Glasilo koroških Slooenceo Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom : Upravništvu lista „Mir“ v Celovca, Vetrinjsko obmestje št 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir* v Celovec, Pavličeva ulica št 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Leto XXXI. Prvi korak k trializmu. Dva naroda v Avstriji se borita za svoj narodni obstoj, dva bratska naroda, brata po krvi, jeziku in svojem mehkem značaju, slovenski in hrvatski narod. Oba imata za seboj podobno preteklost. Hrvatje in Slovenci so odbijali navale turških vojsk, Hrvatje in Slovenci so bili vsikdar najboljši, najzanesljivejši patrijoti v Avstriji, steber habsburške dinastije. Naj imenuje kdo bojno polje, kjer so prelivali kri avstrijske vojne čete in kjer ne bi bili stali v prvih vrstah ravno Slovenci in Hrvati? V zahvalo za to pa so morali prestati toliko hudega, kakor noben drug narod. Puntarji iz leta 1848 so si v tostranski in onostransiki državni polovici razdelili go-spodstvo nad Slovenci in Hrvati, nad Slovenci Nemci, nad Hrvati Mažari. Naredili so med obema narodoma državne in deželne meje, da so ju razdvojili in tako oslabili. Hrvatsko in slovensko ljudstvo nista vsJed tega imela pravega stika in sta se kolikor-toliko' drug drugemu odtujila. Toda kar je rodila ena mati, umetno narejene meje za vedno ne morejo ločiti. Prijateljstvo med slovenskim in hrvat-skim narodom je dobilo tesne zveze najprej v knjigi, v leposlovju ter časnikarstvu in je po tej poti vedno bolj prodiralo v ljudstvo. V trtenotku, ko sta oba naroda najbolj stiskana, ko sta avstrijska in ogrska vlada za njune pritožbe najbolj gluha, sta si ta dva naroda po svojih političnih zastopnikih podala roke v tesnejšo zvezo in skupno obrambo. To je bilo potrebno, toda ni bilo nikdar pravega trenutka in prave osebe, ki bi bila to realizirala, udejstvila. Sedaj pa, ko je slovenska politika kljub vsej izborni diplomaciji bila prisiljena, ustaviti se pred nemškim obročem, ker ni dobila dovolj krepke opore od severnih Slovanov, je prišel ugoden trenotek; sedaj, ko je na Hrvatskem zamrl vsak čut pravice, ko so Hrvatje po Ma- Podlistek. Hvaležni črnec. Napisala Miss Mary Edgeworth. Poslovenil Ratiški. (Konec.) Slišali smo že, kako se je bil Durand prebudil na Hektorjevo glasno govorjenje. Še nek drug slučaj je zbudil v srcu krutega oskrbnika še večji sum. Durand je nekoč ukazal nekemu črncu žgati v kotlu sladkor. Vsled silne vročine se je črnec onesvestil. Ko je prišel oskrbnik pogledat, je zapazil, da se je sladkor pokvaril, ker je ostal nekaj minut dalje v kotlu. V jezi je ukazal odšteti črncu petdeset udarcev. Črnec je prenesel udarce brez stoka, in ko se je Durand odstranil, je zaškripal z zobmi: »Kmalu si boš zapomnil, prokleti pes!« To je oskrbnik slučajno čul, da, še videl je, kako je črnec pomignil Hektorju, kar ga je še bolj utrdilo v sumu. Radi tega se je polotil navadnega sredstva za črnce: palic. Hektor in še trije drugi sužnji so bili neusmiljeno pretepeni, a niso iztisnili nobenega stoka . . . Nekoč je Jefferies sedel v svoji jedilni-ko je pritekel neki deček ves objokan. Bil Celovec, 28. kimavca 1912. žarih ponižani, kakor še nikdar niso bili in ko stojijo pred tem dejstvom brez moči, upognjeni, je prišel za realno slovenskp-hr-vatsko zvezo pravi trenotek. Ta trenotek je pa našel tudi pravega moža v osebi dr. Šušteršiča. Dne 18. t. m. so se sešli v Opatiji politični voditelji Stranke prava za vse hrvat-ske dežele in voditelji Vseslovenske Ljudske Stranke k političnemu razgovoru. Posvetovanja je vodil poslanec dr. Šušteršič. Prišli so: iz Hrvatske rektor magnifi-cus dr. Pazman iz Zagreba, potem poslanca razpuščenega hrvatskega sabora Cesar Aka-čič in Stjiepan Zagorac in šef-urednik profesor Segvič; iz Kranjske poslanci dr. Šušteršič, Povše in Jarc; iz Štajerske poslanca dr. Korošec in dr. Benkovič ter profesor dr. J. Hohnjec; iz Dalmacije poslanca don Prodan in dr. Drinkovič; iz Koroške dr. Brejc; iz Istre poslanca dr. Laginja in dr. Spinčič; iz Goriške poslanec Fon; odposlanci iz Bosne in Hercegovine so bili v zadnjem trenotku zadržani vsled pogajanj za bosenske železnice in je bila njihova opravičba vzeta tudi na znanje. Zbrani delegat j e so natančno razmotri-vali cel političen položaj hrvaško-slovenske-ga naroda in vse posledice, ki iz njega izvirajo ter so v vseh točkah dosegli popolen sporazum. Konstatiralo se je, da zasledujejo obe stranki v narodno-političnem in kulturnem oziru enake cilje ter se je soglasno sklenilo osnovati skupno organizacijo z ustanovitvijo hrvatsko - slovenskega izvršilnega odbora. Nadalje se je sklenilo, sklicati za dne 20. oktobra t. 1. vse državne in deželne poslance sedaj združenih strank v Ljubljano na shod. O taktiki bližnjega časa v raznih javnih zastopih so se delegati temeljito posvetovali in tudi tozadevno se je doseglo popolno soglasje. Uverjeni smo, da so razmere med Slovenci in Hrvati takšhe, da omogočujejo, da je sin nekega črnca, katerega so ravno pre-tepavali. Jefferies je dejal slugi: »Smili se mi ta dečko in pojdi ž njim k Durandu, naj pomilosti očeta.« Deček se je kmalu vrnil še bolj objokan, ker ga Durand še poslušati ni maral. In tudi Jefferies, v krogu lepih dam, ves presrečen in vesel, se ni zmenil za njegovo stokanje. To kruto Durandovo postopanje je povečalo število njegovih krvnih sovražnikov. Jefferiesova soproga je bila lepa in razsipna. Po cele ure je prebila pri toaleti, tratila čas in denar pri razkošnih zabavah. Nekega dne je nečimurno ležala na divanu, obkrožena od svojih sužnjic, kojih dve sta ji stali pri glavi in dve pri nogah, pripravljene na vsak njen mig. V tem je prišla pošiljatev iz Londona. Vsebovala je obleko, seveda: of thè newest fashion»« (najnovejše mode). Dame na Jamajki so silno razkošne in razsipne. Kaj je njim, če dado 100 guinej (1 guineja = 25 K 20 vin.) za obleko, katero bo oblekla enkrat, dvakrat! Jefferiesova žena je bila prava kraljica razkošnosti. Pri jemanju obleke iz zavoja se je bila zbodla ob iglo. V ljutosti je dala eno sužnjo prebičati. Na nesrečo je bila ta Hektorjeva žena, in samo še tega je bilo treba, da je buknil požar maščevanja. Št. 39. celo naravnost zahtevajo skupno postopanje obeh narodov. Slovenci zase in Hrvatje zase so preslabi, da bi si izvojevaii v državi tisto veljavo, ki jo zaslužijo in ki jim gre. Toda skupaj so dovolj močni, da dosežejo v doglednem času vsaj temeljne pravice, pravice do obstoja in samostojnega narodnega življenja. Ležeče je le na voditeljih, in upajmo, da nas upi v slovensko-hrvatske voditelje ne bodo varali, da bo politična pobra-timija Slovencev in Hrvatov trajna, trdna, nerazdružljiva. Poslušali smo že nekaj časa sirenske, vabljive glasove v gotovih, Jugoslovanom vse prej nego prijateljskih krogih, ki so božali Hrvatom ušesa, iz strahu pred — združenjem Hrvatov in Slovencev! Vedeli so, da bi bil to prvi realni korak na poti k trializmu, ki ga sovražijo, ker se ga boje. Zato: Živela slovensko-hrvatska združitev! ,,OREL“ V CELOVCU vabi k združeno z odhodnico slovenskim rekrutom ki se vrši v nedeljo, dne 29. septembra 1912, v veliki dvorani hotela Trabesinger. Spored: 1. „Bratom Orlom", poje moški zbor. 2. Javna telovadba celovških Orlov (proste vaje, drog, bradlja, skupine). 3. Šaljiva igra s petjem v dveh dejanjih. 4. Prosta zabava. Svira tamburaški zbor društva „Bisernica“. Vstopnina 50 vinarjev za osebo, vojaki 30 vin. Začetek ob 3. nri popoldne. K obilni udeležbi vljudno vabi „01EL“. Črnci so sklenili, zažgati plantažo na več mestih in kadar bodo belci gasili, jih bodo pri gašenju neovirano pomorili. Za vse to ni nič vedel Cezar, ker njegovi rojaki mu niso ničesar zaupali. Odločili so se ubiti njega in njegovo ženo Klaro, če se jim ne pridružita še pravočasno. Hektor je zadnjikrat poskusil pridobiti Cezarja za svoj načrt, in zato je bilo najpri-kladnejšc orožje — Estera. Nekega večera je Edwards priredil svojim sužnjem zabavo. V sredi te nedolžne zabave se je Cezar spomnil svoje obljube, dane Klari, in tiho se je splazil k kolibi stare Estere, katera je stanovala v pragozdu. Ko je potrkal na vrata, so bila ta čvrsto zapahnjena, in dolgo časa je moral čakati, da mu jih je Estera odprla. Na svojo grozo je Cezar zagledal na tleh svojo Klaro, bledo kot smrt. Estera se je za-krohotala v peklenskem smehu, ko je videla ubogega Cezarja vsega uničenega. »Osveta, kaj ne, za tvojo podlo nevero in izdajo, poglej svojo žrtev!« Cezar je pograbil Estero za vrat, a se je takoj zavedel. Čarovnica je dejala porogljivo: »Ubij me, a ubil boš tudi svojo Klaro. Ni še mrtva, a že je v objemu smrti, v katerega sem jo vrgla s svojo čarovniško pijačo, in nobena sila razven mene je ne more obuditi več k življenju. Nikdar več ne ustane, ako me ne poslušaš vsaj eno uro. Zaprisegla 2G4 Dnevne novice in dopisi. Ciril in Metodova dražba in »Narodna šola« v št. Rupertu. Urednik »Edinosti« g. Ekar je na skupščini Družbe sv. Cirila in Metoda dne 22. t. m. v Trstu želel pojasnila radi velikovške šole. G. predsednik Senekovič je odgovoril nato, kakor poročajo drugi listi in »Slovenski Narod« dobesedno takole: »Razmere pri Velikovški šoli so sledeče. Šola ne more dobiti pravice javnosti, ker podučujejo na njej samo ženske moči. Pred leti se je tedaj sklenilo razdeliti četrti razred na deški in dekliški razred ter nastaviti moško učno moč. Ta učitelj pa je po prvem letu odstopil in sedaj je urednik »Ilustrovanega tednika«. Zato je predlagala družba župniku Treiberju, da naj se III. in IV. razred delita ter da naj podučujefta na teh razredih dva učitelja in dve učiteljici. Ta predlog pa je zadel ob oviro, češ, da hočemo vpeljati liberalizem. Med tem se je pokazalo lansko leto, da IV. razreda ni treba, ker je bil za njega samo en učenec. Zato je ponudila družba šolo »Slovenskemu šolske>-mu društvu«, oziroma v najem. »Slovensko šolsko društvo« naj bi plačalo učitelja ter prevzelo šolo za deset let proti priznalni najemščini letnih 5 K. Te ponudbe »SloVep-sko šolsko društvo« ni sprejelo ter je hotelo, da družba šolo popolnoma odstopi in odstopi tudi vse dohodke s Koroškega. Družbi gre pri tem za princip in zato vodstvo te zahteve ni moglo sprejeti. Ponudilo je zato šolo pod istimi pogoji za 5 let, česar pa »Slovensko šolsko društvo« tudi ni sprejelo. Če »Slovensko šolsko društvo« šole ne bo sprejelo v svojo oskrbo, bo družba šolskim sestram odpovedala in se morajo potem te izseliti in če bi družba nikakor drugače ne mogla šole vzdržati, bo morala šolo zapreti. (Odobravanje.)« Po tem odobravanju skup-ščinarjev se da soditi »velika in gorka« ljubezen slovenskih liberalcev do koroških Slovencev. Odgovorili bomo na to pa, ko pride primeren čas. Za sedaj pripomnimo le, da naj se družbin tajnik nikar ne čudi, če v velikovški okolici vsled »čudovite naklonjenosti« družbe do prezaslužnih šolskih sester ni za družbo navdušenja, ki bi si ga želel on! »Slovenski Narod« pozivamo, da odgovori točno, kdaj, kje in nasproti komu se je urednik koroškega »Mira« Smodej sam odkrito izrazil, da Slovenci na Koroškem ra-pidno propadamo, odkar je tudi na Koroškem in drugod merodajna kranjska klerikalna politika, kakor je trdil »Slovenski Narod« v 218. številki. Pomota. »Slovenski Narod« poroča, da je predsednik C. M. D. g. Senekovič v Trstu poročal, da je družba izdala za nove stavbe na Koroškem 150.000 K in sicer za šolo v S t u d e n c i h in v V o d i č j i v a s i. Studenci sploh niso na — Koroškem. Ali se je sem Hektorja in njegove drugove z grozno prisego, pred katero se tresejo črnci. Ali me umeješ sedaj, ti nesrečnež?« Cezar jo je ostro pogledal. »Hudičeva mati, rečem ti, da se nikdar ne pridružim upornikom. »Poglej na mesec,« je pokazala Estera na mesec, »kadar zaide za oblake, pride Hektor s svojimi tovariši. Vsi bodo oboroženi, in jaz jim bom pomočila orožje v strup. Če se ne motim, so že tu. Hiti, če ti je življenje ljubo!« Cezar je odločno zavrnil: »Umrem, ker moja Klara je že mrtva!« Estera je zavrisnila: »Ne nori: ena sama moja beseda oživi Klaro!« Cezar je ostal. Estera je nadaljevala: »Premisli si, ker tvoja drznost ti ne koristi. Petdeset bodal ti prebode tvoje izdajalsko srce in tudi tvoj plemeniti gospodar ne uide maščevalni roki. Tukaj je strup, v katerega bodo zavezniki pomočili svoje nože. Tvoji rojaki, tvoji prijatelji bodo poklali vse, kar je belega na otoku. Zmaga, svoboda in osveta jih bode vodila naprej !« Cezar se je tresel groze in bulil je na Klaro. Hud boj se je boril v njegovi duši. Konečno je vendar premagala ljubezen in hvaležnost, šepnil je Esteri: »Namoči tudi moj nož v strup.« Estera je zavrisnila od veselja. Cezar je hotel podati svoj nož, a ga je bil na srečo po- torej zmotil g. Senekovič ali pa »Slovenski Narod«. Finance Dražbe sv. Cirila in Metoda«. V minolem leftu je imela C.' M. D. 150.945 K 48 vin. dohodkov in 234.972 K 70 vin. rednih stroškov, torej 84.027 K 22 vin. primanjkljaja. Nasproti rednim dohodkom v letu 1910 v znesku 164.622 K 90 vin. je imela leta 1911 družba torej za 13.677 K 42 vin. manj rednih dohodkov. Narodni kolek je dal družbi leta 1910. dohodkov 7138 K 6 vin., leta 1911. pa 4641 K 46 vin. Razglednice evharističnega kongresa se še dobijo pri Slov. krščansko-socialni zvezi v Celovcu, hotel Trabesinger. Cena: komad 8 vin. Požar. V Žrelcu je začela v noči od torka na sredo goreti Fischlova koliba za slamo. Zgorelo je nad dvatisoč meterskih stotov slame. Sumijo, da je nastal požar vsled neprevidnosti žganjarjev, ki so tam prenočevali. Zmrznil je na Uršelski gori drvar Gutnik. V neki gostilni pod goro sei je upijanil, obležal potem v pol metra visokem snegu in zmrznil. Koroški Slovenci, kupujte srečke »Slovenske Straže«! V Celovcu se dobijo pri Slovenski kršč.-soc. zvezi, hotel Trabesinger. 37 nepotrjenih. Dne 17. t. m. je prišlo na vojaški nabor v Celovec 37 mladeničev domačinov iz občine Gospa Sveta in več tja priseljenih tujcev. Od domačinov ni bil noben potrjen, od tujcev pa pet. Nemškutari-ja — šnopsarija! Društvo »Svobodna šola« je zborovalo v Celovcu v hotelu »Gommer«. Navzočih je bilo okrog 250 oseb, povečini socialni demo-kratje. Govorili so dr. Bernhard z Dunaja, socialni demokrat Gròger, nemški naciona-lec dr. Lakomy, ki je tajnik koroške trgovske zbornice. Protestirali so zoper evharistični kongres na Dunaju in v protest sprei-jeli resolucijo, v kateri se pripoznajo za pripadnike »svobode«. Evharistični kongres jim ne da miru. Vesela novica iz Carigrada se bo oznanila po žrebanju turških srečk dne 1, oktobra t. 1. dotičnemu naročniku, čegar številka bo zadela glavni dobitek. Kdor nima še te izborne srečke, ta naj jo nemudoma naroči, da bo deleždn prihodnjega žrebanja. Po posredovanju »Slovenske Straže« zamere turško srečko dobiti vsakdo na mesečne obroke po 4 krone 75 vin. in prejme zraven Še eno srečko v podporo revnih otrok z glavnim dobitkom v vrednosti 5000 K zastonj. — Pojasnila daje in naročila sprejema za »Slovensko Stražo« gospod Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg št. 19. 3 Borovlje. Pred kratkim je prišel neki puškarski delavec k Markeju vprašat po delu, oziroma ako bi ga hotel sprejeti v tovarno. In kaj mu je odgovoril naš Vepej? Vprašal ga je, ako ni pri tisti slovenski bandi, zabil v kolibi, in stekel je ponj. Estera mu je obljubila, da bo Hektorja in njegove tovariše spoprijateljila ž njim. Cezar je bežal, kakor bi ga nesel veter. Na srečo ga noben upornikov ni opazil. Tekel je budit svojega gospodarja ter klical na ves glas: »Na noge, na noge, gospod, oborožite vse svoje sužnje, ki se bodo borili za vas, in jaz bom prvi med njimi. To noč se *upro črnci na Jefferiesovi plantaži. Glejte, da prehitite sovražnike, dokler je še čas. Vodil vas bom jaz, samo toliko vas prosim, da prizanesete mojemu prijatelju Hektorju, ki je njih vodja!« Edwards je hipoma oborožil zveste črnce in belce, in odhiteli so s Cezarjem v gozd. Na tihem so obkolili Esterino kočo tako, da noben upornik ni tega opazil. Dobro so mogli videti, kako jih je ščuvala Estera na boj proti belcem. Edwards je dal zažgati kolibo in planiti na upornike. Ko so črnci videli, da so obkoljeni in da jim gori nad glavami, so zbežali z groznim krikom in vpitjem v gozd. Edwards je zaklical: »Hektor, ne boj se, ne bomo te ubili.« Cezar je klical: »Hektor, prijatelj nič ti ne bomo storili.« Hektor je skočil kot tiger in zabodel nož v Cezarjeva prša, da se je ta zgrudil. ki se pretepava po Borovljah. Imenitno! G. župan, povemo Vam, da dotični delavec ni pri tisti slovenski bandi, ker ta sploh ne obstoji, tudi ni pri nemškutarskih pretepačih in klofačih, pa tudi ne pri tisti bandi, ki je bila prizadeta in v zvezi z afero Hess & Comp. radi kraje Manlicher - Schonauer-jevih pušk. G. župan, bodite bolj previdni s svojim jezikom! Celovec. Sobotni shod celovškega delavskega društva je potekel v vsakem oziru v splošno zadovoljnost in veselje. O evharističnem kongresu je predaval gospod Smodej in so mu bili za predavanje zborovalci prav hvaležni. Tamburaški zbor »Bisernica« je to pot igral tako precizno, da je žel obilo pohvale. Pevci so zakrožili več narodnih. Žrelc. (Nagla smrt.) V soboto, dne 21. t. m., je Katica Hans, natakarica pri p. d. Lamplnu zjutraj dala nekemu gostu par cigaret in se nato kar naenkrat zgrudila na tla. Hitro poklicani župnik ji je mogel le pogojno podeliti sveto poslednje olje. Zdravnik, ki je kmalu prihitel, je konštati-ral smrt vsled mrtvouda. Borovlje. (Spor med »S ii d m a r -kovci«) Pri zadnjem občnem zboru tukajšnje »Sudmarkine« podružnice je učitelj Janšic iz Bajtiš očital visokemu Nemcu, glavarju županu Ogrisu, da je pri »Siid-marki« »eine Misswirtschaft«. Naš slavni župan Pepej se je vsled tega očitanja čutil najbolj prizadetega in je šel Janschitza tožit. Prva obravnava je bila preložena, pri drugi pa bi moral. nastopiti učitelj Jan-schitz dokaz resnice, da je pri »Sfidmarki« res »Misswirtschaft«. Obravnava je bila dne 18. t. m., in sicer ob 1. uri popoldne, da nihče ne bi imel časa iti poslušat. Pa tudi posebno zanimiva najbrž ni bila, ker pred obravnavo sta se tožitelj in toženec prav bratovsko zabavala in sprehajala po cesti. Boroveljski nemškutarji so se zbali, da ne bi prišlo smrdljivo perilo na svetlo, da je »Siid-marka« podporno društvo pijancev in nemškutarskih pijancev in da goji v Borovljah naslednika Ohtlna in Damija. Borovlje. Zaročil se je brat našega župana Ogrisa z neko bogato vdovo. Zdaj pa kroži govorica, da bode prevzel od župana An-toničevo tovarno, »Stidmarkino« podjetje, katero je prodal v svojo korist varuh mladega Antoniča, A Kastner. Tujci gospodarijo in barantajo s posestvom, katero bi moral po očetu prevzeti Kastnerjev varovanec ml. Antonič. Pač pomilovanja vredni otroci, kateri dobijo po smrti očeta varuha, kakor je g. Kastner, kateri ne gleda na dobrobit otrok, ampak skrbi zase in za obstoj svojec ga kapitala, naloženega pri županovem podjetju. Žabnice. Dne 15. septembra smo obhajali evharistično slavnost. Vsi, ki se nismo mogli udeležiti evharističnega kongresa^ na Dunaju, smo doma proslavili evharistične- Edwards ga je prestregel, in zvesti rob je zaklical: »Rad umrjem. dragi gospodar, ko je moja Klara že mrtva!« Cezarja so odnesli v hišo, kjer so mu obvezali globoko rano. K sreči ni bila smrt-nonevarna. Ko se je zavedel, ni vedel, kaj se godi ž njim. In ko je zagledal poleg sebe svojo milo Klaro, ni vedel, ali je na zemlji ali v raju. Klara se je bila prebudila iz omotice, v katero jo je bila spravila Estera z opijam, ravno oni hip, ko so črnci pobegnili iz kolibe v gozd. Ko bi videli zdaj Cezarja! Najsrečnejši človek je na zemlji. To pot je Jefferies propadel. Na dogovorjeno znamenje so črnci za-palili plantažo in vjeli okrutega Duranda. Ubili so ga ravno oni sužnji, katere je dal on najbolj mučiti. Jefferies je imel škode na plantaži nad 5000 funtov (120.000 K). Nič več se ni mogel izkopati iz dolgov, in neprestano je trepetal pred upornimi črnci. Kanečno je moral bežati v Anglijo, kjer je stradal in trpel s svojo razsipno ženo pomanjkanje. Vedno je grdil in pro-klinjal črnce, seveda samega sebe ni nikdar smatral za krivca. ga Zveličarja. Ginljivo je bilo videti lepo število faranov, ki so prihiteli ta dan v hišo Gospodovo, pred tabernakel ter pristopili k mizi Gospodovi. Ljubezen, udanost, zvestoba do evharističnega Boga, do Jezusa v zakramentu ljubezni jih je privabila k tronu božje ljubezni. Zares, naše duhovne oči so gledale v duhu presrečne udeležence na dunajskem kongresu, telesne oči so pa zrle, naša usta slavila ravno istega Boga, kakor tisočeri v slavnem stolnem mestu Dunaju. Velikov >c, (N e o t e s a'n ost) moramo imenovati obnašanje g. dr. Zycha iz Celovca, ki je v ponedeljek, dne 16. oktobra zjutraj bil na kolodvoru v Sinčivasi, ko se je pripeljal posebni vlak z udeleženci evharističnega kongresa. Ko je ta gospod videl slovenske zastavice in znake ter slišal slovenske pozdrave in govorico, se je porogljivo in zaničevalno posmehoval. G. doktor, v obraz vam moramo povedati, da se nam Slovencem na Dunaju nihče ni posmehoval, ampak narobe. Ali je morebiti nečastno udeležiti se prireditve, ki se je vršila pod pokroviteljstvom Nj. Veličanstva cesarja samega? Ravno nasprotno! Videli smo, da na olikanem Dunaju ni takih sovražnikov Slovencev in neotesancev, kakor pa v naši lastni domovini, kjer se šopiri lažnjivi »fortšrit«. Št. Tomaž. (S 1 o v e n o s t) izvanredna bo v nedeljo, dne 29. sleptembra, v Št. Lovrencu. Cerkven stolp ali turm, v katerega je strela udarila dne 5. majnika t. L, in ki je popolnoma zgorel, je sedaj zopet postavljen. Ob tej priložnosti se bo blagoslovil novi križ za zvonik. Zato bo v Št. Lovrencu ob pol desetih slovesna sveta maša, po maši pridiga na prostem, naposled blagoslovljeni e in vzdigovanje križa. Sv. Križ nati črnečami. (Evharistična t r id n e v n i c a) se je ob Marijinem Imenu obhajala prav slovesno, dasi jo je ne,-ugodno vreme zelo oviralo. Pridno so prihajali čestilci presv. Rešnjega Telesa in Matere Božje. V soboto 14. t. m. zvečer sta prišli običajni procesiji iz daljnega Eiwiswal-da in Št. Lorenca v sekovski škofiji, slednja s svojim dušnim pastirjem gospodom Al. Schwarz. Po pridigah je bila ganljiva procesija okrog cerkve, pri kateri so vetr-niki svetili s svečami. Najsvetejše je nosil preč. gospod profesor dr. J. Q u i t it iz Celovca. Sedem gospodov je spovedovalo pozno v noč, poleg imenovanih in sosedov tudi častiti gospod Jos. Hribar, prof. v Beljaku, toliko jih je darovalo tudi drugi dan sveto mašo. Ob desetih je bila zopet procesija, pri kateri je ob obilni asistenci nosil Najsvetejše mil. gospod prošt Is op, ki je daroval potem tudi slovesno svetto mašo. Udeležba je bila ogromna. Svetih obhajil se je podelilo ob tridnevnici in na levatemi petek nad 1100. — V petek, dne 27. septembra, obhajamo s slovesno službo božjo spomin 501etnice smrti kneza in škofa A. M. Slomška, ki je 3. nedeljo po Veliki noči leta 1851. posvetil našo romarsko cerkev. Medgorje. (Nagla smrt.) V ponedeljek, dne 23. t. m., je bil tukaj pokopan Ga-špar Kues p. d. Drobiunig, kmet v Habru. V soboto zjutraj je naložil sadja na voz in je peljal v Celovec; govori se, da je bil dobre volje. Komaj je prišel na cesto pod vasjo Medgorje, je padel vznak na koše sadja, izgubil klobuk in izdihnil dušo. Njegov konj je šel svojo pot naprej. Nek drugi voznik ga je poklical, toda zastonj. Rajni je bil šele 43 let star in nikoli ni bil naš somišljenik. Nagle in neprevidene smrti reši nas, Gospod! Z Rebrce. Udeležba pri zadnjih občinskih volitvah za občino Belo je bila res bolj slaba. Vzrok temu je bil ta, ker so se vršile volitve v soboto. Z Rebrce je bila udeležba zares nepovoljna. Župnija je majhna in je razdeljena na tri občine. Da ni bilo z Rebrce toliko volilcev, kakor bi bilo pričakovati, je vzrok ta, da smo na Rebrci na dan volitve obhajali farnega patrona, in vrhtega na Rebrci volitve niso bite razglašene. Da pa bi bili z Rebrce volili sam gospod komen-dator, ni res. Podpisani se je še s par drugimi udeležil volitve, in prinesli smo seboj tudi še nekaj pooblastil. — B. Ribič'. Sveče. (Vodovod) smo dobili. Že dolgo smo v našem kraju pogrešali dobre vode. Z novo vodo smo precej zadovoljni. Vodovod je napravljen od graške tvrdke Dirn-beck. Sveče. (S o c i j i) so imeli dne 15. t. m. pri nas zborovanje. Govorilo se je veliko proti militarizmu (vojaščini). Seveda ni manjkalo napadov na evharistični kongres. Na lim so jim šli nekateri posestniki, ki so pristopili. Ali pričakujejo od socialne demokracije rešitev agrarnega vprašanja, nam ni znano; govori se pa, da bode nam imenovana stranka pripomogla, da se bo moglo žga-nježeljnim v še obilnejši meri ustreči. št. Jakob v Rožu. (401 etnica posojilnic e.) Povodom rednega občnega zbora je šentjakobska posojilnica v Rožu slavila v nedeljo, dne 22. t. m., obenem svojo 401etnico, odkar je bila ustanovljena kot prva slovenska, koroška posojilnica. Občni zbor je otvoril in vodil posojilnični načelnik g. župan Mayer. Poročila odbora so bila Prav ugodna. Povodom 401etnice delovanja šentjakobske posojilnice je občni zbor sklenil od čistega dobička v tem letu darovati za šentjakobsko požarno brambo 600 K, za »Narodno šolo« 400 K, nekaterim pogorel-cem in žirantom 400 K, »Slov. šolskemu društvu« 100 K, »Dijaškemu domu« 100 K, požarni brambi v Podrožčici 50 K, »Slovenski Straži« 50 K, izobraževalnemu društvu v Št. Jakobu v Rožu 50 K, matici (rezervnemu zakladu) pa ostalih 1000 K. Šentjakobska posojilnica je tekom 40 let svojega delovanja ves čas res izpolnovala svojo nalogo, kakor malokatera druga posojilnica. V dobrodelne in narodne namene je v tem času darovala nad 50.000 K ter ima vrhtega velik rezervni zaklad. Č. g. kaplan Vauti je na shodu razpravljal v poljudnih besedah o zgodovini in koristi posojilništva za kmečki stan. G. Smodej je v svojem govoru opozarjal na gospodarsko in narodno važnost šentjakobske posojilnice za cel okraj. Spominjal se je narodnih mož slovenskih, ki so na Koroškem začeli iz ljubezni do slovenskega kmečkega ljudstva ustanavljati poso-jilnice. Bili so prvi posojilničarji na Koroškem sploh. Nemški nacionalci so tudi v tem oziru pricapljali za Slovenci, iz strahu, da bi izgubili med Slovenci politično moč. V vseh panogah smo bili Slovenci res napredni, dočim so se naši nasprotniki le imenovali napredne. Govornik se je hvaležno spominjal mož ustanoviteljev šentjakobske posojilnice, č. g. župnika Knafliča v Ločah, na kojega ramah je slonelo poglavitno delo, in rajnih šentjakobskih rodoljubov gg. dr. Valentina in Šimna Janežiča iz narodne Janežičeve rodbine v Lešah. Gospod predsednik je predlagal, da izreče občni zbor č. g. župniku Knafliču pismeno zahvalo, kar je bilo z odobravanjem in soglasno sprejeto. Šentjakobski posojilnici želimo, da bi jo tudi zanaprej vodili tako vestni in tako rodoljubni možje, kakor so jo dosedaj, ki imajo smisel za narodnogospodarski namen posojilnice, česar žal o vodstvu vseh slovenskih posojilnic ne moremo trditi. Sedanji vrli odbor šentjakobske posojilnice nam je porok, da bo posojilnica ostala zvesta svojemu zgodovinskemu izročilu v blagor domačega ljudstva in v okrepitev slovenstva na Koroškem sploh. Fri žsHociofif! Mszmh s pomanjkanjem teka daje .„Kufeke“, zakuhan ali na mleku ali na mesni juhi, večkrat edino živilo, ki ga bolniki uživajo brez mrzenja in lahko prebavajo. 149 Št. Jurij na Vinogradih. (Pokopali) smo v ponedeljek, 16. t. m., najstarejšega človeka naše župnije, p. d. starega Pečičar-ja v Trpecah. Bil je rojen leta 1818 in je torej učakal 94 let. N. p. v m.! Za njim je sedaj menda najstarejša p. d. stara Kovačinja v Voglah, ki je že tudi v 92. letu. Željinje pri Velikovcu. (Smrt) se je letos v naši šmarješki župniji še prav malo-kje oglasila, ali zadnji njen obisk je vsekal hude rane. Pobrala je na Želinjah 221etno gostilničarjevo hčer p. d. Petrovo Matildo. V cvetju svoje mladosti, prej močna iti zdrava, je bila v par dneh vsled nekake notranje vročnice bolna in mrtva. Rajna Matilda je bila prav pridno, pobožno in pošteno dekle. Vse jo je spoštovalo. Več let je že bila tudi neutrudljiva in izvrstna cerkvena pevka. Zato so ji tudi cerkveni pevci na dan pogreba, pretekli torek, v slovo prepevali mile ža-lostinke. Z ginljivimi besedami se je na grobu rajnice spominjal č. g. provizor Ožgan iz Št. Jurija in tolažil žalujoče stariše. Veseli se nri Večnem v nebesih, draga Ma- tilda, in popevaj v zboru zveličanih Bogu slavospeve! Šmarjeta pri Velikovcu. (R a z n o.) V zadnji dopis iz Važenberga o občinskih volitvah se je urinilo nekaj napak. Ali je to storil dopisnik ali tiskarski škrat, je vse eno. Na vsak način je krstna imena odbornikov preveč preobračal. Tako je naredil kar celih pet Jakobov, in Storniga je naredil Sternisa, iz 66 upravičenih volilcev drugega razreda jih je napravil 26. Toliko v pojasnilo. — Poroko smo tudi imeli, da ni temu še tako dolgo. Prisegla sta si zakonsko zvestobo g. Matija Polanc, mlinar, in Suzana Leitner, kmečka hči. Bilo prav srečno! — K vodovodu, kateri se pripravlja za našo vas, je prispevala dežela 2000 K, notranje ministrstvo pa, kakor se poroča, 4000 K. Ko bo zagotovilo, kakor upamo, še poljedelsko ministrstvo svojo subvencijo, se bo delo pričelo, ki je proračunjeno na 20.000 K. — Letina bo letos bolj slaba. Žito je le malo dalo, posebno rž. Ajdo je večjidel pomorila slana, krompir pa tudi precej gnije. Samo krme, sena, je precej. Ali kaj slaba letina! »Kletni« in »luštni« smo pa vseeno, ga radi pijemo, in se radi zasučemo, če je tudi b. pr. kvater-na nedelja! Tako je »sveta, stara in čestit-Ijiva« šega pri nas v Šmarjeti. Ovčja vas. Povodom evharističnega shoda na Dunaju se je vršila 15. septembra v naši župniji evharistična slavnost v proslavo evharističnega Boga, v čast Najsvet,ej-šemu Zakramentu. Pričela se je slovesnost na predvečer slavnega evharističnega dneva z blagoslovom z Naj svetejšim in z litanijami Srca Jezusa. Spovedovalo se je pozno v noč. Spovednica je bila kar oblegana. V nedeljo zjutraj je bilo eno uro izpostavljeno sv. Rešnje Telo, pred katerim je vsa cerkev glasno molila sveti rožni venec. Nato je bila pridiga pred izpostavljenim svetim Rešnjim Telesom s posebnim ozirom na evharistični kongres; potem sv. maša, med katero so z malimi izjemami pristopili vsi navzoči verniki skupno k sv. obhajilu. Človeku se je milo storilo pri pogledu na veliko množico starih in mladih, mož in žena, ki so z največjo pobožnostjo pristopili k mizi Gospodovi. Slavnost se je zaključila popoldne z enourno pobožnostjo pred izpostavljenim Naj svetejšim in z zahvalno molitvijo. Slednjič smo prejeli blagoslov od evharističnega Zveličarja in se z radostnim srcem vrnili vsak na svoj dom, svesti si, da smo na dostojni način proslavili evharistični dan. Somišljeniki! Zahtevajte v gostilnah računske listke »Slovenske Straže" ! Naročajo se v pisarni »Slovenske Straže" v Ljubljani. Politične vesti. Koroški deželni zbor. Koroški deželni zbor se je dne 24. t. m. sešel h kratkemu zasedanju. Deželnega predsednika je zastopal dvorni svetnik Lob-meyr. Posl. Wieser je vložil predlog o iz-premembi nekaterih določb občinskega volilnega reda. Nekatere predloge so odkazali odsekom in je bila prva seja prav kratka. Deželni proračun izkazuje potrebščin 7 milijonov 557.063 K, nasproti dovoljenemu proračunu za leto 1912 v znesku 6,922.444 K, celih 634.619 K več. Za potrebščine v znesku 7.557.063 K je lastnega pokritja 1,102.332 kron, ostanek v znesku 6,454.731 K bo treba pokriti z dokladami, nakladami, ki bi po dosedanji odmeri znašale vsoto 4,947.762 K ter bi brez zvišanja doklad ostalo še nepokritih 1,506.969 K. Delegacijski prestolni govor. Dunaj, 24. septembra. Danes je cesar na slovesen način sprejel avstrijsko in ogrsko delegacijo. Predsednik avstrijske, delegacije poslanec Dobernig je v svojem nagovoru slavil cesarja kot varuha miru in pospeše-vatelja vsega plemenitega in lepega. Dejal je, da je trdna vez med cesarjem in državljani najtrdnejše jamstvo za obstoj monarhije. Končno je zagotovil, da bo delegacija začela svoje delo z željo, da bi božja previdnost cesarja še dolgo avstrijskim narodom ohranila. — Podobno je nagovoril cesarja predsednik ogrske delegacije. Nato je odgovoril cesar s sledečim prestolnim govorom : »Z zadovoljstvom jemljem izraze vaše zveste udanosti naznanje in vas zato najtopleje zahvaljujem. Naše razmerje do vseh velevlasti nosi vseskozi znak prijateljstva. Oprta na tesno zvezo z Nemčijo in Italijo, ki se je skozi toliko let izkazala, se naša politika slejkoprej giblje v smeri, da, braneč interese monarhije, doprinaša svoj del k ohranitvi miru. Z odkritosrčnimi simpatijami spremljamo prizadevanje italijanskih in turških državnikov, da z direktnimi in neobveznimi pogajanji najdejo za obe strani častno mirovno podlago. Spričo nerazjasnjenega položaja v bližnjem Orientu je' moja vlada sprožila izmenjavanje misli med vlastmi, kar je imelo za posledico soglasno pritrjevanje vseh, da se na Balkanu ohrani mir in status quo. — Z novimi brambnimi predlogami se je mirovno stanje armade in mornarice razveseljivo utrdilo, obenem pa so za večino brambnih obvezancev nastopile znatne olajšave.. Letošnje zahteive vojne uprave so se z ozirom na finančno stanje obeh držav omejile na neobhodno potrebno. Hvala vaši požrtvovalnosti se mornarica izpopolnjuje, tako da bo v stanu v podvojeni meri zadostiti vedno rastoči potrebi po varstvu naših gospodarskih interesov. — Zaupajoč v vašo patriotično vnemo, želim vašemu delu uspeha in vas prisrčno pozdravljam. — Cesarjevemu govoru so sledili živalmi »Hoch«-klici pri avstrijski, »Eljen«-klici pri ogrski delegaciji. — Splošno se je opažalo, kako ceisar dobro izgleda. Zunanji minister B:-rchtold o vojni nevarnosti. V delegacijah je govoril zunanji minister grof Berchtold o razmerju Avstrije do drugih držav in o nevarnem položaju na Balkanu. Povdarjal je miroljubno stremljenje Avstrije. Berchtoldov predlog, s kate^-rim je vabil države na posvetovanje, kako urediti v Turčiji razmere, je imel namen, prisiliti Turčijo da naredi enkrat v svoji državi red in odstrani vojno nevarnost na Balkanu, iz katere lahko nastane evropski vojni ples. Čisto odkrito je vojni minister opozarjal, da na Balkanu vre in svaril Bul-garijo, Srbijo in Grško preid prenagljenimi koraki. Njegov govor je pa naredil tudi vtis, da Avstrija za morebitno vojno še ni dovolj pripravljena in morda ne bo dolgo, da bo vlada zahtevala od zbornic nov kredit za vojaške namene. P—s j -^1p— Slovenske občine in slovenska društva! Spominjajte se v svojih proračunih „Slo-venske Straže"! stratorjem č. g. J. K u b i c a , župnik v Starem Dvoru; župnijskim upraviteljem č. g. Fr. P r a s s e r, kaplan v Kotarčah. jr z Diniei! Društveno gibanje. Želinje pri Velikovcu. Na šmihelsko nedeljo popoldne po blagoslovu priredi katol. slov. izobraževalno društvo za Želinje zborovanje v župnišču na Želinjah. Na sporedu poročilo o evharističnem shodu na Dunaju. Odbor. Šmihel pri Pliberku. Naše slovensko kat. izobraževalno društvo, priredi v nedeljo, dne 29. septembra ob 3. uri popoldne pri »Likebu« v Šmihelu »Slomškovo slavnost«. Na sporedu je govor, petje, tambura-nje. Tudi za smeh in zabavo bode dobro preskrbljeno. — Odbor. Podporno društvo za slovenske dijake na Koroškem ima. svoj letošnji občni zbor v ponedeljek dne 7. oktobra t. 1. ob 4. uri popoldne v pisarni Družbe sv. Mohorja. Prošnje za podporo naj se pošljejo do 5. oktobra na naslov: I. Scheinigg, c. kr. vladni svetnik, Celovec. Prošnje, ki pridejo prepozno, se ne morejo vpoštevati. Prosi se, da se pisma pravilno frankirajo, da ni treba na pošti plačati kazni. Velikovec. Društvo »Lipa« priredi v nedeljo, dne 6. oktobra točno ob 3. uri popoldne Slomškovo slavnost. Na sporedu je govor o Slomšku, poročilo o evharističnem kongresu, deklamacije in igra »Veseli god«. Z ozirom na tako zanimiv spored pričakujemo najobilnejše udeležbe. Tudi prosimo, da pride vsakdo točno ob 3. uri, da ni treba čakati. Bobxlavas. Na roženvensko nedeljo, dne 6. oktobra popoldne, priredi tukajšnje Izobraževalno društvo mesečni shod za moške. — Odbor. Seja Slov. kršč.-soc. zveze se vrši v četrtek, dne 3. oktobra, ob 2. uri popoldne v hotelu Trabesinger v Celovcu. Vabljen ožji in širši odbor. Društvo »Gorotan« vabi na IX. redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, 6. vinotoka, ob treh popoldne v hotelu Trabesinger v Celovcu. Spored: Poročilo tajnika. Poročilo blagajnika. Poročilo o društvenem delovanju. Volitev odbora. Slučajnosti. — Odbor. Bilčovs. Katol. slov. izobražev. društvo »Bilka« zboruje dne 6. oktobra po sv. maši v župnišču. — Odbor. MOJA STARA izkušnja me uči, da rabim za negovanje kože samo bteckenpferd-lilijnomlečnatomilo od tvrdke Berg-mann & Co. v Dečinu na B. Kos po 80 It se dobiva povsod. Cerkvene vesti. Spored za letni shod koroških Marijinih družb dne 6. oktobra t. 1. v Št. Janžu v Rožu. Ob 9. uri slavnostna pridiga (č. g. župnik Limpel), potem peta sveta maša in skupno sveto obhajilo). Ob 11. uri posvetovanje družbenih vodstev in voditeljev. Ob 12. uri južina, za katero naj vsaka družba število udeleženk naznani čast. župnemu uradu v Št. Janžu v Rožu (pošta Svetnavas v Rožu). Ob 1. uri popoldne poročilo knezoškofijske-ga zastopnika Marijinih družb o »Sodelovanju Marijinih družb pri duhovnem pastirstvu«. Ob sklepu blagoslov in pete litanije. — Dr. J. Arnejc, župnik. Mašniško posvečenje. V nedeljo, dne 29. t. m., ob 7. uri zjutraj bodo posvečeni v tukajšnji kapucinski cerkvi v mašnike sledeči gospodje: Ludovik W e g m a n n, rojen Dunajčan, Roman B u 1 f o n , benediktinec v Št. Pavlu, Aleksander Wilhelm, kapucin. Imenovan je katehetom na celovških ljudskih šolah č. g. J. Wagner, kaplan v Št. Vidu ob Glini. Prezentiran in umešcan je na župnijo Št. Jan v Logu č. g. Seb. Einetter, kaplan v Kotu. Razpisana je župnija Weitensfeld do 24. oktobra; patron je krški stolni kapitelj. Nevarno bolan je č. g. J. Baumgart-n e r, župnik in dekan v Kotarčah; mesto njega sta imenovana: dekanijskim admini- Dospodarske stvari. 12 zapovedi za konjske hleve. 1. Čistost je prvi pogoj v konjskem hlevu. — 2. Zrak in svetloba sta potrebna za ohranitev zdravja kotij. — 3. Kakor se konjem postelje, tako ležijo in če dobro ležijo oziroma spijo, so tudi pri delu čvrsti in čili. Zato jim pripravi dobro ležišče in pokončavaj mrčes v konjskem hlevu. — 4. Kakor konje krmiš, tako tudi delajo; če se slabo krmijo, postanejo medli in oslabljeni in za delo nesposobni. — 5. Konjska vprega j:e obleka konjeva. Ona se mu mora dobro prilegati, da se zamere v njej prosto gibati in prosto gibanje je potrebno pri delu. — 6. Kakršno orodje, takšni gospodje, pravi neki pregovor, katerega si naj vsi zapomnijo; ker zanikrna vprega kaže vedno zanikrnega gospodarja! — 7. Podkev je podlaga konja, je rekel neki general kavalerije in zato priporočal posebno skrb za podkve. — 8. Dobra okova je konju tako potrebna, kot človeku dobra obutev. — 9. Obraniti je lažje kot ozdraviti. Ta pregovor zasluži tudi v konjskem hlevu haj-večje pozornosti. Zato skrbi za zdravje konja po svoji moči in če postane bolehen, privošči mu počitek in ozdravljenje. — 10. Pri konjskih boleznih pokliči vedno dobrega ži-vinozdravnika zraven, varuj se pa mazačev. — 11. Stari in neporabljivi konji se morajo pobiti. — 12. Prodaja starih konj za klanje naj se sklene pismeno, ker drugače se lahko prigodi, da se živali še nadalje Izrabljajo in mučijo. Domače živali na zemlji. Na vprašanje po množini in vrsti domačih živali, ki se redijo na celem svetu, je sicer zelo intere-salntno, toda zelo težko odgovoriti, ker natančnega odgovora sploh ni dobiti. Včasih se namreč že vsaka žival, od amerikanske-ga krokodila naprej, prišteva med domače živali. To seveda ne pride v poštev, pač pa se moramo zadovoljiti glede števila živalij v Afriki, deloma tudi v južni Ameriki in Aziji samo s približno cenitvijo, ker se iz teh delov sveta natančnih podatkov ne more dobiti. Poljedelsko ministrstvo v Združenih državah v Ameriki je izdelalo statistiko (državopisje), iz katere povzamemo sledeče: Na celem svetu je 1500 milijonov domačih živalij. Od teh pride na govejo živino 580 milijonov, 95 milijonov je konjev, 9 milijonov oslov, 7 milijonov mul, 2 milijona kamel, 21 milijonov bivolov, 100 milijonov koz, 150 milijonov prešičev in 900.000 jelenov. Glede produkcije prešičev in konjev je na prvem mestu Severna Amerika, ki producira 50 milijonov prešičev in 25 milijonov konjev. Produkcija konjev je na Ruskem ista. Goveje živine producira največ Avstralija in sicer 80 milijonov, na drugem mestu je Argentini j a (v južni Ameriki) in na tretjem Severna Amerika. Mul ima največ Severna Amerika. Ena tretjina koz je v Indiji. Indija ima tudi največ velike živine, namreč 70 milijonov volov in cebujev. LISTNICA UREDNIŠTVA. PoirjjujeniOj da dopis iz Grebinja (»Očetova navada«) v številki 38. ni od č. g. župnika Krammerja v GrebinjU in da s tem dopisom sploh ni v nobeni zvezi. Radovednežu. Ni res! G. M. jih ima na vesti 17, g. dr. S. 15, g. K. 9, g. P. 7, g. Z. 6 in g. S. 5. Bili so tudi precej debeli. Bilčovs. Take zahvale zgolj osebnega značaja sprejemamo načeloma le kot inserate, sicer pa le izjemoma, če je taka hvala z narodnega stališča kdaj potrebna. V tem slučaju nam to ni znano. Ne zahtevajte pri nakupa nakratko zabojček ali zavitek primesi, ampak izrecno: Frančkov zabojček ali zavitek j in sicer s „ka-vinim mlinčkom". Le tedaj ste zasigurani, da dobite priljubljeno izborno Franchovo kakovost. Tovarna v Zagrebu. & r rri Tvorniška znamka. Frančkov im 75 je nanovo izšla knjiga: v pišliraii in iM. ’oleg Gašparja Erharda za Slovence priredil Štefan Kociančič. Dva dela, druga izdaja. lena: Mehko vez. K 6-—, za družnike i 4'40, po pošti franko K L — več. — T dva dela trdo vez. z usnjatim hrbtom i 9-20, za družnike K 6-80, po pošti franko K P— več. Loterijske številke. Brno, 18. septembra: 52 22 15 52 66 Trst, 21. septembra: 21 78 27 90 44 Line, 21. septembra: 47 82 34 62 83 Tržne cene v Celovcu 19. kimavca 1912 po uradnem razglasu: 100 kg 80 litr. Blago od do (biren) K V K V K v Pšenica.... 23 14 72 Rž 21 42 23 5 13 15 Ječmen .... — — — Ajda — — — — — — Oves 20 68 22 — 7 46 Proso .... . — — — — — — Pšeno .... — — 37 30 — — Turščica . . . — — — — — — Leča — — Fižola rdeča . . — — — — — — Repica (krompir) . . 6 — 7 — 3 — Deteljno seme . . . — — — — — — Seno, sladko . . 5 50 7 50 — — ,, kislo . . 4 — 6 — — Slama .... 2 80 4 — — — Zelnate glave po 100 kos. — — 10 — — — Repa, ena vreča • • — Mleko, 1 liter . . — 24 — 28 Smetana, 1 „ . — 60 1 20 Maslo (goveje) . . 1 kg 2 80 3 20 Sur. maslo (putar), 1 2 80 3 60 Slanina (Špeh), pov. 1 >7 2 10 2 30 „ „ sur. 1 1 80 2 10 Svinjska mast . . 1 2 — 2 30 Jajca, 1 par . — 20 — 26 Piščeta, 1 par . . 2 80 3 60 Race — — — — Kopuni, 1 par . . . — — — — 30 cm drva, trda, 1 m2. 2 70 3 20 30 „ „ mehka, 1 , • 2 40 2 80 100 kilogr. Počrez O živa zaklana '3 Živina £ -g od do od do od do •s g v kronah Konji ..... Biki Voli, pitani . . 550 — — — — — 2 2 „ za vožnjo . 420 500 — — — — 30 16 Junci 260 320 — — — — 18 10 Krave .... 270 580 70 74 — 54 30 Telice . . . 200 260 74 — 8 3 Svinje, pitane . — — — — — — — Praseta, plemena 12 50 — — — — 344 260 Ovce ..... Posestvo naprodaj, obsega 16 oralov zemljišča, ilovica s pečjo za opekarno, v 3—4 letih se vrednost zviša za 10o/o. Več pove posestnik v Dobajnici 4, Hodiše, Koroško. Odvetnik Dr. Ivan Kimovec je otvoril pisarno TRST, ulica Caserma štev. 15. Najboljši dobavni vir iigiMjmli postili iz dobrtga češktgg postelj, perja! j Napolnjena v gostop. rdečem nankingu: 1 pernica 180 X 120 cm z dvema blazinama, vsaka 80 X 60 cm, z nov., mehkim, trpežnim perjem K 16'-, polpuh K 20-—, puh K24--. Pernica sama K 10'—, K 12'—, I K 14'— in K 16--, blazina sama K 3-—, K 3-50 in K 4-—. Podvojna pernica 200 X 140 cm K 13--, 14-50, 17-50 in 2P-. Blazina zraven 90 X 70 cm K 4-50, K 5 20 in K 5-50. 5 kg sivega perja K 9"40, boljšega K 12-—, 16"—, polbelega K 17-—. 5 kg novega, dobrega belega posteljnega perja brez prahu K 24-—, snežnobel. K 30" —, boljšega K 36-—, najfinejšega pukanega za vis. gospodo K 45-—. 5 kg nèpu-kanega perja od živih gosi K 26"— in K 30-—. Beli puh z velikimi kosmiči K 5-—, boljši K 6-—, najboljši prsni puh K 6-50 za lj2 kg, pepelast puh '/s kg K 2-50 in K 3"—. Pošiljatev franko po povzetju. Zamenjava proti povračilu poštnine dovoljena. Sigmund Lederer, Naprodaj je majhno posestvo, ki ima okoli 15 oralov sveta in veliko sadnega drevja. Več se izve pri Rutarju na Radišah, pošta Žrelc (Ebental) pri Celovcu. Razglas. ^ Prostovoljna sodnijska dražba posestva potem dražba premičnin. Od c. kr. okrajnega sodišča v Pliberku kot razpravne oblasti po Janezu Wutzu pd. Vuču v Libeličah se na prostovoljno prošnjo dedičev proda na javni dražbi: 1. Vučeva kmetija v Libeličah, vi. št. 60 kat. obč. Libeliška gora, brez posetve in gospodarskih potrebščin z določeno izklicno ceno 33426 K 4 vin. 2. Vratinjeva kajža v Libeličah, vi. št. 5 kat. obč. Libeliška gora, brez zemljišča in gospodarskih potrebščin, izklicna cena 600 K. 3. Fundova kmetija v Libeličah, vi. št. 14 kat. obč. Libeliče, brez posetve in gospodarskih potrebščin, izklicna cena 6105 K 84 v. 4. Knezova kmetija v Libeličah, vi. št. 20 kat. obč. Libeliče, brez posetve in gospodarskih potrebščin, izklicna cena 8517 K 16 v. 5. Premičnine, kar jih je še, kot hišna in gospodarska oprava. Dražba posestev se vrši posamezno po zgoraj šnjem redu dne 5. oktobra 1912, dopoldne ob 9. uri, začenši na licu mesta v Libeličah (od postaje na državni progi L ab ud približno 1 uro pešhoje, od postajališča Rabenštajn-Libeliče približno 3/4 ure pešhoje daleč), dražba premičnin po končani dražbi posestev ravnotam. Posestva se najprej izkličejo posebej in potemtakem se vsa štiri posestva skupaj za najvišjo skupno ponudbo pod zgoraj navedenimi izklicnimi cenami, ki so obenem cenilne vrednosti realne vrednosti, ne sprejemajo. Premičnine se prodajo največ ponujajočemu le proti plačilu v gotovini in takojšnji odpravi. Na posestvu zavarovanim upnikom se njihove zastavne pravice pridržijo ne glede na prodajno ceno in je posebej slovenjegraška okrajna hranilnica zahtevala izplačilo svoje vknjižene zahteve per 25.000 K Dražbeno izkupilo je treba izročiti pri sodišču, in sicer 10% najvišje ponudbe takoj po definitivni razdelitvi domika, polovico ostanka v teku 1 meseca, ostanek, v katerega se lahko vračuni jamščina, v teku 2 mesecev in je te zneske med tem časom obrestovati s 41/2%- Dediči imajo pravico do osemdnevnega pritrdilnega roka. Vsak dražbenik mora oddati jamščino 10% izklicnih cen pred začetkom dražbe v roko sodnemu komisarju v pupilarno varnih vrednostih. Dražbeni pogoji se lahko vpogledajo pri sodišču odd. I. v uradnih urah. C. Mr. obrafiass sosiliče i? PSitaMfis. dne 14. septembra 1912. CZERNY 1. r. Vzorna, dobro priporočena deklica želi službe v župnišče ali kakšno drugo pošteno hišo, kjer bi gospodinjo zastopala; razume kuhinjska dela in druga gospodinjska dela in ne gleda na veliko plačo. Naslov pove upravništvo „Mira“ pod št. 39. Drože (kvas) iz vinskega cveta zajamčeno čiste, brez vsakega drugega dodatka, prodaja in razpošilja od 3 kg naprej, ceneje od vsake konkurence lovarna vinskega cveta in drož v Račjem, Štajersko. OC3aC~3C~3C~aC~3C3C3aC3aC3iZ3C3aC2aC3a n Vsi, kisieskrtaiiBžieinoCeiiein h Ali Itocele vso] 10 vinorjev no teden žrtvovoli 9 n zo svojo oziroma za pritiodnosi svojih otrok? N rt Potem pišite „Slov. Straži“ v Ljubljani po knji- ri U žico g. župnika Haaseja o ljudskem zavarovanju, U ] ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj. [ Učenec se sprejme takoj v trgovino mešane stroke. Dotičnik mora biti krepak, zmožen slovenskega in nemškega jezika in imeti dobra spričevala. Vid Mory, trgovec z mešanim blagom, Pliberk, Koroško. V blneno blago za ženske in sukno za moške obleke, zadnje mode, razpošilja najceneje Jugoslovanska razpošiljalna R. Stermecki d Celju št. 308. Vzorci in cenik čez 1000 stvari s slik. postn. prosto. Hranilnica in posojilnica v amfhelu pri Pliberku registr. zadr. z neomej. zavezo s tem naznanja, da razen običajnega uradovanja ob četrtkih od 1. avgusta 1912 naprej sprejema hranilne vloge tudi vsako nedeljo po prvi sveti masi. Odbor. (internat) če. itisi sester v M soli Orile :-. ss. Cirila la netila s lleieseu.-: se priporoča p. n. slovenskim staršem. V hiši je štirirazredna ljudska šola; ozira se posebno na pouk v ženskih ročnih delih. Šolsko leto se prične dne 4. novembra t. 1. Plačila 26 kron mesečno. Oglasila naj se blagovolijo poslati čč. šolskim sestram v Velikovcu na Koroškem. .Slovenska Straža' v Ljubljani želi imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem zanesljivega človeka, ki bi sodeloval pri »Ljudskem zavarovanja«. Zagotovljen je dober in trajen zaslužek. Ponudbe pod »Ljudsko zavarovanje« na Slov. Stražo v Ljubljani. SCupna priložnost! Zajamčeno pristna jelenova brada velik krasoten izvod temna, tenka dlaka, košata, s pristnim, zelo lepim naravnim robom, 16 cm dolgost dlake, s starosrebrnim oklepom, z jelenovim premakljivim obročem in vijakom CQMin c k- Redka skupaj saulU « priložnost ! Razpošilja po povzetju izdelo-vatelj gamsovih brad L. Fenichel, Dunaj IX., Altnhittergasse 3/109. Poceni češko posteljno perje. 1 kg- sivega pukanega K —, boljšega k 2*40, napolbelega K 3’60, belejra 4*80, prima puhastega K f*-\ prve vrste 7*20, najboljše vrste K 8*40, najfinejšega snežnobelega 9‘60 Popolne postelje iz gostega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga. dobro napolnjene, 1 pernica ali 1 spodnja postelj, 180 cm dolga. 116 cm široka K 10, 12, 15, 18. 200 cm dolga, 140 cm široka K 13. 15, 18, 21, 1 blazina 80 cm dolga, 58 cm široka K 3, 3 50, 4; 90 cm dolga, 70 cm široka K 4*50 5 50, G Neugajujoce se zamenja ali vrne denar. — Natančen ilustr. cenik na vse kraje brezplačno. Benedikt SacltsBl, Leties SIJIH dpi Plina (ÈeSkó). Hranilno in posojilno društvo v Celovcu up p ‘tlZ D uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne. Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike. Glavni pogoj telesnega zdravja je popolna prebava vseh redilnih snovi. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljaine pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmernosti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče, je dr. Rose balzam ^-roza želodec iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. /%$&! Vsi deli embalaže imajo postavno de- 5 VARILO! ponevano varstveno znamko. GLAVNA ZALOGA: LEKARNA B. FRAGNER-ja, c-taao^£jT*a „Pri črnem orlu“, PRAGA, Mala strana 203, vogal Nerudove ulice. mmmmm Po pošti se razpošilja vsak dan. ——— Cela steklenica 2 K, pol steklenice 1 K. Proti naprej vpo-šiljatvi K 1-50 se pošlje mala steklenica, za K 2-80 velika steklenica, za K 4-70 dve veliki steklenici, za K 8-— štiri velike steklenice, za K 22-— 14 velikih steklenic poštnine prosto na vse postaje avstro-ogrske monarhije. Zaloga v vsoti lekarnah Avstro-Ogrske, v Celovcu „Pri angelu", P. Hauser, V. Hauser, H. Gutt. Lepa kmetija v Škofičah ob Vrbskem jezera je naprodaj po zmerno nizki ceni. Posestvo je arondirano in obsega 23 oralov sveta (6 oralov njiv, 6 oralov sladkih travnikov, 9 oralov lepo zaraslega gozda, 2 orala pašnika), lep sadni vrt, novo zidano hišo in skedenj. Proda se z gospodarskimi potrebščinami ali brez njih. Občina in šola sta slovenski. Pojasnila daje posestnik Anzelm Aichholzer pd. Svatič v Škofičah, p. Vrba ob jezeru na Koroškem. 'Jastna tovarna o ur vrvici Vsled obolelosti in odstopa dosihdobnega organista in cerkovnika se ta služba za Vetrinj-Zakamen nanovo — tudi takoj — odda. Prosto stanovanje (2 sobi in kuhinja), mesečno stalnih K 24'66 od občine, ter približno toliko službenih dohodkov. Prosilci naj se obrnejo na župnijski urad Vetrinj. Vsak strokovnjak Vam pove, da so stabilen ali nepremaklj. in poljettki stroji iz tovarne C. Prostih, Celovec, imejitelja brata inženirja Prosch, najboljši in najzanesljivejši v obratu. Zahtevajte specialne kataloge in obiske inženirja ! Kupujte pri tvrdkah, ki in-serirajo v „Mirn“ ! Eleganten in trpežen je pristni KAVČUK P0DPETNIK Dobiva se v vseh tozadevnih trgovinah. z odklopljivim obodom, čisto iz kovanega železa in jeklene pločevine so zajamčeno neporušni. Najmanjša uporaba kuriva, najhitrejše napravljanje pare, najkrajše parenje, slaba krma zopet porabna Tjfnmn poniniflino v sestavi, trpežnosti in natanč-ilLOHld uullli lUlyu, nosti v posnemanju neprekošene.. Stroji za sejanje, za obračanje sena, senene grablje itd. najboljše kakovosti. Titania tovarna, Wels št. 196, Zg. Avstrijsko. Zastopsfoa poasod!! — Pošiljamo na poizkušnjo. Plačevanje na obroke rado dovoljeno. Prospekti, spričevala zastonj. Zastopniki se iščejo povsod. Edino siooensko narodno podjetje Hotel Trabesinger i — o Celovcu, IfeliSioušha cesta št. 5. Podpisani voditeljici hotela Trabe-singer se vljudno priporočata vsem | velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom, ki prenočujejo ali za več časa , ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhnja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Na razpolago je tudi kegljišče poleg senčnatega vrta. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa v sredah, prijetno slovensko družbo. — V poletnem času pričakuje na kolodvoru gostov domači omnibus. Slovenski romarji in romarice, ustavljajte se samo v edini slovenski gostilni »Hotel Trabesinger« v Celovcu, kjer boste -■ vedno dobro postreženi. -...... Za mnogobrojen obisk se priporočata voditeljici hotela Lojziha in Pepca Leon. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Delniška glavnica E 8,000.000. Rezervni fond čez K 800.000. od dne vloge do dne vzdi. Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši. Zamenjaje in eskomptaje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitnlnske kavcije. Eskompt in Incasso menic. Borzna naročila. Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljetu, Trstu, Sarajeva, Gorici, Celju in eitspozitnra v Gradežn. Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K 8-- za komad. Tiske srečke s 4 °/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K IO — za komad. Prodaja »šali vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzn. Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik : Mihael Sloškerc v Ljubljani. - Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani. ~