pravzaprav ne,« meni Goran Horvat, »vsekakor pa so vzporednice mogoče glede samih slik. V Velenju so pač nekoliko manjše, ker je manjša tudi galerija.« Umetnik ima za prihodnjo razstavo v Ljubljani že nared 30 novih slik, ki jih čaka le še uokvirjanje. Franci Kotnik Naši fantje v finalu Zlate harmonike Zasluženo okrepčilo po napornem nastopu (foto: IŽ) Minulo nedeljo je bilo v Gorišnici polfinalno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne ’99- Nastopili so tudi harmonikarji, ki so si polfinale priigrali konec junija v Nazarjah in trije med njimi, Uroš Točaj, Primož Zvir ter Andrej Rak, so se uvrstili v veliki finale, ki bo v nedeljo v Ljubečni. Seveda bomo tudi tam z njimi, o rezultatih pa preberite v prihodnji številki SN. Turistično društvo Nazarje 6. tekmovanje v rolanju Zadnjo počitniško soboto je otroke in mladino iz Zgornje Savinjske doline na športno igrišče v Nazarjah privabilo srečanje rolarjev in skejterjev. Tamkajšnje turistično društvo je ob pomoči občine in krajevne skupnosti pripravilo 6. tradicionalno tekmovanje v rolanju, kjer so lahko ljubitelji tovrstnega rekreativnega športa opazovali pogumne tekmovalce ali pase celo preizkusilivvožnji na teh “vozečih obuvalih” vkate-goriji “turistični razred”. Voditelj tekmovanja je bil dolgoletni sodelavec in rolar Iztok Gregorčič iz Celja. Tekmovanje je bilo razdeljeno na tri dele: v prvem so se tekmovalci preizkusili v hitrostni vožnji, kjer so merili čas; drugi je bil namenjen izkazovanju spretnosti ne glede na starost in spol; tretji - finalni del, pa je bil namenjen najboljšim iz prvegain drugega kroga. Potekal je po vzoru svetovnih tekem, ki jih lahko gledamo na Eurosportu. Vsak tekmovalec je imel na razpolago natanko eno minuto časa, v katerem je moral pokazati čim več znanja in spretnosti. Tekmovalci so veščine rolanja in skejtanja pokazali tudi na novem vadbišču na “Rampah”, ki so ga predali namenu ravno ob 6. srečanju rolarjev. Za novo pridobitev, ki bo mladim rolarjem in skae-terjem Nazarij in okolice omogočala izvajanje tudi zahtevnih elementov na koleščkih, je sredstva prispevala občinaNazarje, izvajalec pa je bil Celjan Iztok Gregorčič, znani animator tovrstnega športa. Med predšolskimi rolarji je bil najboljši Kristijan Pečnik Škrubej pred Lukom Venekom na drugem in TilenomUgovškomna tretjem mestu. Pri dečkih v starosti od 8 do 10 let je zmagal Jošt Funtek, drugo mesto je pripadlo Maticu Neratu, tretje pa je zasedel Nejc Benda. Dve leti starejši dečki so se zvrstili takole: prvi Aljaž Finkšt, drugi Blaž Nerat in tretji Danijel Konjevič. Pri dečkih v starosti od 13 do 15 let je bil rezultat naslednji: Matic Grudnik je zasedel prvo mesto, za njim sta se zvrstila brata Šemenc -Jure na drugo in Klemen na tretje mesto. Deklice so imele samo eno predstavnico, Laro Funtek, tako da se je ta pomerila s fanti in se v drugem delu tekmovanja uspela uvrstiti v finalni del. V turističnem razredu, ki je bil namenjen ne več tako mladim tekmovalcem, je prvo mesto zasedel Gusti Kramer pred Marijo SodjaKlad-nik. V finalnem rolanju je prevladovalo znanje in ne moč. Tekmovalci so v finalnem delu pokazali trike in veščine na koleščkih, ki pa so bili različno ocenjeni. Marsikdo je izbral manj zahtevni slalom in ga večkrat izvedel kot pa akrobacije na rampi. Zaradi tega je bilo nekaj negodovanja s strani tekmovalcev. Po posvetovanju komisije in tehtnem premisleku je zmagalaedinapredstavnicanežnega spola Lara Funtek, ki se je odločila, da v minuti, ki jo je imela na voljo, pokaže, kolikokrat je mogoče odpeljati “mah” slalom na eni nogi in si s tem prislužila maksimalno število točk. Za sabo je pustila fante: Urbana HofbauerjanadrugemJuretaŠemen-ca na tretjem in Klemena Šemencana četrtem mestu. Vsi finalisti so dobili praktične nagrade, prvi trije tekmovalci pa tudi pokale. Letošnje tekmovanje v rolanju je pokazalo, da je v tej športni disciplini veliko nedorečenega, saj je to precej “mlad” šport, tekmovanjapanisona profesionalni, temveč bolj na ljubiteljski ravni. Marsikaj je treba postaviti na svoje mesto in doreči pravila, za kar se bo organizator v bodoče bolje potrudil. Marija Šukalo Ob rojstvu sinka Izaka našemu sodelavcu Benjaminu Kanjirju in njegovi ženi Roziki iskreno čestitamo! Uredništvo na praznovanje 60-letnice ustanovitve društva v soboto, 4. septembra 1999, ob lö.uri v Okonini. Po svečanem programu bo vrtna veselica na prostem. Ob okusni hrani in pijači vas bo zabaval ansambel TONIJA VERDERBERJA Vsi lepo vabljeni! KULTURNO DRUŠTVO 'TURU" MOZIRJE Mednarodni lutkovni festival 1. LUTKOVNI PRISTAN MOZIRJE 6.-16. september 1999 PROGRAM LUTKOVNIH PREDSTAV: Ponedeljek. 6. septembra: 9.00 KD Nazarje, 11.30 KD Rečica ob Savinji Lutkovno gledališče Udine (ItaliiaJ Glusto-Batiani: CIRKUS TREH PRSTOV Petek. 10. septembra: 9.00 in 10.30 KD Mozirje Lutkovno gledališče Maribor Maijan Pungartnik: SONČEK, KJE SI? Sreda. 15. septembra: 9.00 KD Gornji Grad, 11.00 KD Ljubno Lutkovno gledališče Piki fSlovaškal Astrid Lindgren: PIKA NOGAVIČKA Četrtek. 16. septembra: 9.00 KD Luče, 16.00 KD Moziije Lutkovno gledališče Piki AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA POŽIGALEC VERDIJEVA OPERA ZELENICA V PUŠČAVI SLOVENSKI POLITIK (CIRIL) IZTOK REMS IGRALEC ŽIVOJ INOVIĆ KEMIČNO VLAKNO IZ CELULOZE ALUMINIJ PODKOŽNO MAŠČOBNO TKIVO PRI PRAŠIČU GOSTINSKI DELAVEC RAZČLENJE- VANJE SAVINJSKE NOVICE KRAJ PRI MARIBORU ELEKTRIČNI PREVODNIK VLADO KRESLIN MESTO V OSREDNJI ISTRI PEVKA PRODNIK JASA V GOZDU ZNAMENITA GROBNICA V INDIJI PISNO POTRDILO O PREVZEMU BLAGA POSODA ZA NOŠENJE PIJAČE OVINEK, VIJUGA NIZOZEMSKO MESTO NAVDUŠEN PRIVRŽENEC NAJBOLJŠI BRAZILSKI NOGOMETAŠ NEKDANJI RUSKI SKAKALEC S PALICO (GRIGORIJ) STARO INDUSTRIJSKO MESTO NA SLOVAŠKEM OB REKI VAH, TUDI VELIKO ŽELEZNIŠKO KRIŽIŠČE ČRT ERJAVEC ANJA ZAVADLAV KEMIČNI ELEMENT (Ir) STAROGRŠKI FILOZOF S SAMOSA RUSKI REŽISER (NIKOLAJ) NEDOLŽEN ČLOVEK LJUDSTVO V LAOSU OKRASNA RASTLINA S POKONČNIM ČAŠASTIM CVETOM ČARODEJI GRADBENO KORITO ZA NOVO CESTO ITALIJANSKA RADIO- TELEVIZIJA VRH V JULIJSKIH ALPAH PREDPLAČILO NEMŠKI SKLADATELJ (FRANZ, 1819-1885) PIJAČA STARIH SLOVANOV LUKAV IZRAELU MAKEDONSKI PESNIK IN PISATELJ RACIN VELIKA PUŠČAVA NA JUGU AFRIKE SARAJEVO PESEM HVALNICA PRIPRAVNIK ZA DUHOVNIŠKI POKLIC KRAJ PRI SEVNICI VULKANSKI IZMEČEK IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj); (MIQÜQ mmm ALKMAAR: Mesto na Nizozemskem, poznano po siru ARTO: Kraj pri Sevnici DANUFIL: Kemično vlakno iz celuloze KOČO: Ime makedonskega pesnika in pisatelja Racina SUBDIAKON: Pripravnik za duhovniški poklic__ Rešitev prejšnje križanke: Skulptura, Ratitovec, era, Irene, Bihač, zet, grb, limeta, orodje, Anat, udba, Aomori, nečak, kabinet, epilog, najava, cin, robida, FJ, letalo, Anton, Balikesir, Ari, etui, CNN, trik, Bočna, Italija, areal, kalamar. OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 17. številke SN smo izžrebali naslednje dobitnike štirih nagrad, ki jih prispeva podjetje Caffe-Tropic iz Žalca: 1. nagrada (3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Jožica Marovt, Podter 20,3333 Ljubno; 2. nagrada (2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Tinka Klemenšek, Rečica ob Savinji 151,3332 Rečica ob Savinji, 3. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica)): Malka Žvipelj, Lesarska 35, Nazarje; 4. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Uroš Krejan, Varpolje 14, 3332 Rečica ob Savinji. Dobitniki prevzamejo nagrade v podjetju Caffe-Tropic v Žalcu. Čestitamol Rešeno križanko iz 18. številke SN izrežite iz časopisa in jo najkasneje do petka, 10. septembra 1999, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri nagradne bone v vrednosti 2.500 SIT, ki jih prispeva Turistična agencija Svit Mozirje. IQÖISffi MCEMR Marija Križnik s.p. Na trgu 28, Mozirje Tel. št.: 833-323 PE OKONINA Tel, št.: 841-441 PRIHAJAJO HLADNEJŠI DNEVI "JESEN” ZATO SMO V KRIMU PRIPRAVILI PESTRO PONUDBO: - hlače na žepe -jeans srajce - vetrovke (p* - polo maje DA - DOi - mikice AAASTER - hlače na zvon 2? # Pridite im s® preprtčajtej, m® te® warnt žali 38 OGLASI IN MALI OGLASI i--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------1 Morda ste iskali prav to. .. I KMETJE, GOZDARJI | I Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s I I strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. I I 041/606-376. I PVC OKNA IN VRATA i Izdelujemo in montiramo PVC stavbno pohištvo - OKMA - Marovt Gre-1 i gor s.p., Bočna 60. Tel. 845-210 j ANTENE IN RTV SERVIS i Nudimo antenske meritve in montažo sistemov. Vrtljivi sistemi in dekod-1 i erji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p., 845-1 194. RTV SERVIS PURNAT j Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov.. Purnat Zdenko, tel. 843-424. GOSTIŠČE TROBEJ-FIIAČ in SLOVAN FILAČ J Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, [ J skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, slad-! ! oledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione.! j Gornji Grad tel. 843-006, Vransko tel. 725430. AGENCIJA AZIL - NEPREMIČNINE ' Posredujemo pri prodaji, nakupu, oddaji, najemu in menjavi ne- J ■ premičnin. Nudimo izdelavo vseh vrst pogodb. 063/863-462,041/759- • I 476. I GLIN GOSTINSTVO NAZARJE I MALICE, KOSILA, JEDI PO NAROČILU, SLOVESNE POGOSTITVE za man-1 I jše in večje naročene skupine. Tel. 42 31 270. I ŠIVANJE PO NAROČILU I in popravilo vseh vrst oblačil. Remenih, Šentjanž 61, tel. 841-354. I POPRAVILO PRALNIH IN SUŠILNIH STROJEV I I Hitro in kvalitetno popravilo pralnih in sušilnih strojev Gorenje. Jure I I Dobrovcs.p.,Žlabor8,Nazarje,tel.832-525,GSM041/727-851,GSM041/ I I 793-636. I I PERLA Tel. 063/866 227 in 041/835 436 | I UGODNI KOMISIJSKI PRENOSI LASNIŠTVA MOT. VOZIL IN SESTAVA VSEH j I VRSTPOGODB.Konkurenčnaprovizija.Del.čas:od8.dol5.ure;obsre-1 I dah od 16.30 ure. [ I SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A I Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. Tel. 720-406, GSM 041/661-309. | I TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN I Šivalni stroji, gasilni parati, plinske naprave, del. zaščita, gumbi, pribor | I za šivanje. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. 831-109. j INŠTRUIRAM ANGLEŠČINO. TEL. 834 058. i___________________________________________________i Prodam dobro ohranjen Z 126 P, 1. 87, Tel. 061/825-400. prevoženih 46.800 km. Tel. 832408. Koze prodam po izbiri. Tel. 8461)74. Kupim mašino za APN-6vvoznemstanju.Tel. 041/543-285. Kotna sedežnagamitura+fotelj+tabure, vse odlično ohranjeno, prodam. Tel. 833-527. Vrstno hišo na Ljubnem, nedokončano, men-iam za nepremičnino v Ljubljani ali prodam. Tel. 061/125-71-54. Prodam yamaho TDR 125,1.94 19.500 km, reg. do 6/00 kovček, odlično ohranjen, cena 490.000. Tel. 835490. Prodam brejo kravo sivko, staro 5 let Tel. 847-107. Stroj za izdelovanje opaža, štiristranski, šes-tvretenski Weinig, ugodno prodam.Tel. 845-086. Hiša 348 m2, parcela 110 m2, primerna za gostinsko dejavnost. Cena 13,5 mio. Možen najem. Tel. 843468,041/543454. Ugodno prodam kuhinjo, spalnico in sedežno. Tel. 832-232. Prodam enodružinsko hišo s 1305 m2 zemlje v bližini Mozirja, tel. 832-080, po 19- uri. Kupim rabljen GSM Nokia 6l 10, cena po dogovoru. Tel. 041/403-186. Prodam jahalno kobilo in bika simentalca. Ograjenšek Franc, Ponikva 48 a, Žalec. Prodam škodo favorit 136 L, 1.1999,67.000 km, 200.000 SIT. Tel. 833-561. Prodam hrastov sod 300 1. Tel. 843-240, zvečer. Prodam yamaho TT 600 E, letnik 1996, zelo dobro ohranjena. Cena750.000 SIT.Tel. 835- Prodam rolerjeroces št. 40, ugodno. Tel. 041/ 866390. 450. Prodam klasično kitaro C -108 za začetek GŠ. Tri gume 175/70/13 ugodno prodam. Tel. Tel. 041/866390. 041/528-101, po 14. uri. Prodam kvalitetno domače belo vino. Tel. Prodam fiat uno 45 S, 1.86, reg. 8/00, lepo 063/823-200. ohranjen. Tel. 843-077. Jarkice grahaste in rjave v začetku nesnosti Prodam lado samaro 1300,1.89. Tel. 831-091. prodam. Krajnc, tel. 472-071. Prodam traktor steier 18 kW z varnostno Prodam potopni hladilnik za mleko na vrč. kabino. Tel. 841-345. Tel. 843-399- Prodam opel kadet, 1. 77, reg. do 4/2000. Prodam 2 plemenski zajklji in zajca.Tel. 841 -027, po 20. uri. Cena 90.000 SIT. Tel. 841-824. Prodam savinjski želodec. Tel. 841-702. Prodam 501 svinjske masti z ocvirki. Tel. 832-150. Prodam rolerjeroces, št. 36, ugodno. Tel. 831-623. Prodam bager MF v delovnem stanju, starejši, možna tudi menjava. Tel. 846-071. Prodam nissan terano IIS6X bencin - dolga izvedba, vsa oprema, 235.000 km, 23.000 DEM, 1.1994. Tel. 833-757, popoldan od 20-22. Tel. 835420. Prodam knjige za 1. letnik gimnazije, knjigo PC za telebane, računalnik P 200. Tel. 844-265. Kupim 5 m3 bukovih drv razklanih in razrezanih. Tel. 841-898. Prašičke težke 35 kg prodam, Tel. 845-125. Kupim multikultivator gorenje, brez priključkov. Tel. 041/695-208 Pse belgijske ovčarje prodam. Starost 9 tednov, odlični za šolanje ali za psečuvaje. Purnat. tel. 843424. Prodam kobilo z žrebetom, kobila ponovno breja, dobro ujahapa, vozna, ter popolnoma mirna. Tel. 063/833-743,041/421-532. Prodam fiat croma 2.0 IE, 189, reg. do 8/ 2000. Inf. 841-567 popoldan. Prodam kawasaki KMX 125 generalno obnovljen, L 92 z zobniki. Cena 270.000. Tel. 847-120, GSM 041/830403. Kupim telička starega 1 teden. TURISTIČNA AGENCIJA kJVU V Grabnerjevi hiši-N* trgu 7 v Mozirju Tel.: 83 90 810, tel. in ffalu: 83 90 811 Z najbolj duhovito počitniško fotografijo do lepih nagrad Turistična agencija SVIT in časopis Savinjske novice sta za vas pripravila zanimivo nagradno poletno akcijo. Pošljite nam fotografijo z vašega dopusta in če bo duhovita, jo bomo tudi objavili. Akcija traja do 10. septembra 1999, ko bomo opravili zaključno žrebanje in razdelili lepe nagrade: 1. Fotoaparat Kodak 2. Darilni bon TA SVIT v vrednosti 5000 SIT 3. Darilni bon TA SVIT v vrednosti 5000 SIT 4. Darilni bon TA SVIT v vrednosti 2500 SIT 5. Darilni bon TA SVIT v vrednosti 2500 SIT Fotografije pošiljajte na naslov: Turistična agencija SVIT, Na trgu 7, 3330 Mozirje. Vabimo vos v trgovino ULTRA, kjer po akcijskih cenah nudimo: . ^ Rastlinsko olje PVC 11................ " .41 -c— T* ..m.................... 199,00 SIT \ UICISCR RCISSC 5,4kg........... (+3 kom SOUR MILO GRATIS) m™ p PIVO LAŠKO STCKLCNKA 0,5 PIVO K RISC R PLOČCVINKfl 0,5 .... v LCDCNI CRJ 11....................... PAPRIKA RDCČA (ZA VIAGANJC) v leh dneh ...od 249,90 SIT/KG mmmr- VABLJENI! A f V# dm IK LAV C Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji Tel. 835-5870 TEHNIČNI PREGLEDI V drugi polovici septembra bomo organizirali tehnične preglede (ATESTE) za lahke priklopnike do 750kg. Delovni čas: pon. tor. čet. pet. 8.00 - 16.00 sreda 8.00 -17.00 vsaka prva sobota v mesecu 8.00 - 12.00 V naših poslovalnicah v Nazarjah in na Ljubnem Vam nudimo: V SEPTEMBRU SUPER AKCIJSKA CENA: - opečni strešnik (nad 1000 kos)..92,43 SIT italijanski dvozareznik NA ZALOGI: - sodi za vino 100 I.............16.900 SIT - laminat hrast, češnja, bukev.2.595 SIT/m2 11500 obr. - granitogres RAKO.............2.477 SIT/m2 (imitacija kamna) - parket hrast "S" 16 - 16.....2.245 SIT/m2 1 iSf; VABLJENI STE, DA NAS OBIŠČETE IN SE PREPRIČATE O BOGATI PONUDBI IN PRIJAZNI POSTREŽBI. DELOVNI ČAS: NAZARJE pon. - pet. od 7.00 -19.00 ure, sobota od 7.00 -13.00, tel. 832-011 LJUBNO pon. - pet. od 7.00 - 18.00 ure, sobota od 7.00 -12.00, tel. 841-573 GRADI - IZOLIRAJ - OGREJ LJUBIJA 1 1 3330 MOZIRJE Tel.: 10631 839Ü 360 Fax: (063) 8390 361 Smo na lokaciji Cinkarne Mozirje - stari vhod PRODAJA IN MONTAŽA CENTRALNEGA OGREVANJA NA OLJE, PLIN ALI TRDA GORIVA PRODAJA, MONTAŽA IN SERVISIRANJE OLJNIH IN PLINSKIH GORILNIKOV PRODAJA IN MONTAŽA VODOVODNUIH INSTALACIJ PRODAJA IN MONTAŽA SANITARNE KERAMIKE PRODAJA IN MONTAŽA SOLARNEGA OGREVANJA IN TOPLOTNIH ČRPALlfHHHHI Jesen je pred vrati in s tem nižje tempetature, zato je pravi čas da poskrbite za ogrevanje vašega doma. UGODNI KREDITNI POGOJI ŽE OD T + Od/q POPUSTI ZA TAKOJŠNJE PLAČILO DOSTAVA NA DOM IN MONTAŽA W11 ropHON Na trgu 7, Mozirje Telefon: 93-90-820 GRABNERJEVA HIŠA POLEG POPOLNE IZBIRE GSM APARATOV VAM NUDIMO PESTRO IZBIRO HIFI VIDEO TEHNIKE <4 o<šv ;Y>e s'v o’ s» Šiviljstvo in trgovina Pridobite si kartico ugodnosti z nakupom v naši trgovini in si hkrati zagotovite popuste, ki vam jih s to kartico nudimo. VABLJENI Na trgu 2, Mozirje Tel.: 041 720-571 PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE H "V IllUJi— Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel. 063/720-181, Fax 8i tel.: 063/720-065 MATERIAL ZA: - centralno ogrevanje - vodovod - opremo kopalnic - keramične ploščice - plin - pribor za zalivanje PONUJAMO VAM 0HHN5R armal UNITAS V O O■L * MOOT gorenj eKopalnlce ^ KORADO aklimat® radiatorji: pg^ftl kopalniški žični radiatorji eurofire ,7-fo- n Joannes peči: Sime UFEimoulI Budems UGODNI KREDITNI POGOJI OD 1 DO 5 LET [|= Maloprodajne cene so kot pred DDV d3 montaža dostava na dom V ČASU CELJSKEGA SEJMA VAM V NAŠI TRGOVINI NUDIMO DODATNE POPUSTE!