31. 7. 1976-ŠT. 30. - L XXXV CENA 3 DIN GLAVNI UREDNIK: v°jko Černelč ODGOVORNI UREDNIK: BOJAN SAMARIN ■ m OKVIRU jT dosedanji javni razpravi se vse bolj utrjuje spoznanje, da ti ri°n 0 združenem delu ne bo samo kodeks pravic, ampak stpu dolžnosti in odgovornosti. S prevzemom družbenih eas/ev in dohodka bodo postali delavci subjekt odločanja v b e" oblikah interesnih in družbenopolitičnih skupnosti, saj /e? njihovega soglasja ni mogoče odločati o nobenem po-etnbnejšem vprašanju. Z zakonom o združenem delu gra-irno osnovne celice samoupravne družbe in ustvarjamo novo tudi za delovanje delegatskega sistema, saj sta oba K^nušega družbenoekonomskega sistema med seboj ne-oljivo povezana. Razprave o združenem delu zato ne smeri zoževati samo na družbene odnose: vse nujne spre-?nbe y OZD je treba obravnavati v skladu z materialnimi n°si, ki so značilni za sedanje razmere. Probleme produk-i^sti dela, gospodarjenje z družbenimi sredstvi ter večjo n kvalitetnejšo proizvodnjo je treba obravnavati hkrati z akonom o združenem delu, da bi tako konkretno videli, kaj e spreminja v primerjavi s sedanjimi razmerami in kakšne toge in dolžnosti nas čakajo. . “n organiziranju javne razprave o osnutku zakona o zdru-delu so se pokazale tudi nekatere pomanjkljivosti, ako so ponekod ustanovili številne koordinacijske komisije, e tov ne skupine in podobno - predvsem na ravni delovnih 'JfSfavljenih OZD, ne pa v TOZD. V komisijah je največ dni S/avnikov poslovodnih struktur, samoupravljavci in l;(JjbenoPolitične organizacije pa so zastopani bolj simbolno. Takšne ali drugačne komisije v delovnih organizacijah e bi zbujale pozornosti in še najmanj zaskrbljenosti, če se ? topimi besedami o „skrbi za usodo delavskih predlogov in °bnh pobud“ ne bi skrivalo prizadevanje, da bi odločanje o *-J široki in pomembni razpravi ostalo v „varnih rokah" ozi-jna da bi ohranili sedanje odnose in razmere. Pravi, ustvar-jaim odnos v javni razpravi pa pričakujemo od prakse, pred-sem od neposrednih proizvajalcev v TOZD. Treba je prekriti življenjskost posameznih določb zakona in njihovo Pre/emljivost. Zato bo marsikje potrebna ne samo reorgani-acija in prilagajanje novim razmeram, marveč povsem nova Jganizacija in novi odnosi. Predpisovanje kakršnihkoli re-eptov in sklicevanja na doseženo ,.zadovoljivo stopnjo orga-'ziranosti združenega dela" lahko samo škoduje in usmerja v napačno smer. Ne smemo pozabiti, da je velika ohrl°St osnut^a zakona o združenem delu prav to, da Phke organiziranja proizvodnega procesa podreja dohodku. °ordinacijske komisije, svetovalne skupine in podobni zgani v delovnih organizacijah morajo biti res le pomočnik v^zvajdcev in delovnih ljudi pri organiziranju razprav in anju rešitev, ki bodo najbliže ustavi ter zakonu. In to Predvsem v TOZD, kjer so takšne komisije mnogo bolj po-rebne kot v delovnih organizacijah. Za kakršnokoli drugačno aktivnost ali za vsiljevanje že Pripravljenih rešitev ali predlogov, ki že vnaprej preprečujejo rugačno razmišljanje,, v razpravi o osnutku zakona ni pro-ora. Zlasti nesprejemljivo in politično nevarno pa je, če bi e začeli ukvarjati z organizacijo šele od delovne organizacije navzgor ali če bi sedanjo organiziranost delovnih skupnosti rez poprejšnje kritične presoje razglasili za najboljšo ali eaino možno. VINKO BLATNIK hhbh , Kfiasr ..j;—-- Klavska enotnost » . y-T •V ■ * /• ^ j- in ; ‘ - 'u i-A ;f:r ■ • '--».—.r- . L. • . - -—^4»«' ■ - ' ’ *• ...».-f t. ■ . * -tn . .-•-m r ~ ..-;v j** ■ ; ’• ž s» Počitniški domovi delovnih organizacij so v glavnem že polno zasedeni, tako je tudi v Fiesi. - Foto: A. Agriič PREDSEDNIK PREDSEDSTVA SRS SERGEJ KRAIGHER OB DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA GOVORIL NA OSREDNJI SLOVESNOSTI Častno izpolnjujemo izročilo socialistične revolucije Dražgoše, vas na pobočju nad Selško dolino, so že na samem začetku narodnoosvobodilne vojne postale simbol upora in partizanskih vojnih uspehov, hkrati pa pomnik zločinov nacističnih sil, ki so po tridnevnem spopadu s partizani vas požgale in jo porušile do tal. Padlo je 41 vaščanov, druge so l^mci odpeljali v koncentracijska taborišča, od koder se mnogi niso več vrnili. Prav v tej vasi, kjer so partizani v tridnevnem frontalnem boju čvrsto držali svoje položaje, je bila 4-julija letos osrednja proslava ob dnevu vstaje slovenskega naroda. Združili smo jo z odkritjem spomenika legendarni bitki, .z osmim zborom gorenjskih aktivistov in borcev NOB ter z odhodom mladinske brigade po poteh slovenskih delegatov na drugo zasedanje AVNOJ. Poleg mnogih delovnih ljudi in mladine so se slovesnosti udeležili preživeli borci Cankarjevega bataljona, ki je izbojeval dražgoško bitko, aktivisti in preživeli borci iz Gorenjske, pripadniki teritorialnih enot, ob- čani iz vse Slovenije ter številni ugledni družbenopolitični delavci. Zbranim je spregovoril predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher. Zbrane je opomnil, na to, da smo lani prav na dan vstaje slovenskega naroda proslavljali trideseto obletnico zmage našega narodno- osvobodilnega boja in socialistične revolucije in položili temeljni kamen za pomnik dražgoški bitki, ki smo ga odkrili ob letošnjem dnevu vstaje. Sergej Kraigherje spregovoril o pomenu dražgoške bitke, kije med drugim pomenila tudi prelomnico pri izvajanju načrtov, ki so si jih zastavili nacistični veljaki za izseljevanje slovenskega življa iz Gorenjske, Štajerske in Koroške. Po tej bitki, v kateri so bili v resnici združeni delavci in kmetje in v kateri so Nemci mobilizirali najmanj deset bataljonov različnih vrst vojske in policije — trideset hitler- Nadaljevanje na 3. strani iiiminriTiir——a—Baa B9SBBB PO OBISKU SINDIKALNE DELEGACIJE IZ EMILIE ROMAGNE NOV KORAK V SODELOVANJU S sklepnimi razgovori pri predsedniku republiškega sveta ZSS Janezu Barboriču se je v petek, 23-julija, končal štiridnevni obisk delegacije federacije CGIL — CISL - UIL iz Emilie-Romagne v Sloveniji. Po uvodnih razgovorih v republiškem svetu ZSS je italijanska sindikalna delegacija obiskala OZD Marles v Mariboru in njeno SINDIKATI IN DRUŽBENO PLANIRANJE Nova stalnica STRAN 4 RAZGOVOR S ŠTIRIMI UREDNIKI TOVARNIŠKIH ČASOPISOV Ogledalo delavca STRAN 12 Osnovni organizaciji sindikata RUDARSKO-ELEKTROENERGETSKE-GA KOMBINATA Velenje Dovolite mi, da ob hudi nesreči, ki je zadela vaš delovni kolektiv in v kateri so izgubili življenja vaši tovariši Alojz Lipnik, Jakob Podgoršek, Franc Polak in Mirko Zlatarek, izrečem vam in svojcem ponesrečenih rudarjev v svojem imenu in v imenu republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije iskreno sožalje. Predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije JANEZ BARBORIČ temeljno organizacijo v Lenartu. Samoupravna in sindikalna dejavnost ter reševanje problemov nerazvitih področij so bile glavne teme razgovorov. Zatem pa se je italijanska sindikalna delegacija udeležila tudi osrednje proslave ob dnevu vstaje slovenskega naroda v Dražgošah. Minuli petek sta obe delegaciji — slovensko je vodil predsednik RS ZSS Janez Barborič, italijansko pa Giuseppe Caleffi, generalni sekretar CGIL za Emilio-Ro-magno — podpisali sporazum o sodelovanju, ki ureja oblike in vsebino stikov tako v zvezi sindikatov, sindikatih ter na ravni osnovnih, občinskih oziroma mestnih organizacij. Med drugim predvideva sporazum tudi organiziranje posebnega seminarja, na katerem bi se udeleženci podrobneje seznanili z delovanjem samoupravnega sistema, še posebej pa v združenem delu. Ob koncu razgovorov sta obe delegaciji izdali posebno sporočilo za javnost, v katerem izražata polno zadovoljstvo ob navezavi trajnejših prijateljskih stikov in ugotavljata, da je prvi obisk delegaciji federacije CGIL — CISL - UIL Emilie-Romagne v SR Sloveniji bistveno prispeval k utrjevanju medsebojnega prijateljstva in k boljšemu poznavanju delovanja in vloge sindikatov v samoupravni socialistični družbi kot tudi k delovanju in ciljem sindikalnega gibanja v Italiji. Obe delegaciji sodita, da pomeni njuno sodelovanje velik prispevek utrjevanju enakopravnega sodelovanja med sindikati in kot tako služi utrjevanju tako dobrih sosedskih odnosov med obema deželama in njihovimi delovnimi ljudmi kot tudi utrjevanju miru in prijateljskega sodelovanja v Evropi. Ob tej priložnosti obe delegaciji obsojata delovanje vseh tistih sil, ki še danes želijo s politiko sile in pritiska ogrožati nacionalno neodvisnost in suverenost ter preprečiti svoboden in nemoten razvoj narodov, narodnih manjšin in vseh naprednih in demokratičnih sil. A.Š. KAJ SMO STORILI... r\ IZZIV DREMAVOSTI Pred dnevi je republiški odbor Sindikata gradbenih delavcev Slovenije na svojem plenarnem zasedanju obravnaval tudi pogoje gospodarjenja za gradbeno operativo, projektivo in industrijo gradbenega materiala ter ocenjeval rezultate, ki so jih posamezni kolektivi in panoga kot celota dosegli v letošnjem letu. Med mnogimi ugotovitvami o položaju te pomembne panoge slovenskega gospodarstva kaže prav gotovo poudariti to, da sedanje proizvodne zmogljivosti v precejšnji meri niso izkoriščene, k čemur je odločilno prispevala tudi sedanja investicijska politika v naši družbi, nepovezanost proizvodnih zmogljivosti, nelojalna konkurenca in neorganiziranost proizvodnih procesov ter nizka produktivnost. Taka ugotovitev je ostra, hkrati pa pomeni izziv vsem silam, da odpravijo vzroke slabega gospodarskega položaja. Marsikaj ni v redu v našem gradbeništvu, a tudi v ekonomski politiki nismo vsega dovolj smotrno uredili in investitorji se marsikdaj res čudno vedejo in skušajo zaradi velike konkurence in nezaposlenosti proizvodnih zmogljivosti v gradbeništvu kovati dobiček predvsem zase. Toda velik del krivde je na tistih delovnih kolektivih, ki se še vedno niso -morda se nočejo ali ne znajo, kdo bi vedel - tako samoupravno organizirati, da bi lahko dosegli boljše poslovne rezultate. Prav zdaj smo v sklepni fazi javne razprave o osnutku zakona o združenem delu, pri čemer pa ne bi smeli le spoznavati njegove vsebine in določil, temveč bi morali to vsebino soočati z dosedanjimi razmerami in rešitvami, jih spreminjati in tako poglabljati samoupravne odnose. K temu razmišljanju nas toliko bolj sili ugotovitev republiškega odbora Sindikata gradbenih delavcev Slovenije, da samoupravni položaj delavcev v temeljnih in delovnih organizacijah še ni usklajen z intencijami ustave, dokumentov družbenopolitičnih organizacij in še manj z določili zakona o združenem delu. Zato tudi žolčne razprave o zaposlenosti.proizvodnih zmogljivosti in graditvi novih niso na mestu. Vsaj toliko časa ne, dokler ne bomo z različnih aspektov — urbanističnega, ekotiomskega, sociološkega, psihološkega in še morda katerega - razkrili celotne razsežnosti in posledice tipske industrijske gradnje. Še bolj nesmotrno bi ravnali, če bi že samo zaradi tega ker zmogljivosti v gradbeništvu niso dovolj izkoriščene, nasprotovali novim, racionalnejšem in gospodarnejšim rešitvam predvsem na področju stanovanjske gradnje. Ta je že dolgo šibka točka našega gradbeništva. Nespoštovanje dogovorjenih cen, zvišanje cen in visoki stroški — vse to so tudi pojavne oblike sedanje neorganiziranosti in nepovezanosti v gradbeništvu. V takih razmerah je deloma razumljiv strah pred sodobnejšo stanovanjsko gradnjo, pred novimi tovarnami, kjer bodo morda tudi 90 odstotkov stanovanja zgradili v tovarni, ker se bo pač treba zganiti iz dremavosti v razvojnih oddelkih in morda še kje v gradbenih delovnih organizacijah. Strah je sicer razumljiv, nismo pa rekli tudi opravičljiv! M. HORVAT PRVE OCENE JAVNE RAZPRAVE O OSNUTKU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU V OBČINI VELENJE Delavci so premalo govorili Na začetku javne razprave o osnutku zakona o združenem delu so se tudi v občini Velenje dogovorili, da morajo v slehernem okolju pripraviti analizo samoupravnih odnosov, se pravi oceno samoupravnih razmer, ki jo morajo verificirati tako družbenopolitične organizacije kot zbori delavcev. Dogovorili so se tudi, da bodo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih sklenili prvo fazo javne razprave o osnutku zakona o združenem delu do 10. julija. Komisija za operativno vodenje javne razprave o osnutku zakona o združenem delu pri občinskem svetu Zveze sindikatov Velenje je na zadnjih sejah ocenjevala potek dosedanje javne razprave o osnutku zakona o združenem delu, ugotovila je, da v vseh temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih do dogovorjenega roka še niso organizirali javne razprave. Poleg tega pa ponekod z obravnavo osnutka Zakona o združenem delu niso obravnavah tudi ocen o lastni samoupravni organiziranosti in samoupravnih odnosih. Komisija je ugotovila, da je bila prenekatera dosedanja javna razprava o osnutku zakona o združenem delu bolj formalna kot ne, pa tudi ocene samoupravne organiziranosti in razmer so marsikje sprejemah, ne da bi jih poglobljeno pretresli. Zaradi teh in še nekaterih dru-gili slabosti so ponekod ponovili javno razpravo. Ena od pomanjkljivosti prve faze javne razprave o osnutku zakona o združenem delu na območju velenjske občine je bila tudi v tem, da je v javno razpravo poseglo le malo delavcev, pripomb na osnutek zakona doslej ni bilo veliko, kar pa jih je, v glav- OD SOBO F E T OO SOBOTE ČAS PRVIH BILANC S kar precejšnjo pozornostjo smo se minule dni ozrli na razgrnjene bilance o gospodarjenju v prvem polletju letošnjega leta. Medtem ko so na zvezni ravni ugotavljali porast izvoza in zmanjšanje uvoza, smo v Sloveniji postali pozorni na anketo, ki so jo pripravili v gospodarski zbornici o uspehih in neuspehih gospodarjenja v organizacijah združenega dela Anketa in tudi sicer statistika in analize nam pripovedujejo, da je več kot polovica OZD v Sloveniji sklenila polletno bilanco z izgubo. Gospodarstveniki pravijo, da stvari ni potrebno dramatizirati, ker je več razlogov, da je bilo sestavljanje letošnjih bilanc precej drugačno od prejšnjih let Letos namreč prvič sestavljamo bilance na podlagi dejansko ustvarjenega dohodka, se pravi plačane realizacije. 2e sam bilančni poseg v gospodarjenje je malce umetna stvar, ker pač dinamični tok presekamo na dve polovici, da bi videli, kako velika je prva. Stanje se je namreč od časov, ko so bile bilance sestavljene, že marsikje spremenilo; finančniki menijo, da prej na boljše kot na slabše. Ponekod seveda ob bilančni izgubi ugotavljajo, da bi imeli dobiček, če ne bi upoštevali samo realiziranih faktur. K temu po navadi prištevajo še druge razloge: čisti dohodek se je, denimo, zmanjšal ali zdrčal pod ničlo tudi zaradi občutnega povečanja amortizacije. In tako naprej. Če vse to upoštevamo, seveda stvari zares ne kaže dramatizirati Kljub temu pa ne smemo ostati samo pri iskanju takih ali podobnih vzrokov, ki bi opravičevali manjši dohodek ali izgubo. V mnogih OZD in panogah so zašli v težave, ker niso pravočasno računali z recesijo, z zasičenostjo domačega trga, z neustrezno tržno ponudbo blaga in sevedz vsemi tistimi rezervami, na katere že dlje opozarjamo: združevanje dela in sredstev, dohodkovno soodvisni posli, skupno programiranje, vlaganje in nastopanje na domačem in tujih trgih. Vsi skupaj tudi dobro vemo, da je marsikaj narobe z našo storilnostjo, pa tudi z odnosi med cenami in z različnim administriranjem, ki je bolj v napoto kot v spodbudo gospodarski rasti Kakorkoli so bilance, zlasti še polletne, relativna stvar, letošnje vendarle opozarjajo, da se moramo resno lotiti vsega tistega, kar smo zamudili: preusmeritve v proizvodnji in tržni politiki, boljšega sistema nagrajevanja po rezultatih dela, spodbujanje inovacij in tehnologije nasploh in urejanje vseh tistih odnosov, zlasti pri cenah in politiki izvoza in uvoza, ki smo si jih zapletli z administriranjem in neustreznim predpisovanjem. Bilo bi napak, če bi razloge za neuspehe in izgube pri mnogih proizvajalcih iskali samo na ravni TOZD in OZD, ne pa tudi v ukrepih ekonomske politike, ki tako ali drugače podpirajo ali zavirajo razvoj. Veliko teh vprašanj, ki ostajajo aktualna za prihodnje obdobje, je zapisanih v programskih ciljih, o katerih je te dni tekla beseda na različnih ravneh v republiki, še posebej na seji republiške konference SZDL. Osnutek srednjeročnega plana je zdaj postal, že sprejemljiv predlog, ki se bo kmalu znašel na delegatskih klopeh v skupščini Kakorkoli je še ta dokument pomanjkljiv, dejstvo je, da smo vendarle storili korak naprej v tako imenovanem srečevalnem planiranju, se pravi v dogovarjanju o realnih poteh razvoja in dejanskih možnostih, da zastavljene cilje tudi dosežemo. Tudi v zboru republik in pokrajin zvezne skupščine so ob sprejemanju predloga plana opozorili na nov postopek planiranja in dogovarjanja, začenši od TOZD, krajevnih skupnosti in občin navzgor. Pomembno za uresničevanje srednjeročnih planskih nalog bo še naprej sprotno dogovarjanje in sporazumevanje. Na zvezni ravni bo potrebno sprejeti 35 družbenih dogovorov, ki bodo zagotovili uresničevanje temeljnih nalog plana V Sloveniji smo te dni že bili priče sprejetju družbenega dogovora o srednjeročni razvojni politiki republike, hkrati z njim pa so vsi prizadeti podpisali tudi družbeni dogovor o pospeševanju skladnega razvoja Slovenije, se pravi o ustrezni politiki, ki bo zagotavljala hitrejši azvoj manj razvitih in obmejnih območij. Tako se dejansko že začenja delo za izpolnjevanje srednjeročnega plana, ki sovpada z javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu in nalogami, ki jih bo potrebno opraviti pri boljšem samoupravnem organiziranju gospodarstva in družbenih služb, ustreznejšem povezovanju in združevanju. Med večjimi političnimi manifestacijami v minulih dneh naj spomnimo še na dve večji slovesnosti. Minulo nedeljo so na Nanosu odkrili spomenik heroju Janku Premrlu-Vojku, na Bizeljskem pa veličasten spomenik revoluciji in izgnancem s tega območja Slovenije. -gok nem zadevajo socialno problematiko, odgovornost ter oblike samoupravne organiziranosti. Po mnenju komisije velenjskih sindikatov za operativno vodenje javne razprave o osnutku zakona o združenem delu bo zato treba posvetiti vso pozornost drugi fazi javne razprave o osnutku zakona o združenem delu, to je, kako se v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela samoupravno organizirati in kako se samoupravno povezati, da bodo zagotovljeni pričakovani družbenoekonom- ski in drugi učinki ter da bosta čimbolj neposredno prišla do veljave volja in interes delavca. Zato se bo v to fazo javne razprave aktivno vključil tudi kluo samoupravljavcev, ki je bil ustanovljen pred dnevi, in to predvsem pri pripravi nove notranje samoupravne zakonodaje ter pri izmenjavi samoupravnih izkušenj. Komisija za operativno vodenje javne razprave o osnutku zakona o združenem delu pri velenjskih sindikatih je sklenila, da morajo v vseh okoljih dosledno organizirati javno raz- PREDSEDSTVO REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV ČRNE GORE O SREDNJEROČNEM PLANU IN JAVNI RAZPRAVI O OSNUTKU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU NEMUDOMA NA DELO Na seji predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Črne gore, udeležili so se je tudi predsedniki občinskih sindikalnih svetov in drugi družbenopolitični delavci, so obravnavali 'predlog družbenega načrta te republike v prihodnjih petih letih in osnutek zakona o združenem delu. Med drugim so ugotovili, da novi srednjeročni načrt prvič izhaja iz družbenih dogovorov o razvoju prioritetnih gospodarskih panog in programov razvoja temeljnih družbenih dejavnosti s področja materialne proizvodnje. Ob tem pa so ugotovili, da nekatere organizacije združenega dela še zmerom kasnijo v izdelavi razvojnih načrtov in programov. Pomanjkljivost je tudi to, da na- loge, ki jih je načrt postavil, že na samem začetku le delno izpolnjujemo. Minilo je namreč šest mesecev, ali približno 10 odstotkov časa srednjeročnega načrta, vendar se mnogih nalog niti lotili nismo. Prav zato bi morali že zdaj pripraviti primerjalne podatke in analize za posamezne organizacije združenega dela ter s tem seznaniti vse delavce. Na seji predsedstva so ocenili tudi dosedanjo razpravo o osnutku zakona o združenem delu. Ugotovili so, da so se v mnogih organizacijah združenega dela temeljito pripravili na javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu, v nekaterih pa so se zadovoljili samo s tem, da so delavcem razdelili ZVEZNI ODBOR SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE Sposobni že, ne pa usposobljeni Lani smo zgradili manj kot 89% načrtovanih stanovanj, letos smo za 12% manj kot lani — Odgovornost sindikata za uresničevanje sre dnjeročnega načrta stanovanjske graditve r pravo o osnutku zakona o zdf5 ženem delu in povsod ocen*11 tudi lastno samoupravno org3' niziranost in družbenoekonon1' ske odnose. V delovnih orga111' zacijah, ki jih sestavlja več te' meljnih organizacij združen®^ dela, pa morajo nemudoma P1*' praviti skupno oceno javne r^' prave in predlogov za uskladit®' sedanje samoupravne prakse t določili zakona o združene^1 delu. V javno razpravo se a10’ rajo nemudoma vključiti tu®1 samoupravne interesne skup' nosti. p.0. osnutek zakona in s tem je bil3 zanje naloga opravljena. Najpogosteje so govorili 0 pravnih in organizacijskih aspektih dokumenta, nato P3 šele o družbenoekonomske^ pomenu. Precej organiza®1! združenega dela pa je, ki so do-bro organizirale razpravo osnutku zakona o združene n1 delu in vanjo vključile večin0 delavcev. Predsedstvo črnog°f' skih sindikatov je slednjič tudi obsodilo poskuse nekaterih, d3 bi uresničevanje teh izjemn0 pomembnih družbenopolitičnih in ekonomskih nalog preložili na jesen, češ da je mnogo delaV cev na letnem oddihu. Dopusti in sezonsko delo ne smejo biti razlog za preložitev razprave 0 „mali ustavi". ■. VLADO GOJNlC V prihodnjih petih letih naj bi 820 tisoč Jugoslovanov dobilo novo stanovanje. Prav to je bil povod, da so člani zveznega odbora Sindikata gradbenih de lavcev Jugoslavije na nedavni seji javno opozorili na napake in pomanjkljivosti gradbeništva ter določili konkretne naloge sindikata pri odpravljanju napak. Sindikat ima namreč veliko odgovornost za uresničitev srednjeročnega načrta stanovanjske graditve. " ' Spomniti moramo tudi na to, da je lani ostalo neizkoriščenih 5,6 milijarde dinarjev, čeprav so bila ta sredstva namenjena gradnji stanovanj in čeprav jih tako zelo primanjkuje. Očitno gre za nenamensko in neracionalno uporabo stanovanjskega dinarja. Lani je bilo zgrajenih samo nekaj manj kot 89 odstotkov načrtovanih stanovanj pa tudi prvo leto Srednjeročnega načrta se je začelo slabo. Letos naj bi bil družbeni sektor bogatejši za 70 tisoč stanovanj, v prvem trimesečju pa jih je bilo zgrajenih samo 6.141, to pa je kar 12 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Pomanjkljivosti v TOZD gradbeništva so se zlasti pokazale v organizaciji dela, delitvi osebnih dohodkov, nespoštovanju samoupravno dogovorjenih normativov prehrane in bivanja delavcev na gradbiščih, v neopravičenih izostankih z dela, v negospodarnem uporabljanju materiala, v počasnem odpravljanju nelojalne konkurence. Poleg vsega tega je bila s povečano ceno stanovanj „porav-nana“ nizka storilnost in počasna graditev. Po oceni zveznega odbora je celotna družbena organiziranost na območju stanovanjske graditve nezadovoljiva, še zlasti pa šepa dohodkovna povezanost vseh udeležencev pri gradnji. Takšne in druge ovire v razvoj u družbenoekonomskih odnosov, ki zavirajo in dražijo stanovanjsko graditev, je treba premostiti z industrializacijo. V prihodnjem srednjeročnem obdobju bi moral biti industrijski način graditve stanovanj zasto- pan s 50 do 60 odstotki ali tž 30 do 40 odstotkov več kot do' slej. Zato pa bi potrebovali & 30 »tovarn stanovanj". Ob ten1 pa je treba povedati, da nekatere takšne tovarne sploh n*s0 izkoriščene. Tovarna v Banjaluki, denimo, že leto dni ni d' delala nobenega stanovanja, 1®' tos pa bo namesto načrtovanih r o7 704 stanovanj zgradila samo v > mnoge med njimi brez gradbenega dovoljenja. Tu di KomgraP iz Beograda še vedno gradi stanovanja brez gradbenega dovoljenja, saj je potrebno 23 gradnjo kar 43 soglasij in več mesecev čakanja. Vodstvo sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije bo z3*0 opredelilo konkretne naloge za vse sindikalne organe in organ*' zacije, da bi uspešno uresniči načrt stanovanjske graditve do leta 1980. Vsekakor bo treb3 odgovornost veliko bolj z3' ostriti kot doslej. Ob tem p3 ie treba še dodati, da na seji zvez nega odbora nihče ni podvon* v sposobnost naših gradbincev. 1» A si d je b, sc m b ei P k si si gi lj ir sl n v c s c l ■ i t / da uresničijo ta načrt. , Z. JOVANOV •U' iti ,3’ jr li- ie- ri- i- ;v z d1 li- ji r ^REDSEDNIK PREDSEDSTVA SRS SERGEJ KRAIGHER Šs ^OVORIL V DRAŽGOŠAH NA OSREDNJI SLOVESNOSTI DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA ČASTNO IZPOLNJUJEMO IZROČILO SOCIALISTIČNE REVOLUCIJE P 2 a0*1160 dražgoške bitke je neprecenljiv za raztfoj osvobodilnega boja na Slovenskem — V 0 striji so spet na pohodu mračne sile — V družbeni akciji težimo za poglabljanjem sociali-ii st'čnega samoupravljanja in utrjevanjem položaja delavca in delovnega človeka v združenem 2 — Naše mesto v mednarodnih ekonomskih in političnih odnosih Nadalje !vanje s 1. strani 1)0 ^ vojakov je prišlo na enega rca Cankarjevega bataljona — 0 :>°dpovedali“ nemški načrti '2seljevanju. Širokemu raz- b(y Jn vplivu osvobodilnega enm 'n delovanja partizanskih Pred na ^orenjslcern in v dnigih kip .. sl°venske domovine, 1 r J8 okupator čedalje bolj i sre^^’ ®re za uPor neP°- ogroženega prebivalstva, fuhf^vala, da so nacistični ve-in Irn °erlinu spremenili načrte ske jnnčSt° Prikljofitev Gorenj-štajerske k nemškemu odložili za čas po končani IZ RODA V ROD GRE IZROČILO udJifj ^ai.gher i« nat0 P° in iT' ”Vstaia na Gorenjsken D ^ončnoveljavna in najbol ta. Peljiva dražgoška bitka st< r 0 lj0t že prej posamezni po azi Nemcev na Štajerskem ko v Primer v bitkah na Klopo vrhu na Pohoiju ali na Cre nenl-i ^obravljah, v katerih s< tazhT voiaki brezglavo bežali nprJi’ sloves o nepremagljivost odmSke vojske. Tudi to je eder je P°016mbnih rezultatov vsta bitk3 Goreniskem in dražgoška a se je bogato obrestovala ' nadaljnjem razvoju osvobodilnega boja na Gorenjskem, njene prve grupe odredov in kasneje enot IX. korpusa pa tudi v drugih enotah NOV in PO Slovenije, v katerih so se borili mnogi borci, prekaljeni v vstaji na Gorenjskem in v dražgoški bitki.“ Predsednik Kraigher je omenil specifičnosti boja v posameznih predelih Slovenije ter opozoril na nujnost spoznavanja in tudi poglabljanja izkušenj, ki so jih naši borci za svobodo in socialistično revolucijo pridobili v narodnoosvobodilnem boju. „Današnji slovesnosti daje svoj posebno dragocen prispevek brigada II. zasedanja AVNOJ socialistične mladine Slovenije, ki začenja letos v Dražgošah svoj tradicionalni pohod po poteh delegatov II. zasedanja AVNOJ z udeležbo delegacij Zveze socialistične mladine iz vseh republik in pokrajin. Tako se tradicije in moralne vrline borcev narodnoosvobodilnega boja prenašajo na mlade rodove in poudarjajo dejstvo, da je boj jugoslovanskih narodov in narodnosti za njihove socialne in'nacionalne cilje danes v SFRJ prav tako enoten in nedeljiv kot je bil v narodnoosvobodilnem boju in v socialistični revoluciji.“ KAM PLOVE DEMOKRACIJA V AVSTRIJI Predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher je v svojem govoru še posebej opozoril na prizadevanja vseh družbenih dejavnikov v Jugoslaviji za dobre sosedske odnose med Avstrijo in Jugoslavijo. Val ogorčenja in protestov je zajel vso našo domovino, vse delavce in delovne ljudi, ki izražajo podporo boju naših manjšin v avstrijski Koroški, Štajerski in na Gradiščanskem. O vsem tem so že spregovorili najodgovornejši forumi naše države in družbenopolitičnih organizacij. Tudi tovariš Tito je bil jasen ob sprejemu delegacije koroških Slovencev. „Zato mi dovolite," je povzel Sergej Kraigher, „da prav ob tej priložnosti posebej poudarim porast moči in vpliva veliko-nemškega nacionalnega šovinizma v Avstriji, torej sil, ki so svoj zgodovinski poraz doživele v drugi svetovni vojni in ki zaradi svoje družbene prirode težijo k reviziji državne pogodbe ter nasprotujejo izboljšanju odnosov med našima državama. Zato ni odveč, če se spomnimo, kako je avstrijski veliko-nemški nacionalni šovinizem posebno na Koroškem in Štajerskem bil nerazdruženo povezan z nacizmom, kako je leta služil pripravam na okupacijo in eksploatacijo Balkana, o čemer obstajajo danes številni dokumenti o delu tako imenovanih raziskovalnih centrov v Celovcu, Gradcu in na Dunaju v času tik pred drugo svetovno vojno." Tudi v tem so vzroki, da te mračnjaške sile nočejo dati iz rok zgodovinskega in drugega gradiva, ki bi ga sicer po vseh veljavnih sporazumih morali. Tovariš Kraigher pa je še poudaril oživljanje tako imenovanih „brambovskih“ zborovanj ob naši meji, ter objektiviziral vlogo Heimatdiensta, kjer so organizirani tudi neposredni nasledniki nacistične preteklosti. Kako si naj razlagamo kampanjo tako imenovanega „pra-strahu", ki ga jemljejo, žal, celo nekatere ugledne avstrijske poli- tične osebnosti kot izhodišče svoje politike. „Dejstvo, da so jugoslovanske oborožene sile kot del sil antihitleijevske koalicije," je dejal tovariš Kraigher, „osvobodile izpod nacizma tudi posamezne dele Avstrije, se skuša prikazati kot invazijo okupatorjev. Pri tem seveda molčijo o tem, kdo je na tej narodnostni meji stoletja posegal po tujem ozemlju in imovini ter kdo je v zadnji vojni bil napadalec in okupator. Nočem se dalje zadrževati na tem, kako se zdi ne samo naši javnosti, ampak celo mnogim avstrijskim strokovnjakom in političnim osebnostim skrajno dvolično in neutemeljeno, če uradna Avstrija zatijuje, da s temi zakoni — gre za pred kratkim sprejeta zakona o manjšinah — manjšinam daje več kot katerakoli država v Evropi in vse, kar zahteva državna pogodba, hkrati ko prizadete manjšine ocenjujejo te ukrepe kot enostrarftki diktat in akt nasilja, ki bistveno slabša njihov položaj in zmanjšuje njihove pravice." Sergej Kraigher je nato opozoril na posledice upornega in trdovratnega vztrajanja pri preštevanju manjšine ter dejal, da se očitno avstrijska demokracija in socialisti zgledujejo po praksi v Bolgariji, kjer so na podlagi nepriznavanja makedonskega naroda in zgodovinske nujnosti SR Makedonije preprosto zbrisali makedonsko manjšino ob zadnjem popisu prebivalstva v tej državi. „Ohrabruje nas," je dejal tovariš Kraigher, „da v sami Avstriji in še posebej v današnji Evropi obstoje mnoge ugledne osebnosti in politiki, ter pplitične skupine in organizacije, ki ne morejo sprejeti dejstva, da se v Evropi ustvaijajo žarišča konfliktov, in to v vprašanjih, o katerih so že določene rešitve in obveznosti v mednarodnih pogodbah in listinah Združenih narodov." POGLABLJANJE SAMOUPRAVLJANJA Predsednik Kraigherje zatem dejal, da „spomenik vstaji na Gorenjskem in dražgoški bitki odkrivamo prav v dneh, ko svoje delo in napore 'usmerjamo hkrati v treh smereh. Gre za poglabljanje socialističnega samoupravljanja in utrjevanje položaja delavca in delovnega človeka v tem smislu, da bo resnično odločal o pogojih svojega dela in o dohodku, ki ga ustvarja, kar je osnovni smisel zakona o združenem delu. „Vzporedno s tem," je dejal tovariš Kraigher, „poteka sprejemanje družbenih planov republik ter avtonomnih pokrajin in Jugoslavije, občin ter krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela ter sklepanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov o temeljih družbenih planov. S tem moramo čim bolj jasno določiti medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, ne samo politične, ampak tudi materialne, finančne in pravne, da bi bili družbeni plani realni in da bi zagotovili naš nadaljnji družbeni razvoj na gospodarsko bolj usklajeni in stabilnih osnovah ter predvsem na povečanju pro- duktivnosti dela." Družbeni plani še razkrivajo pomanjkljivosti, ostanke starega sistema planiranja in starih odnosov na področju družbene reprodukcije, kar bomo seveda morali z razvojem samoupravnih odnosov in po sprejemu zakona o združenem delu ter drugih zakonov odpraviti. „Kljub vsemu temu," je dejal Sergej Kraigher, „predstavlja sprejetje družbenega plana SFRJ in SRS na novih družbenoekonomskih osnovah in novi ustavni vlogi socialističnih republik in avtonomnih pokrajin velik uspeh v notranji utrditvi in razvoju socialistične Jugoslavije in velik korak naprej v uveljavljanju našega ustavnega sistema neposredno v sami družbeni praksi. “ KREPITI JE TREBA NAŠE MESTO V MEDNARODNI SKUPNOSTI Predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher se je v sklepnem delu svojega govora zavzel za nadaljnje poglabljanje našega sodelovanja z deželami v razvoju in z neuvrščenim svetom, kar smo tudi zapisali v družbene plane organizacij združenega dela, republik in federacije. Jugoslavija si' s tem utrjuje svoj položaj v sodobnih mednarodnih ekonomskih odnosih ter si prizadeva tudi sama čimveč prispevati za pomoč neuvrščenim in deželam v razvoju. „Konferenca v Colombu," je dejal tovariš Kraigher, „bo s svojim težiščem na dogovorih v zvezi z uvajanjem pravičnejšega sistema mednarodnih ekonomskih odnosov ter z reševanjem problemov na širših osnovah in z vseh njihovih vidikov v okviru generalne skupščine združenih narodov, poleg obravnavanja odprtih žarišč vojne in boja proti rasističnim režimom v Južni Afriki, brez dvoma prispevala k nadaljnji krepitvi neuvrščenih držav in držav v razvoju in njihove vloge v reševanju najbolj perečih vprašanj sodobnega sveta." Svoj govor pa je Sergej Kraigher sklenil z mislijo: ,,Z doseženimi rezultati v našem dmžbenem razvoju na podlagi socialističnega samoupravljanja Jugoslavija vsemu svetu dokazuje, da je družbenopolitični sistem zgrajen na socialističnem samoupravljanju, sposoben združevati vse delovne in ustvarjalne sile družbe v naporih za reševanje protislovij družbenega razvoja sodobnega sveta ne glede na svetovnonazorske in druge razlike. Zato z doslednim nadaljevanjem našega razvoja po tej poti najbolj častno izpolnjujemo izročilo našega narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije ter svoj dolg do vseh, ki so v tem boju dali svoja življenja." Poslušati in tudi slišati iz albuma sindikalnih delavcev nrn^0Čem ^1* formalist, čeprav sen kiuifj-' b^jti življenja ni mogoče vka dol A™ Postaviti v neke natančni slu^ene ™eje. Treba je imeti po oj, • • • pogovarjati se z delava prav-ttti PredloSe, ki jih dajejo, če M . pn Malici, in, če so sprejemljivi /ni,e treba tudi upoštevati. Pred let lq !e nekdo predlagal, naj bi delavci Pm °. zaposleni v skupnih službah, oi MiS i s?botah skupaj z drugimi ure in ol(0lico tovarne Krampali bi na I Drprfi ^i oznojili. To je bil rešet nam - IZI tiikoj sem bil zanj. Uspeh viht \e’ so'delavci iz skupnih služi oknr krampe, sadili drevje, čistil nen lC° *n Podobno skupaj z delavci i. steto^doe proizvodnje. Morda v ti delov trenutku. ko mi je to predlaga Utn ec & proizvodnje, niti nisem do setn pornena takšne akcije, venda odnIe. Zani° zavzel Rezultati so bii Tjg ni- spoznali smo se ter v sprošče fpi-n- razSovoru obravnavali mnog b,umja> ki bi jih verjetno težko n I KIn^M sestanku. “ . Prprii ja pripovedoval Janko Goles tednik republiškega odbora sindi kata delavcev gozdarstva in lesno predelovalne industrije Slovenije. Pred dvanajstimi leti je diplomiral na pravni fakulteti. Štipendijo je dobival od No-volesa in še danes je povsem vdan temu delovnemu kolektivu, kjer opravlja posle direktorja splošnega sektorja. Toda ni le Novolesovec. ,,V sindikatih se srečujemo z mnogimi problemi, ki jih moramo reševati. Le kdo, če ne delavci, ki so organizirani v tej organizaciji, bodo razmišljali o svojih pogojih gospodarjenja? Tudi zato, morda še bolj v zadnjem času zato, ker akumulativnost v lesno-predelovalni industriji pada Ob razveseljivih podatkih, ki smo jih dobivali, pri povezovanju te industrije med seboj in tudi z gozdarstvom pa naletimo tudi na mnogo trdih orehov. Kaj nam pomaga formalna integracija, če pa se zelo težko ali pa sploh ne znamo dogovoriti o delitvi dela, o delitvi proizvodnih programov in še o marsičem, če nato vsak vleče na svojo stran in ne zaupa dogovorom. Že vnaprej se vsak boji, da bo v tej akciji izigran, kar pa v bodoče, glede na določila osnutka zakona o združenem delu, ne bo več možno, kajti samoupravni sporazumi imajo pravno veljavo. Sicer pa moram povedati, da je pri nas, torej v lesni industriji še vse preveč svaštarjenja, kot pravijo Srbi. Nihče ne bi rad odstopil niti delčka svojega proizvodnega programa drugemu. V sindikatih smo jasno povedali, da takšno vedenje ni nič drugega kot zaplotništvo in tudi skrivanje za lažnimi življenjskimi interesi delovnih organizacij, da to ne prispeva k rasti družbenega proizvoda in tudi ne k rasti družbene produktivnosti dela/' Očitno je razlog za takšne odnose zastarela miselnost, nepoznavanje ustavnih določil in dohodkovnih odnosov, ki jih želimo uveljaviti v našem gospodarstvu. Tako se naša lesno-pre-delovalna industrija prepočasi prilagaja razmeram na svetovnih trgih in celo novim tehnološkim dosežkom v proizvodnji Janko Goleš tudi sodi, da je ta industrija prenvilo povezana z našimi raziskovalnimi institucijami in verjetno tudi s tistimi svetovalnimi organizacijami, ki bi morale skrbeti za raziskavo zunanjega trga. Prav nič ne zaostajamo v kakovosti izdelkov in lahko bi rekel, da se lahko tisti, ki prodre na ameriško tržišče, tudi obdrži na njem, če je s cenami svojih izdelkov sprejemljiv. V republiškem odboru sindikata delavcev gozdarstva in lesno predelovalne industrije se zavzeto lotevajo vseh vprašanj, s katerimi se srečujejo delavci v združenem delu. Prav gotovo pa je med pomembnimi pridobitvami, ki jo je poudaril Janko Goleš, praksa, da sklicujejo sestanke izvršnega odbora sindikata delavcev te panoge v delovnih organizacijah, kjer se na kraju samem seznanijo s problematiko delovnega kolektiva in soočijo te razmere s slovenskimi in jugoslovanskimi Takšen je Janko Goleš in verjetno bo vedno tak ostal, prizadeven in zavzet, pri odbojki, v sindikatu in v No-volesu. M. HORVAT DELAVSKA VEČINA Razprave v delovnih organizacijah o samoupravnem družbenem načrtovanju in o osnutku zakona o združenem delu so nedvoumno dokazale, da smo dosegli največjo konkretnost in širino predvsem tam, kjer se je tudi čutila množičnost, kjer so delavci tudi v resnici sodelovali nju, močno pa so seji približali v občinah Hrastnik, Jesenice, Krško, Ravne, Šmarje pri Jelšah, Trbovlje in Tržič. Hkrati tudi v nekaterih drugih občinah zagotavljajo, da so to že dosegli, vendar se pri njihovih podatkih zastavlja vprašanje, koga štejejo med delavce. Mimo tega pa Komunist» in ne le poslušali. Taka ugotovitev nikakor ni napad na vodilne in na strokovnjake, kot bi nekateri lahko kaj hitro trdili. Samo množičnost namreč lahko daje sleherni obravnavi pravo širino in poseže tudi na vprašanja, ki jih nemalokrat vodilni ne čutijo dovolj prizadeto, ker niso neposredno vtkana v pojmovanje najširše poslovne politike. O takih spoznanjih pa lahko govorimo predvsem tam, kjer vodilne sestave niso prišle na dan s programi, ki bi zagotavljali realna in jasnejšo prihodnost in so s tem dokazale, da nimajo dovolj sposobnosti za vodenje in usmeijanje organizacije. To pa je vsekakor tudi ponovno utemeljilo vprašanje pomena delavske večine v zvezi komunistov in še posebej njihovega vpliva. Kljub temu, da se je v zadnjem obdobju število članov ZK močno povečalo, je delež delavcev večji le za skromno polovico odstotka. In če bi hoteli do prihodnjega kongresa ZKS resnično doseči delavsko večino, bi se moral v letošnjem in prihodnjem letu delež delavcev povečevati za 25 odstotkov. Tako akcijo bi morali še posebej zagotoviti povsod tam, kjer med zaposlenimi tudi prevladujejo delavci, kot so industrija, gradbeništvo, kmetijstvo, gozdarstvo, promet in obrt. Dejstvo je namreč in tega spoznanja ne gre zanemariti - da se je v nekaterih od teh dejavnosti celo zmanjšal odstotek delavcev med člani ZK, čeprav se je število novih članov močno povečalo. Tako imenovano delavsko večino so doslej dosegli le v Vele- očitno zasluži še posebno pozornost vprašanje žensk — delavk v ZK, na kar nemalokrat še vse preveč pozabljamo. Očitno je torej, da nalog v zvezi z uresničevanjem zahteve o delavski večini ni mogoče uresničiti samo z načelnimi razpravami. Potrebna je predvsem odločna in enotna ter hkrati dobro usklajena akcija, ki ima trajen pomen, in to v vseh občinskih in osnovnih organizacijah ZK, posebej pa tam, kjer še močno zaostajajo za sprejetimi cilji V mnogih razpravah pa se je tudi pokazalo, da lahko uspešno in predvsem ustvarjalno sodelujejo le tisti, ki imajo za to dovolj znanja. V našem sistemu, kjer morajo biti komunisti najbolj osveščeni in se tudi v idejnopolitičnem in strokovnem smislu bojevati za najboljše rešitve, pa je seveda ozek pojem pripadnosti mnogo premalo. Zato tudi ni dovolj samo temeljita ocena slehernega kandidata pred sprejemom v ZK, temveč prav tako vztrajanje za njegovo usposabljanje, za družbenopolitično aktivnost in predvsem za temeljito seznanjanje z družbeno vlogo ZK, s programom, kongresnimi usmeritvami in notranjimi odnosi, kar je zagotovo edino zagotovilo za uspeh v akcijah. Prav zato ss tudi nikakor ne moremo in ne smemo zadovoljevati samo s številkami, čeprav so same po sebi tudi pomembne. Resničen pomen delavske večine moramo videti predvsem v vsebini, torej v vlogi in razredni usmerjenosti delavcev v ZK- J. K. £ DRUŽBENO PLANIRANJE V SINDIKALNEM DELU I NOVA STALNICA ^ Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je na 15. seji 9. £ julija letos razpravljal o predlogu dogovora o temeljih druž-£ benega plana SRS za obdobje 1976-80 in o osnutku druž-f benega plana razvoja SRS za odbobje 1976-80 in ob tej pri-£ ložnosti že tudi sprejel izhodišča za delovanje sindikatov v £ naslednjem obdobju. Torej še preden je Skupščina sprejela ta ^ dokument, že je sindikat sprejel na svojem najvišjem organu * usmeritve za delo pri družbenem planiranju, za uveljavljanja £ načela kontinuiranega planiranja, kar je nedvomno tudi sad £ dosedanjih prizadevanj sindikatov na tem področju ter spo-£ znanja, da mora kontinuirano planiranje postati metoda dela 4 ter bistveno vplivati na potek in način dela sindikatov. t V izhodiščih smo zapisali, da bomo akcije v bodoče vodili £ tako, da bodo skupaj in vsaka posebej pomenile hkrati ures-^ ničevanje družbenih planov, uresničevanje v družbenih planih j dogovorjene politike oziroma ciljev ter iskanja novih boljših 0 poti, ki naj najdejo svoj odraz v planih. Tako bomo tudi s £ svojim delom v največji možni meri vplivali na uveljavljanje £ družbeno koristnega ravnanja in hkrati zavračali vse poskuse 0 uveljavljanja parcialnih interesov. Rekli smo tudi, da bomo £ naše celotno delo in celotno akcijo povezali z usmerjanjem £ družbenega razvoja in za dosego tega cilja uporabljali mož-£ nosti, ki nam jih daje kontinuirano st družbenega planiranja. S P takim izhodiščem smo poudarili potrebo in celo nujnost, da £ kontinuiranost družbenega planiranja postane prevladujoča ^ miselnost, ki mora zamenjati stare poglede, ki se predvsem £ odražajo v parcialnosti in kratkoročnosti, ter da bomo uveljav-£ Ijali celovitost, organsko soodvisnost in dolgoročnost. Le tako £ bo tudi razvoj samoupravnih odnosov dobil nov močan zagon, £ le tako bomo sposobni hkrati uresničevati politiko gospo-^ darske stabilizacije. D-užbenega planiranja nismo razumeli le £ kot eno naših nalog, temveč kot sredstvo pa tudi metodo našega delovanja, s pomočjo katere bomo tudi mi delovali ^ celoviteje, saj bodo jasneje vidne tiste točke družbeno-£ ekonomskega razvoja oziroma družbene reprodukcije, kjer ^ bodo naše akcije nujne. Pogoj za to pa je, da bo miselnost ^ kontinuiranega družbenega planiranja vplivala in usmerjala ^ naše akcije. ^ Čeprav smo v dosedanjem procesu uveljavljanja družbenega t planiranja nedvomno dosegli lep napredek, pa so dejanske raz- £ mere komaj take, da lahko pomenijo dober začetek za na- * daljnje delo. Nbdvomno je eden največjih dosežkov na tem 4 področju, da smo bili vendarle prisiljeni konkretno delati. Ta % konkretnost seveda ni bila povsod enaka, pokazala pa je šte- £ vilne slabosti, razkrila probleme na mnogih področjih od.sa- * moupravne organiziranosti do posameznih poslovnih odlo- * čitev. Čfeprav smo večkrat ocenjevali naše delo, ne bo odveč, £ če tudi na tem mestu ugotovimo, da so razmere v posameznih £ okoljih zelo različne. Tako smo lahko ugotovili, da se je sin- £ dikat lotil družbenega planiranja, ne da bi opredelil lastne £ naloge in odgovornosti v akciji in sledili smo primerom, ko je £ sindikat prevzel celo naloge poslovodnih organov, ker jih le-ti £ niso opravili. Gotovo je bil dosežen velik napredek v dosedanjem delu s ^ tem, da smo teijali opredelitev v naših nalogah in odgo- * vernosti na vsakem območju in v vseh delovnih okoljih. To £ nam zdaj omogoča selektivno analizo našega dela, ki nam bo koristila za realno oceno razmer in za usmeijanje akcij v naslednjih mesecih. Kot najmočnejšo nalogo smo si sindikati zadali, da bodo delavci neposredno; resnično in dovolj celovito odločali o svojem in družbenemu razvoju. Nedvomno smo pri tem dosegli velik napredek, čeprav s stanjem ne moremo biti v celoti zadovoljni. V procesu pripravljanja in sprejemanja planskih dokumentov smo namreč dali delavcem na voljo premalo časa in možnosti, da bi odločali o temeljnih usmeritvah srednjeročnega družbenoekonomskega razvoja in premalo jim je ostalo časa za sprejemanje planskih dokumentov. To po drugi strani pomeni, da so bile priprave planskih dokumentov predolgo zaprte v strokovne kroge. Ta slabost in tudi druga, da namreč v tej fazi nismo sprejeli druž-v benih planov s področja družbenih dejavnosti, je znatno okrnila celovitost družbenega planiranja delavcev v TOZD. To slabost bomo morali vsekakor odpraviti. To smo tudi zapisali v usmeritve našega bodočega dela. Na zadnji seji republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije smo izoblikovali tudi več vsebinskih poudarkov, ki bodo morali dobiti svoje mesto v našem delu v naslednjih mesecih-Opozorili smo, da je v družbenem planiranju še veliko starih usedlin, pogledov, ki niso samo odraz vztrajanja na starih izhodiščih, temveč tudi premalo spoznanega bistva družbenega planiranja. Še vedno namreč niso redki primeri, ko plani izhajajo samo iz ton, gospodarske rasti itd. Nipak ravnajo tudi tam, kjer je kljub spoznavanju o nujnosti prestruktuiranje vztrajno na visoki gospodarski rasti, čeprav resnično nimajo za to pogojev. Tako visoke stopnje rasti v teh gospodarskih panogah nekateri še vedno zagovarjajo zaradi tega, ker jih skrbita — zaposlovanje in socialna varnost »njihovih delavcev14. Toda delavcem je treba naliti čistega vina, jim pokazati boljšo perspektivo, jih usposobiti za družbeno produktivnost dela, vse to pa se mora odražati tudi v višjih osebnih dohodkih. Doslej smo premalo razvili dohodkovne odnose, združevanje dela in sredstev. Tem vprašanjem bomo morali v naslednjem obdobju posvetiti veliko več pozornosti, kot to velja tudi za urejanje odnosov na področju pridobivanja dohodka, saj vse to v planskih dokumentih ni dobilo ustrezne veljave. Vsekakor bo potrebno v dosedanji sistem samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka vgraditi kriterije za pridobivanje dohodka, kar bo pomenilo resnično in neposredno vez med družbenimi plani in sedanjimi samoupravnimi sporazumi o delitvi dohodka. Na področju nagrajevanja po delu pa bomo morali zastaviti akcijo tako, da bo obrodila konkretne rezultate, ki se morajo odražati v večji družbeni produktivnosti dela in dohodku. Vse to in še mnogo večje rezultat našega dosedanjega dela, spoznanj in ugotovitev. Na zadnji seji repubhškega sveta Zveze sindikatov smo na podlagi kritične analize dosedanjega dela sprejeli usmeritve za naše bodoče delo, kar pomeni, da smo doumeh vlogo samoupravnega družbenega planiranja za nadaljnji razvoj samoupravljanja. To pa je zagotovilo, da bomo tudi v bodoče družbeno planiranje uporabljali tudi kot metodo našega celotnega dela, da bomo vedno znova spoznavali bistvo vsebine planiranja na vseh ravneh in območjih našega dela. Prav to pa bo nedvomno povečevalo našo akcijsko sposobnost in učinkovitost dela. JANEZ TRŠAN I 1 < I < j I MNENJA IN STALIŠČA (Nadaljevanje in konec) Udeleženci večine samoupravnih sporazumov gospodarskih dejavnosti morajo za izračun dogovorjenih osebnih dohodkov v letošnjem letu določiti višino kazalcev, ki opredeljujejo normalni poslovni uspeh, in na to vezano razporeditev dohodka. Prepričani smo, da smo šele letos uspeli pretrgati že uveljavljeno miselnost avtomatične valorizacije osebnih dohodkov glede na povišanje življenjskih stroškov. Skupne komisije udeležencev samoupravnih sporazumov so sprejele obveznosti, da bodo upoštevale finančne rezultate in ekonomski položaj svojih udeležencev, odločale o umestnosti in višini upoštevanja življenjskih stroškov v modelu samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka. Tako pa postajata njihovo delo in odgovornost mnogo večja in zahtevata široko politično podporo. To še zlasti zaradi tega, ker naj opredelitev normalnega poslovnega uspeha temelji na planiranju dohodka in a planiranju realnih potreb po razširjeni reprodukciji, ne pa na takih kvantifikacijah, ki bodo skoraj vsakemu udeležencu pokazale »pozitivni" poslovni uspeh, čeprav posluje na meji rentabilnosti. Upamo, da smo tako opozorili na glavne probleme, s katerimi se srečujejo udeleženci panožnih samoupravnih sporazumov o razporejanju dohodka in o delitvi sredstev za osebne dohodke, ko določajo način razporejanja dohodka. Teh problemov ni mogoče rešiti z enim samoupravnim sporazumom, naj bo to ponožni, ali udeležencev iste poslovne skupnosti ali kakšen drug. Kakorkoli ocenjujemo samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, lahko ugotovimo, da gre za proces, v katerem neprestano analiziramo sprejete rešitve, jih poglabljamo in razširjamo - vse z namenom, da bi bil dohodek temelne organizacije združenega dela trdna osnova za uveljavljanje delitve po delu. INTERNI SISTEMI DELITVE SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE Kljub mnogim problemom pri razporejanju dohodka ugotavljajo udeleženci samoupravnih sporazumov, da jih čaka še veliko dela pri razvijanju delitve po delu. Upoštevaje stališča, ki so jih sindikati sprejeli v januarju 1975. leta o dograjevanju samoupravnih sporazumov v delitvi sredstev za osebne dohodke, lahko ugotovimo naslednje: PREVETRITEV SPORAZUMOV . Opredelitev tipičnih delovnih mest ah poklicev in njihovo indeksno (ne dinarsko) vrednotenje so marsikje pojmovali in še vedno pojmujejo kot obračunske osebne dohodke oziroma jih istovetijo s funkcijo kalkulativnih osebnih dohodkov iz zakona o samoupravnem sporazumevanju iz leta 1971. Upoštevaje to, da smo prešli na „nove“ samoupravne sporazume dokaj hitro in da v sedanjih samoupravnih sporazumih še nismo razvili kriterijev za ugotavljanje individualne delovne uspešnosti, je tako pojmovanje deloma upravičeno. To je tudi razlog za očitke panožvim samoupravnim sporazumom, da uravnilovsko določajo enak osebni dohodek delavcem istega poklica, čeprav gre za različno uspešne organizacije združenega dela in za različno delovno prizadevna delavca. Analiza kateregakoli samoupravnega sporazuma bi pokazala, daje taka razlaga v nasprotju z določbami samoupravnega sporazuma, čeprav so ga nekateri udeleženci celo sami tako pojasnjevali. To pa je že dmga ugotovitev. Udeleženci samoupravnih sporazumov so še vedno premalo seznanjeni s celovito vsebino in s cilji samoupravnega sporazumevanja. Še vedno je samoupravno sporazumevanje preveč zaprto v kroge skupnih komisij in posameznikov v organizacijah združenega dela. Prav tako je večinoma premalo časa za kvalitetno razpravo oziroma vsebina samoupravnega sporazuma ni delavcem prikazana na njim razumljiv način. Čeprav so razlogi za to objektivni in subjektivni, tako ne moremo več naprej predvsem iz dveh razlogov: — delavci premalo kvalitetno vplivajo na vsebino sporazumevanja, lahko pa bi tudi rekli na gospodarjenje, - samoupravno sporazumevanje postaja predmet neupravičene kritike. Panožni samoupravni sporazumi predpostavljajo kot enega izmed pogojev uveljavljanja delitve po delu tudi kvalitetno sistemizacijo delovnih mest in objektivno metodo vrednotenja delovnih mest. Čeprav so udeleženci samoupravnih sporazumov večinoma določili po enaki metodi kot vrednotenje sistemiziranih delovnih mest tudi akontacije osebnih dohodkov, kar vsekakor še ne pomeni uveljavljene delitve po delu, sodimo, da se marsikje še ne bi lotili sistemizacije delovnih mest, če ne bi bilo teh samoupravnih sporazumov. Tako pa smo slednjič uspeli, da imamo osnovo za načrtno kadrovsko politiko, za organizacijo in usklajeno tehnologijo dela ter za primerjalno vrednotenje delovnih mest med udeleženci, ki zaposlujejo podobne ali enake poklice. Ob tem moramo seve poudariti, da je leto 1976 namenjeno usklajevanju tipičnih del° nih mest med različnimi samoupravnimi sporazumi. V ta namen vsi zbirni podatki že na voljo, udeleženci istega samoupravne® sporazuma pa tudi že ugotavljajo, ali so v samoupravni sporazu zapisali res tipična delovna mesta ali poklice in ali so določili vilna indeksna razmerja. V nekaterih, zlasti težjih gospodarskih n javnostih ugotavljajo, da so indeksna razmerja glede narazpolozJ va denarna sredstva za osebne dohodke previsoka, zato nameravaj predlagati znižanje. Očitno, je, da so ponekod indeksna razm®1? ocenjena kot previsoka ne zato, ker bi bila v resnici previsok ’ ampak ker se še nismo navadili primerno vrednotiti teže dela inJ še vedno glavno merilo vrednotenja strokovnost ali izobrazba. gre pri tem za delavce, ki pomenijo večino zaposlenih, se tej mise nosti pridruži še finančni problem. Ob tem pa kaj radi pozabi^ da smo v stališčih sindikatov jasno zapisali, da je uveljavljanje r deksnih razmerij proces. Kot smo že omenili, smo v samoupravnih sporazumih dokaj P drobno opredelili osnove za vrednotenje delovnih mest. Medtem smo uspeli, da so skupna sredstva za osebne dohodke rezultat P j slovnega uspeha oziroma da so odvisna od doseženega dohodka, P je potrebno za celovitost interne delitve sredstev za osebne hodke jasneje določiti predvsem osnove in merila za ugotavlja11! delovnega uspeha posameznega delavca Drugače rečeno, dog voriti se moramo, kakšen mora biti delovni uspeh kateregakoli ® , lav ca po kvaliteti dela, gospodarnosti dela, količini dela in Pr*Pj?ot Ijenosti do dela, da ima pravico do takega osebnega dohodka, K je v relativnem odnosu določen v panožnem samoupravnem sp°r zumu. . jjj Dosedanja posvetovanja z udeleženci panožnih samoupravi1 sporazumov so dokazala mnogo večjo zainteresiranost za urejanj dohodkovnih odnosov in delitve osebnih dohodkov, kot sm° ugotavljali pred nekaj leti, ko so delovni kolektivi samouprav . sporazume pojmovali predvsem kot instrument, s katerim P družbo opravičujejo ali izračunavajo višino osebnih dohodkov, radi tega bi naredili veliko škodo, če bi kritiko samoupravnih sp razumov razumeli kot njihovo obtožbo, ne pa kot pot dograjeva in poglabljanja te vrste samoupravnega sporazumevanja. MAJDA BUDA DELAVCI IZ DRUGIH REPUBLIK V SLOVENSKEM GOSPODARSTVU ,De-V nedavnim je izšla publikacija Javno mnenje št. 56 -f .e'i2 drugih republik v slovenskem gospodarstvu in Ljubljani". \ I Publikaciji Raziskovalni center za samoupravljanje RS ZS Slo-akt^6 °^iav^a izsledke raziskave, katere namen je bil osvetliti družbeni, ekonomski in socialni položaj delavcev in drugih Pub Uk, ki delajo v slovenskem gospodarstvu. Gre zlasti za vpra-uja, zaposlovanja, delovne migracije, naseljevanja in procesa sa-delo>raVne inte%raclie številnih delavcev, ki so prišli v Slovenijo na L Oris temeljnih demografskih, socialnih in ekonomskih premikov, Pogojujejo zaposlovanje delavcev iz drugih republik v Sloveniji, ti le .0P°20m na smeri, pravzaprav panoge, v katerih se zaposlujejo oei-cb ^ot tudl 26 na nekatere njihove značilnosti. Tokrat pa si r elmo, kaj se dogaja neposredno pri zaposlovanju. koliko delavcev »z drugih republik dELA V SLOVENIJI? |. ^ odgovoru na tako zastav-j0 vprašanje se srečamo s te-Z1?'. ker ni ustreznih stati-*cnih podatkov. Službe za za-P°slovanje namreč ne eviden-lrajo delavcev glede na narod-°st in glede na to, ali so prišli a delo iz drugih republik ozi-orna pokrajin, hhjvečji del de-vcey iz drugih republik se za-Poduje mimo organizacij za zaposlovanje - tako tistih v dru-Kut republikah ali pa slovenskih. Raziskava je temeljila na orcu, ki je bil reprezentativen .vensko gospodarstvo, tako k J6 “do možno sklepati, da je j eta v slovenskem go-^Podarstvu zaposlenih blizu Li- števcev iz drugih republik. Tudi vzporedna anketa, ' J° je izvedla služba za zaposlovanje, je to oceno poroda. V. delovnih organizacijah sOspodarstva Slovenije je bilo P® lej anketi — v začetku leta ^ — zaposlenih približno -000 delavcev iz drugih republik. ^urili sta že več kot dve leti, dkar smo začeli pripravljati Plenjeno raziskavo, lahko pa kpamo, da je medtem število _ slavcev iz drugih republik na-‘aslo na blizu 100.000. To zla-* Zaradi hitre, za zadnje ob-obJe nepričakovane visoke asti zaposlenosti v panogah, v uterih se sicer zaposlujejo de-av^iz drugih republik, denimo gradbeništvo. Poleg tega naša piskava tudi ni zajela tistih de-vcev, ki delajo zunaj gospo-LarslVa> zlasti v nekaterih družnih dejavnostih, denimo v ravstvu. Tako lahko temu šte-_ u dodamo še nadaljnje ne ajhno število tistih, ki delajo v gospodarskem sektoiju. ^ Približno 12 % delavcev^ ki ®lajo v slovenskem gospodar- Duhf P1^^0 IZ drugih re-P blik. Gre za pomembno no- /anj° migracijo, premike de-. Vcev iz enega družbenega oko-Ja v drugo. Cfevetlitev vseh dej-ev in pojavov, ki so povezani s r , urigracijo, je družbeno iz-uno koristna, saj gre za svo- jevrsten proces v združenem delu, ki ima svoje posebne značilnosti in razsežnosti. Tudi v teh procesih je možno opazovati vsebinske procese naše samoupravne družbe. CD KOD PRIHAJAJO DELAVCI? V raziskavi smo si med drugim prizadevali tudi ugotoviti, od kod prihajajo delavci, ki se zaposlujejo pri nas. To zlasti zato, da bi ugotovili stopnjo organiziranosti zaposlovanja in področja, v katerih nastaja že neke vrste tradicionalni interes za zaposlovanje v Sloveniji, katere so narodnosti, ki prevladujejo ipd. Največ delavcev prihaja k nam iz Bosne in Hercegovine — 46,3 % sledijo delavci iz Hrvaške — 33,9 %, s področja Srbije (brez pokrajin) jih je 11,5%, manj pa iz drugih republik oziroma pokrajin. Vidimo torej, da je Bosna in Hercegovina in znotraj nje zlasti področje zahodne Bosne tista republika, iz katere je’najmočnejši dotok delavcev v Slovenijo. Efelavci iz Hrvaške se zaposlujejo pogosto v slovenskih delovnih organizacijah, ki so v neposredni bližini. Tako je zlasti med delavci iz te republike precej takih, ki se vsak teden vračajo domov. Kar zadeva delavce iz Črne gore in Makedonije, velja pripomba, da je med njimi mnogo takih (relativno več v primerjavi z drugimi republikami), ki so bolje usposobljeni in se torej zaposlujejo na bolj kvalificiranih delovnih mestih. PANOGE - DEJAVNOSTI, V KATERIH SE ZAPOSLUJEJO DELAVCI IZ DRUGIH REPUBUK V katerih panogah - dejavnostih se pretežno zaposlujejo delavci iz drugih republik, najbolje ponazarja naslednja tabela, ki prikazuje tako porazdelitev delavcev glede na njihovo skupno število kot tudi njihovo udeležbo v skupnem številu zaposlenih v posamezni panogi — dejavnosti. — Panoga — dejavnost Število vseh delavcev iz drugih republik Odstotna udeležba v panogi — dejavnosti Skupaj 76.893 100,00 industrija in rudarstvo 28.658 37,27 7,85 kmetijstvo 2.768 3,60 12,75 ~~ gozdarstvo 769 1,00 16,48 gradbeništvo 28.197 36,67 42,43 promet in zveze 6.013 7,82 14,42 ‘ trgovina in gostinstvo 4.291 5,58 4,98 — obrt 3.429 4,46 11,60 stanovanj, in komunal, dejav. 2.768 3,60 14,84 Skoraj tri četrtine vseh delavcev dela v industriji in gradbeništvu. V zadnjih osmih letih je vse večja udeležba teh delavcev v industriji, prometu in zvezah, trgovini, gostinstvu in obrti, zmanjšuje pa se udeležba v kmetijstvu, gozdarstvu ter v stanovanjski in komunalni dejavnosti. Čeprav tudi v teh drugih panogah število zaposlenih delavcev iz drugih republik ni manjše, pa lahko opazujemo izredno zanimiva gibanja. Industrija, promet in zveze in trgovina postajajo tiste panoge, kamor težijo delavci po svoji prvi zaposlitvi. Prva zaposlitev je bila največkrat v gradbeništvu, kmetijstvu in gozdarstvu. Potem pa, ko si pridobijo določena znanja, zapuščajo svoje prve delovne organizacije in odhajajo tja, kjer je gmotna in socialna perspektivardnejša in boljša. REGIONALNE ZNAČILNOSTI ZAPOSLOVANJA Ogledali smo si porazdelitev delavcev po gospodarskih panogah. Pri tem smo lahko opazili tudi gibanja iz manj privlačnih panog v tiste, kjer imajo delavci trajnejšo perspektivo. Oglejmo si še regionalne značilnosti zaposlenosti. Katere so tiste regije, mesta, kjer je večja gostota zaposlenosti delavcev iz drugih republik? Najprivlačnejše je ljubljansko področje. V tej regiji dela 44,2 % delavcev iz drugih republik, v ljubljanskih občinah pa 35,69%. Na področju Gorenjske dela 9.373 delavcev z izrazito koncentracijo na Jesenicah (železarna). Tem regijam sledijo: mariborska, obalno področje, celjska regija itd. To so področja, kjer se gospodarstvo hitro razvija in kjer je tudi največje pomanjkanje delavcev domačinov. Razumljivo je, da je tudi kompleksnost te problematike najizrazitejša in naj občutljivejša prav v regijah, kot so: ljub- ljanska in znotraj nje Ljubljana, Gorenjska, koprsko in mariborsko področje. KVALIFIKACIJSKA STRUKTURA Že ob opisu družbenih in ekonomskih značilnosti Slovenije, v katerih se odvija pomembna imigracija delavcev, smo povedali, katere so strukturne značilnosti razvoja slovenskega gospodarstva. Te so v tem, da se prepočasi razvijajo kvalitetni faktorji gospodarjenja. Trotovih smo tudi, da se znotraj slovenskega prebivalstva porajajo značilni premiki, ko delo v določenih panogah postaja manj privlačno ali pa sploh odbijajoče, ko so možnosti za pridobivanje kakršnihkoli kvalifikacij ugodnejše, ko razvitost šolskega sistema zagotavlja večini boljši „start“ že ob prvi zaposlitvi. Slovenija je torej področje, ki je v preteklosti potrebovalo zlasti manj kvalificirane delavce oziroma ko je bilo pomanjkanje takih delavcev izrazitejše. Odtod tudi vsaj del odgovora zaposlitvi zlasti v industrijskih panogah. STAROSTNI SESTAV IN SESTAV PO SPOLU Delovna mobilnost je vsekakor bolj značilna za mlajše generacije. Pri delavcih, ki prihajajo v Slovenijo, je ta mobilnost še izrazitejša. Nhjmlajših, starih manj kot 25 let, je 63,5 %. Zanimiveje, daje zlasti med delavci iz Bosne in Hercegovine in iz Kosova udeležba mlajših 'e bolj izrazita. Izjemo pomenijo le delavci, ki prihajajo iz Hrvaške. Raziskava je pokazala, da je mobilnost delavk v drugih republikah mnogo manjša, kot pri moških. Med zaposlenimi iz drugih republik je le 16,7% žensk. Raziskava se ni spuščala v vzroke, zakaj tako, zanesljivo pa lahko sklepamo, da gre za dvoje: na eni strani teče zaposlovanje teh delavcev predvsem v delovnih panogah, ki so po svoji tehnologiji take, da zaposlujejo predvsem moške (gradbeništvo, kmetijstvo, gozdarstvo), na drugi strani pa je vsekakor odločilna določena tradicionalnost, ostanki miselnosti, značilni za nekatera manj razvita področja, češ, „žena naj ostane doma“, pa tudi verski predsodki imajo svo' pomen ipd. Udeležba delavk je največj iz Hrvaške — 45,88 % delavk iz Srbije je 36,57 % najmanj delavk pa je iz Kosova — le 8,33 % KAJ MOTIVIRA DELAVCE ZA PRIHOD V SLOVENIJO Na prvi pogled se zdi, da je motiv za zapuščanje domačeg: kraja popolnoma jasen in da g: ne gre posebej raziskovati. Podrobnejša analiza motivov pa je opozorila, da ni odveč podrobneje osvetliti motivov, saj niso pri vseh delavcih enaki in enako močni. V anketi smo si prizadeval' poiskati bistvene motive za odločitev delavcev, da se zaposlijo v Sloveniji. Ti motivi so bili na- za značilno in neugodno kvalifikacijsko sestavo delavcev, o katerih teče beseda. Z Spol — v odstotkih KVALIFIKACIJSKI SESTAV Motivi moški ženske poprečje DELAVCEV OB PRIHODU V 100,0 100,0 100,0 SLOVENIJO JE BIL TAKLE: — doma ni bilo možnosti zaposlitve 38,9 46,6 40,1 * — boljši osebni dohodki 27,0 7,8 23,8 — nekvalificirani 63,8 % — boljše življenjske razmere 12,8 9,5 12,3 — polkvalificirani 9,6 % — boljša organizacija dela 2,5 0,4 2,2 -kvalificirani 13,7% — vpliv prijateljev in znancev 5,7 6,1 5,8 - visokokvalificirani 0,9 % — spoznati drugo okolje 9,2 4,3 8,4 - srednja strokovna — nadaljnja zaposlitev v tujini 0,9 — 0,9 izobrazba 5,1 % — želja zakonca 3,0 25,4 6,6 - višja in visoka izobrazba 1,2% — drugo 5,6 % Skoraj tri četrtine teh delavcev je brez kvalifikacij ali pa z najnižjimi. Še neugodnejša struktura je med tistimi delavci, ki so se zaposlili v gradbeništvu, kmetijstvu in v gozdarstvu. Ugodnejša pa je v industriji in rudarstvu, kjer je udeležba kva-lificiranih delavcev, tistih s srednjo, višjo in visoko izobrazbo največja v primeijavi z drugimi panogami, saj znaša 23,6 % Nekaj podobnega je tudi v prometu. Ti dve panogi zaposlujeta torej delavce, ki že imajo strokovne kvalifikacije oziroma so bili že prej v delovnem razmeiju pa jim je Slovenija pomenila možnost, da spremenijo zaposlitev. V vsakem primeru pa velja ugotoviti/ da prevladujejo nestrokovni delavci, odtod tudi veliko socialnih težav ob prihodu na delo - da je prva zaposlitev za večino delavcev v tistih dejavnostih in panogah, kjer vlada „kronično“ pomanjkanje teh delavcev. Iz te prve zaposlitve pa večina teži k Med motivi torej prevladuje pomanjkanje dela v domačem kraju. Obet za boljše življenjske razmere ni nič manj pomemben motiv. Slovenija pomeni torej za velik del delavcev iz drugih področij zagotovitev boljših delovnih in življenjskih razmer in možnost za hitrejše doseganje višjega življenjskega standarda. Ob tem je značilen tudi podatek, da je bil znaten del teh delavcev v svojem domačem kraju že v delovnem razmeiju. Tako je od skupnega števila 45,5 % delavcev že delalo v delovnih organizacijah, zvečine v domačem kraju. Ob motivih zaposlovanja ne bo odveč, če ugotovimo še nekatere sodialne značilnosti delavcev, in to glede na njihovo gmotno stanje. Podatki raziskave kažejo, da je med temi delavci največ tistih, ki nimajo nikakršne zemljiške posesti. Takih je 41,1 %, tistih, ki imajo do 2 hektarja zemlje pa 29,6 %. Več kot 70 % delavcev iz drugih republik je torej proletarcev in jim je zaposlitev v delovnih organizacijah edina perspektiva in edino zagotovilo socialne varnosti. S stališča- vključevanja v samoupravne tokove je to vsekakor pomembno, saj je vra-ščenost teh delavcev v delovno organizacijo trdnejša in postaja vse bolj organska. To pa je izredno pomemben pogoj integracije. V današnjem prispevku smo torej videli, daje med delavci iz drugih republik, ki delajo v Sloveniji, večina mladih takih, ki so prišli brez kvalifikacij, se pa s tem ne zadovoljijo, pa tudi takih, ki jim je delo v združenem delu zagotovilo obstoj. Med temi delavci je manj žensk. Prihodnjič pa bomo spregovorili o tem, kako se odvijajo procesi družbene integracije. (NADALJEVANJE PRIHODNJIČ) JOŽE TAVČAR ZALOŽBA ČZP DELAVSKA ENOTNOST SPOROČA, DA IMA NA ZALOGI: 1. V knjižnici SINDIKATI: - Slavko Grčar: ORGANIZIRANOST IN DELOVANJE SINDIKATOV, št. 2 - cena 20.- din - Olga Bručan in Slavko Grčar: FINANČNO POSLOVA-VANJE V SINDIKATIH, št. 3 - cena 20,- din - SAMOUPRAVNO UREJANJE DOHODKOVNIH ODNOSOV V ZDRUŽENEM DELU, št. 6 - cena 40,— din - AKTUALNE DRUŽBENOPOLITIČNE NALOGE SINDIKATOV DANES, št. 7 - cena 30- din - LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA — temeljna naloga sindikatov, št. 8 — cena 30.— din - Bogdan Kavčič: SAMOUPRAVLJANJE V ZDRUŽENEM DELU, št. 9 - cena 30.- din - Roman Albreht: NOV KORAK PRI GRADITVI TEMELJEV SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE DRUŽBENE UREDITVE (Pogledi na nekatera idejnopolitična vprašanja zasnove osnutka zakona o združenem delu in nadaljnje družbene preobrazbe na ustavni podlagi), št. 10 — cena 20. — din 2. INVENTIVNA DEJAVNOST V ZDRUŽENEM DELU — cena 150. — din 3. HIERARHIJA (Mednarodna raziskava) cena 179,- din 4. Najdan Pašič: NACIONALNO VPRAŠANJE V DANAŠNJEM OBDOBJU - cena 130,- din 5. Vinko Trinkaus: VELIKA STAVKA - cena 150,- din 6. Rado Stoka in Tomaž Kožuh: NAVTIKA — cena 170.- din 7. V založbi Z KPO: — gledališke publikacije — filmske publikacije — klubske publikacije — glasbene publikacije — Koledar spomina — cena 30. — din — Priročnik za organizatorje kulturnega življenja -cena 15. -- din — Ivan Cankar: V ARENI ŽIVLJENJA SEM STAL -cena 12.50. — din — Rdeči atom (Izbor svetovne revolucionarne poezije) — cena 20. — din /--------------------------------------------------------■ Vse omenjene publikacije, knjige in orošure lahko naročite na naslov: CZP DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4/11. Na naročilnici navedite plačilne pogoje. DE ljudje med ljudmi 31. julija 1976 stran b DIH. ljudje med ljudmi 31. julija 1976 stran Borci brez ustrezne »oborožitve« Izobrazbena raven novinarjev ne zadovoljuje. To ugotavljajo družbenopolitične organizacije, uredništva in često tudi novinarji sami. Takoj po osvoboditvi, ko so za novinarsko pero poklicno poprijeli tovariši, ki so se z informiranjem, dopisovanjem in poročanjem ukvarjali med revolucijo, ki jim je vojna pretrgala možnosti za redno izobraževanje, šli pa so skozi trdo univerzo boja in pisanja, smo za neustrezno šolsko izobrazbo lahko našli opravičilo: najnujnejša je povojna izgradnja. Veliko partizanskih novinarjev je že izgorelo ob delu, nekateri so se umaknili v zasluženi pokoj, na njihova mesta pa so prišli mladi tovariši. S končano srednjo šolo, letnikom ali dvema fakultete in nekaj novinarskimi, dopisniškimi izkušnjami Nobena fakulteta ne more narediti novinarja, lahko pa iz dobrega, novinarja, ki ga oblikuje praksa, naredi še boljšega. Čeprav smo pred desetimi leti ustanovili katedro za novinarstvo pri takratni visoki politični šoli, položaj danes ni bistveno boljši: še vedno se velik del novinarjev novači iz vrst honorarnih sodelavcev, ki počasi obesijo študij na klin in gredo med poklicne novinarje. Pero in tiskarsko črnilo zasvojita vsakogar, ki se je poskusil z njima! Če je tak, neustrezen položaj že v velikih novinarskih hišah, moramo z žalostjo ugotoviti, ,da je med organizatorji obveščanja, uredniki in novinarji v organizacijah združenega dela še slabše: če v velikih novinarskih hišah prevladuje nedokončana višja oziroma srednja izobrazba, v organizacijah združenega dela prevladuje srednja strokovna izobrazba. To pa je premalo! Novinarji smo predvsem družbenopolitični delavci. Lahko oprostimo narobe postavljeno vejico (čeprav to ni potrebno), ne povsem točno, po šolski razlagi, napisano vest, ki spusti enega od petih K, ne moremo jn ne smemo pa dopustiti premajhne družbene in idejne zagretosti! Ne smemo si dovoljevati napak na idejnem in teoretičnem družbenem in družbenoekonomskem področju, ker nas bodo nasprotniki takoj zavrnili češ, kaj nas bo ta učil, če še sam ne zna prav uporabiti, denimo, pojma presežna vrednost. Novinarji nismo zapisovalci in prenašalci tujih mnenj, mi javno mnenje sooblikujemo. Lahko je nekomu razložiti, kako se zjutraj z avtom zapelješ v službo: odkleneš garažo, odpreš garažna vrata, odpreš vrata na avtomobilu, sedeš vanj, za-preš vrata, naravnaš vzratno ogledalo, vtakneš kontaktni ključ v ključavnico, ga obrneš, pritisneš na plin — pripoved, skratka, z vsemi podrobnostmi, ki bi jo znal brez napake povedati vsak, ki vozi avto, ker ta postopek do podrobnosti pozna. Ali bi znali tako natančno odgovoriti na vprašanje, kako osnutek zakona o združenem delu, denimo, piše v obveščanju? Morda Kaj pa na vprašanje, ali se delovna organizacija lahko poveže z eno ali več sestavljenimi organizacijami? Odgovor je težji, ker tu že nismo več tako doma. Lahko bi zastavili še več takih in še< težjih vprašanj. Z odgovorom bi se mučili, ker teme ne poznamo. PrišU smo do pomembne ugotovitve. Lahko je govoriti in pisati o stvareh, ki jih dobro poznamo! Zato zahteva, da imamo ljudje, ki se ukvarjamo z obveščanjem, vsaj višjo, če že ne visoko izobrazba, ni nikaka kabinetna zahteva, to zahtevajo vsakdanje novinarsko življenje in številna žgoča vprašanja, s katerimi se srečujemo kot družbenopolitični delavci. Z ustanovitvijo katedre za novinarstvo si je družba zadala nalogo, da to vrzel zapolni, danes pa ugotavljamo, da je kljub vsem naporom še skoraj 800 organizatorjev obveščanja, urednikov in novinarjev v glasilih organizacij združenega dela brez ustrezne izobrazbe. Ker se na katedri za novinarstvvo (sedaj fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo) ne ukvarjajo z višješolskim, oziroma s študijem na prvi stopnji, smo se družbenopolitične organizacije, slovenska skupščina in sindikati dogovorili z višjo upravno šolo v Ljubljani, da v sodelovanju z nami in s fakuteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani prevzame organizacijo študija za novinarje, informatorje v nastajajočih INDOK centrih ter glasilih delovnih kolektivov. O tem je bil objavljen razpis v časopisih, več tovarišic in tovarišev, ki so se na naših strokovnih seminarjih zanimali za izreden višješolski študij novinarstva, smo pismeno obvestili mi, debel kup vabil pa je razposlala tudi višja upravna šola Ne, vpis ni slab, namen tega članka pa je drugačen: vsi, ki smo si prizadevali za začetek takega študija, smo skrbno pregledali učni program in ga podpiramo — v pravšnji meri je povezan s teorijo in prakso družbenopolitičnega življenja, vsebuje študjj novinarskih veščin in bo slušatelje po našem mnenju uspešno pripravil za odgovorno novinarsko delo. Zehmo vas spodbuditi, da se tudi vi vpišete na šolo! Če sem v komentarju minuli teden zapisal, da organizatorji obveščanja v delovnih organizacijah uživajo premajhen ugled v okolju, kjer delajo, in da širša družba premalo ceni njihovo družbenopolitično delo, danes misel razvijam: dejanska in ustrezna formalna izobrazba bosta odločilno prispevala k širšemu družbenemu ugledu novinarskega dela novinarjev, ki pišejo v tovarniške časopise. MATJAŽ VIZJAK I I S i * * 5 \ * i * $ * DOBRA DELA JOŽKA KOPRIVE Kako so zastave kihale (Jožek se vključi v delegatski sistem) Včeraj zjutraj se je sestala delegatsko izvoljena konferenca osnovnih sindikalnih organizacij v organizaciji združenega dela Jožka Koprive, da bi sprejela sindikalna stališča o problemih, o katerih bo jutri razpravljal delegatsko izvoljeni delavski svet podjetja. Predsednik konference je povabil na ta sestanek tudi sekretarja občinskega sindikalnega sveta. Rad bi mu namreč, kot je ob začetku razprave dejal, „pokazal in doka-zal“, kakšne bistvene spremembe je doživela njihova organizacija po celjskem kongresu slovenskih sindikatov. In je pripovedoval: ,JPred leti še pomisliti nismo mogli, da bi lahko organiziral kaj takega, kar se dogaja danes. Delavski svet in strokovne službe so podcenjevah sindikat, bili smo zanje kot nekakšno peto kolo. Le redkokdaj nam je delavski svet poslal gradivo za svoje seje, lahko bi rekel, da samo takrat, ko je zakon veleval, da mora pri oblikovanju in sprejemanju samoupravnega akta sodelovati tudi naša organizacija. Zdaj pa si je naš sindikat že izbojeval pravico, da je povsod navzoč in da sprejema stališča o vseh problemih, ki zadevajo delovno organizacijo. ‘ Pokazal je 156 strani gradiva za 13. sejo delavskega sveta, na kateri bodo razpravljali o 16 točkah dnevnega reda — od vzrokov in posledic izgube v prvem polletju letošnjega leta, do vprašanja, kje dobiti sredstva za organizacijo delavskih športnih iger. „0 vseh teh problemih bomo danes izoblikovan stališča,“ je dejal sekretarju občinskega sindikalnega sveta, „in v zadnjem letu se še ni zgodilo, da delavski svet ne bi upo števal naših mnenj, predlogov in zahtev.“ Občinski sindikdni aktivist pa se ni pri-družil njegovemu navdušenju in je skušal povedati svoje mnenje: „Saj ste vendar delegati članov sindi-kata!“ Predsednik konference mu je takoj pojasnil: „Seveda smo. Povedati pa moramt da naš delegatski sistem čudovito deluje. Že pred poldrugim letom smo ustanovili sindikalne skupine in tam volimo delegate v izvršne odbore osnovnih organizacij, ki volijo delegate v sindikalno konferenco. Pri nas vsak delavec ve, kdo je njegov delegat in vsak lahko pove delegatu svoje mnenje ali celo kritizira naše stališče." Konferenca osnovnih sindikalnih organizacij je sestankovala v sindikalni sejni sobi in tamkaj, se pravi v kotu te sobe, hrani delovni kolektiv organizacije združenega dela vse svoje zastave: republiške, državne in partijske ter sindikalni prapor. Ko je sekretar občinskega sindikalnega sveta skušal povedati delegatom konference, kaj je in kaj naj bi bil delegatski sistem in kaj želimo z njim storiti, je za zastavami, o katerih smo prej govorili, nekdo kihnil. In pred presenečenimi delegati je zlezel izza/ zastav Jožek Kopriva, njihov honorarni vratar. Še je kihal, ko je dejal: »Tele naše fane bi bilo treba čimprej nekoliko prevetriti." Najbrž že veste, kaj se je potlej dogajalo, zato bom zapisal le nekaj stavkov iz njihovega zapisnika: »Predsednik konference je Jožka Koprivo opomnil, da bi kot star član sindikata lahko vedel, kaj je prav in kaj ni, kaj lahko stori in česa ne sme narediti." Jožek pa je trdil: »Delavci, torej člani sindikata so me poprosili, naj skušam ugotoviti, o čem razpravljate in kakšna stališča sprejemate v njihovem imenu. Radi bi vedeli, za kaj se odločate, saj ste vendarle njihovi delegati." Konferenca je po krajši razpravi sklenila, da Jožku Koprivi ne dovoli udeležbe na sestanku, ker se je nedemokratično skril za zastavami" in prisluškoval razpravi demokratično izvoljenega delegatskega vodstva." V zapisnik pa niso zapisali, kaj je o tej zadevi dejal sekretar občinskega sindikalnega sveta. Omenili so le, daje našega Jožka povabil na razgovor v občinsko sindikalno pisarno. Potem je konferenca sprejela sindikalna stališča glede vseh šestnajstih problemov, ki sojih dali na dnevni red jutrišnjega sestanka delavskega sveta. PS. 0 obisku Jožka Koprive v pisarni občinskega sindikalnega foruma pa bom pisal v prihodnji številki našega lista. JANEZ VOLJČ 4 * * * * * * * * * * * \ * * i * * % * \ 5 * * * * £ £ * * £ * * * * * * * \ 5 5 * * # * * * * \ \ * * \ £ Osrednja republiška pr0S^,(\C ^ u Vstaje slovenskega naroda je bila letos v Dražgošah, kjer je bila v januarju leta,:\tni^n^arna bitka Cankarjevega bataljona s premočnimi nemškimi silami. Da bi Vsai nekoliko približali herojsko zmago, ki so jo izbojevali Cankarjevci na i2Je ^ločili, da ponatisnemo nekaj odlomkov iz knjige Ivana Jana .Dražgoška bitka - la pri založbi Partizanska knjiga 1974. leta. (Nadaljevanje iz prejšnje števil' Na položajih Bernardove 'n zahodno od nje prvega dne Jak „ Pr*' tisk ni bil kdove kako hud. 80 vse bolj silili Na peči, kjer je bilalg^ četa in štab, ter proti dvignjenim J%jiI1L Med tistimi, ki so bili na P° * t. ® pečeh, je bil tudi Cveto NovaK <(t, skega voda, ki takole pripoveduje 0 dražgoških bojev: »tiPmf „... Ko so se Nemci vzp^n) j ki so se je udeležili t S. brigadirk in brigadirjev d^v 8tevilni d ružbe nopoliti čni turi- ^ slovesnosti so poslali st Protestno pismo predse d-^ republiške konference no Ltovenije in-v njem odloč- TSf'- V' —— republiške 4SM Sl n° ob stičnih ^sodili dejavnost šovini-^ "h organizacij na Koro- q "t ter sprejem obeh zakonov P°pisu prdrivalstva in o na- ednostnih skupinah v avstrij-Skem Parlamentu. JANEZ KURBUS t iMM Slavko Senekovič — referent za idejnopolitično delo in kulturo v brigadi: »Izdajali smo tudi bilten, imeli zabavne večere, predavanja ...“ ••• \ ' . . . . ......V-i Po napornem delu smo včasih tudi posedeli in poklepetali z do mačini. teljstvo in se pogosto sestajajo. To mi je pripovedoval Albert Theys na zasedanju mednarodnega komiteja za Dachau v Muenchnu 1965. leta. Odpor proti nacizmu so pokazali tudi pod Dražgošami in v Dachauu, kjer so bili poleg drugih zaprti tudi nemški protinacisti. Le-ti pa do našega prihoda tja niso nič vedeli o naši državi, še manj pa o našem boju proti nacizmu. Šele mi smo jim začeli razlagati, kaj se godi pri nas, Luksemburžani pa so nam pri tem pojasnjevanju pomagali. Natančnejši podatki o Luksemburžanih v dražgoškem boju sicer še niso znani, a ob tem poudarjam, da je boj proti nacizmu odkril želje in težnje tako majhnih narodov, kot sta luksemburški in slovenski. V svetu in tudi med seboj nismo bili znani, zbližal pa nas je skupen boj. Zaradi odpora proti nacizmu smo se srečah v taborišču smrti, ker smo fašizem pravilno in zgodaj ocenili kot smrtnega sovražnika človeštva. Že 1941/42 smo delovali proti nacizmu, ko o antifašistih drugih evropskih dežel še ni bilo nič slišati. Vrnimo se spet na dražgoška pobočja, kjer je bil med drugimi borci tudi pomočnik mitraljezca Karel Kravcar iz Tržišča. Ležal je blizu Šokolskega doma. Takole pravi: „. .. Že ko so Nemci začeli napadati, je Jože Gregorčič neprestano hodil po položajih ter nas opozarjal in hrabril. Posebno tam, kjer so Nemci najbolj pritiskali. Na našem odseku ni bilo take nevarnosti, ker je bil svet strm in so Nemci po visokem svetu le s težavo lezli navzgor. Ukaz je bil, da je treba z municijo zelo varčevati in da ne smemo streljati v prazno! Ležanje v snegu je povzročilo, da sem bil ves otekel. Opazil me je komandant Gregorčič, čeprav je med bitko imel veliko skrbi. Takoj me je premestil za pomočnika mitraljezca Jerneju Slaparju, ki je streljal izza nekega hleva. Prav k Slaparjevemu mitraljezu je Gregorčič prihajal zelo pogosto. Mitraljezcu je naročil, naj strelja v dolino, kjer so Nemci hoteli postaviti topove — to velja za drugi dan bojev — in da pod nobenim pogojem tega ne sme dovoliti. Jernej je bil zelo dober borec in tako so Nemci mogli en top privleči šele ponoči. Ko je Gregorčič spet prišel k nam, so bili Nemci že tako blizu, da smo slišali njihovega oficirja, ki je svoje vojake poganjal natanko pred naše cevi. Skrit je bil za drevesom in podrejenim grozil s pištolo. Gregorčič mu je tedaj zavpil, naj pride naprej sam, če si upa. Izzival ga je. Nemški oficir pa je vpil nazaj in nas obkladal s kletvicami in zmerjal z banditskimi svinjami. Gregorčič nam je naročil, naj na tega oficirja dobro pazimo, daje ne bo potegnil kam drugam. Nekaj časa je še kričal proti nam, banditom in nad svojimi vojaki, potepi pa se le malo preveč sklonil izza drevesa. Tedaj so krogle opravile svoje. Zmerjanje za drevesom je utihnilo, vojaki pod nami pi so se nehali plaziti v hrib, ker jim oficir ni več grozil s pištolo .. . V strmini je bilo vedno več okrvavljenih drč, ki so kazale, kod so napadalci odvlekli svoje ranjene in padle . ..“ Ko pehota ni nič opravila, so Nemci udarili po dražgoških pobočjih tudi s topovi. Ti so bili spočetka sicer manjšega kalibra, toda granata je granata. Sprva so topovi celo na borce delovali zastrašujoče, kaj šele na domačine, ki so se stiskali po hišah in kleteh. Že prvi dan je več granat padlo v bližino Birtove hiše. Kazalo je na to, da Nemci vedo, kje je partizanski štab. Padale so tudi na Sokolski dom in na sosednjo hišo, kjer je bila glavna kuhinja z intendanturo. Na pečeh so granate padale zelo na gosto. Prav čudno, da ni bilo več žrtev. Steno Sokolskega doma je porušilo, tako da so se borci, ki so spali tam, morali že po prvem dnevu bojev preseliti v Beštrov hlev. Več granat je bilo zažigalnih in tako je Žerelnikova hiša pogorela že prvi-dan. Vmes se je vnelo tudi nekaj senikov. Sicer pa je največ granat zbučalo čez vas in oralo zasneženo pobočje. Tik pod vasjo so padalci poskušali postaviti tudi minomet, a so jim partizani to preprečili z dobro meijenimi streli. Med gostim streljanjem je bilo borce težko primemo hraniti. Vsak premik je pomenil veliko tveganje. A kljub temu so tovariši raznašali hrano na položaje, kajti borci so začeli slabeti. Zlasti nevarni so bili težki mitraljezi, ki sojih Nemci že ta dan postavili po Novakovem hribu, na Površinici in na Slemenu. To so vzpetine, s katerih so streljali na Dražgoše in na tamkajšnje položaje skoraj vodoravno. Razen tega partizani niso imeli zaščitnih oblek, da bi se skrivali pred nevarnimi nemškimi mitraljezcr Glede tega so bili napadalci veliko na boljšem. Zahodno od Peči, blizu cerkve, se je prvi dan v glavnem spopadla le skupina ob poti, ki je odbila Nemce tudi s te, najzahodnejše strani, ko so hoteli prodreti med hiše. Vodnik Rudi Robnik se je s smučmi spustil na ogroženi kraj in z brzostrelko pomagal desetini, ki se je spopadla z napadalci. Zvečer je nemški oficir v Rudnem pripovedoval, da se partizani vozijo na smučeh kot sami vragi in da so strelci, kakršnih še ni srečal. Tisti dan so dobili borci pri cerkvi hrano okrog enajstih, in to je bilo za ta dan vse. Nemci so preveč nažigali v to smer. Hrano jim je .v košu prinesel neki domačin. Vse nemške granate pa niso eksplodirale, čeprav jih je ta dan padlo zelo veliko. Posebno Na peči! Borci in domačini so govorili, da je veliko granat delo sabotaže ah pa so tempirane tako, da bodo eksplodirale šele pozneje! Nemci so takrat nekaj tovarn.municije imeli tudi v drugih okupiranih deželah — na Češkem, v Belgiji ali v Holandij. Morda so bile posredi res roke tamkajšnjih rodoljubov — antifašistov, ki so se oprijeli te vrste boja proti Hitleiju. Marsikatero življenje je bilo s tem prihranjeno in prav zanimivo bi bilo vedeti, od kod so te granate prišle. Ker so strojnice v začetku poledenele od žmrzali, jih je orožar Drago Vraničar z mitraljezci ogreval nad plamenčkom v hiši, kjer si je uredil majhno delavnico. To je bilo važno opravilo, kajti na položajih je bilo več kot dvaj et partizanskih strojnic. Te so bile hrbtenica obrambe! Bile so v rokah mitraljezcev: Ivana Zajca, Maksa Krmelja, Henrika Bička, Janeza Ogrina-Templavovega, Franca Jerale, Maksa Ržena, Vinka Žaklja, Miha Firsta, Pavla Ingliča, Franca Potočnika, Franca Dacarja, Tončka Benedičiča, Danka Padovana, Lojzeta Goloba, Draga Jakopiča, Milana Bajca, Jerneja Slaparja, Karla Mlakarja, Pavla Platiše, Toneta Dežmana, Justina Dolinarja in še nekaterih drugih, kajti mitraljezci so se hitro menjavali. Med naštetimi je danes živ samo še Tone Dežman. Ko se je dan nagibal k večeru, so se številni napadalci, ne da bi dosegli svoj namen, morali umakniti pod vznožje strmin, od koder so začeli napadati zjutraj. iz Ščavnice so se srečali z brigadirji iz Bačke 0 e °b spomeniku NOB v Lenartu. UNIVERZA V LJUBLJANI - Višja upravna šola Ljubljana, Titova cesta 102 razpisuje za študijsko leto 1976/77 ŠTUDIJ OB DELU v oddelku za informacijsko dokumentacijsko dejavnost v delegatskem sistemu (INDOK) V tem oddelku bomo v sodelovanju s fakulteto-za sociologijo, politične vede in novinarstvo v dveh letnikih prvenstveno izobraževali vodje informacijsko dokumentacijske dejavnosti ter organizatorje obveščanja, novinarje in urednike glasil in informacijskih biltenov v občinskih središčih in v organizacijah združenega dela. V ta oddelek se lahko vpiše: a) brez preizkusa znanja - kandidat, ki je končal srednjo šolo, ki traja najmanj 4 leta z zaključnim izpitom - kandidat, ki ima poleg poklicne sofe z zaključnim izpitom končano še 2-letno delovodsko ali podobno šolo - kandidat, ki ima srednjo politično šolo z zaključnim izpitom b) kandidat, ki nima spričeval ali drugih dokazil o zahtevanem znanju iz tč. a) se lahko vpiše v šolo, če poprej opravi preizkus znanja, s katerim dokaže, a obvlada temeljna znanja za študij na šoli Kandidati za vpis se morajo priglasiti v naslednjih rokih: - kandidati za vpis (brez preizkusa znanja) se morajo prijaviti do 31. avgusta 1976, izjemoma do 20. septembra 1976, če končajo srednjo šolo v letu 1976 - kandidati, ki morajo opravljati preizkus znanja, se morajo prijaviti najkasneje do 15. avgusta 1976. O sprejemu v šolo in sprejemnih pogojih odloča na podlagi predloženih listin odbor za študentska vprašanja. O sprejemu ali odklonitvi prejme kandidat pismeno obvestilo. Informacije daje referent za študentske zadeve na višji upravni šoli - 61000 Ljubljana, Titova 102, telefon 341-972. Pomoč Posočju Da bi pomagali krajem, ki jih je prizadel potres v Posočju, so sindikati Slovenije pozvali vse delovne ljudi, da prispevajo poleg sredstev solidarnosti za odpravo naravnih nesreč še dodatna sredstva v višini enodnevnega zaslužka, in to bodisi z dodatnim delom ali iz svojih sredstev. V ta namen so v vseh občinah odprli zbirne račune, s katerih se sredstva sproti stekajo na skupni zbirni račun pri Rdečem križu Slovenije. Na zbirni račun se je do 23. julija letos steklo po občinah: Občina enodnevni zaslužek zbrano dinarjev odsto- tek Ajdovščina 939.573 179.290,4,5 19,08 Brežice 754.845 262.134,90 34,73 Celje 5,520.312 776.156,85 14,06 . Cerknica 647.045 307.765,95 47,56 Črnomelj 672.685 140.121,05 20,83 Dravograd 345.696 44.931,20 13,00 Domžale 1,595.568 132.597,90 8,31 G. Radgona 739.453 467.358,70 63,20 Grosuplje 762.304 180.200,70 23,63 Hrastnik 708.794 83.332,80 11,76 Idrija 893.700 502.019,75 56,17 11. Bistrica 629.706 252.958,45 40,17 Izola . 749.520 108.476,60 14,47 Jesenice 2,339.865 299.359,95 12,79 Kamnik 1,364.015 146.561,60 10,74 Kočevje 981.463 240.461,10 24,50 Koper 3,157.857 380.735,20 12,06 Kranj 4,671.315 1,165.311,10 24,95 Krško 1,253.645 404.920,30 32,30 Laško 797.160 280.721,90 35,22 Lendava 693.972 230.921,70 33,28 Lenart 219.898 146.536,65 66,64 Litija 604.611 128.386,95 21,23 Logatec 362.880 18.411,95 5,08 Ljubljana Bežigrad 4,898.310 4,144.220,80 84,61 Ljubljana Center 11,937.510 4,588.061,90 38,43 Ljubljana Moste-Polje 3,486.690 1,085.565,85 31,13 Ljubljana Šiška 5,310.500 1,818.214,15 34,24 Ljubljana Vič-Rudnik 3,103.826 1,715.727,85 55,28 Ljutomer 509.625 306.317,55 60,10 Maribor 12,656.877 2,967.924,85 23,45 Metlika 316.479 2.026,70 0,64 Mozirje 492.420 164.034,55 33,31 M. Sobota 2,003.850 1,431.408,80 71,43 Nova Gorica 3,855.770 1,447.707,60 37,55 Novo mesto 3,121.764 372.475,90 11,93 Ormož 361.698 148.504,70 41,06 Piran 948.236 289.883,90 30,57 Postojna 1,092.624 169.371,35 15,50 Ptuj 2,211.000 636.775,05 28,80 Radovljica 1,690.458 >•' 172.257,80 10,19 Radlje ob Dravi 588.088 _ Ribnica 358.255 1.330,75 0,37 Ravne na Kor. 1,719.963 107.311,90 6,24 Sevnica 654.300 204.544,25 31,26 Sežana 1,169.516 561.202,25 47,99 Slov. Gradec 811.206 96.740 11,95 Slov. Bistrica 1,067.269 91,288,20 8,55 Slov. Konjice 821.400 411.068,35 50,04 Šentjur p. C. 351.948 '28.171,40 8,00 Škofja Loka 1,974.545 217.912,00 11,04 Šmarje p. J. 734.944 46.209,85 6,29 Tolmin 816.291 460.228,70 56,38 Trbovlje 1,734.600 181.747,85 10,48 Trebnje 482.400 200.644,40 41,59 Tržič 835.312 70.657,70 8,46 Velenje 3,212.960 331.190,80 10,31 Vrhnika 651.015 267.587,55 41,10 Zagorje o. S. 792.792 173.165,65 21,84 Žalec 1,422.300 219.694,10 15,47 Skupaj 109,602.623 31,580.755,80 28,81 Ljubljana, 23. julija 1976 Poleg navedene vsote je bilo zbrano na zbirnem računu Rdečega križa Slovenije še 10,541.904 dinarjev kot prispevek občanov v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in sindikalnih organizacijah, in to še preden so bili odprti zbirni računi v občinah. V -znesku tudi niso upoštevana sredstva, ki so jih organizacije in posamezniki nakazovali takoj po potresu na račun v občini Tolmin in Nova Gorica. Teh sredstev je več kot 10 milijonov dinarjev. Kot je bilo že objavljeno v tisku, odloča o uporabi teh sredstev medobčinski koordinacijski odbor na prizadetem območju v sodelovanju z republiškim operativnim štabom za odpravo posledic potresa v Posočju. Vsem, ki so prispevali sredstva, se toplo zahvaljujemo, hkrati prosimo vse, ki še niso dali prispevka, da to storijo čimprej, saj bodo s tem izkazali svojo solidarnost krajem, ki jih je prizadel potres. Jutri lahko taka nesreča doleti nas, ki bomo prav tako potrebni pomoči! Za republiški svet ZSS JULIJ PLANINC iz osnovnih organizacij 31. julija 1976 stran novice izorganizatii PEKO TRŽIČ Pravilna naravnanost V tržiškem Peku so dokaj tehtno razpravljali o osnutku zakona o združenem delu — na zboru komunistov, na razširjenem družbenopolitičnem aktivu, na sestankih sindikalnih skupin in na zborih delovnih ljudi „Kaj lahko izluščimo iz vseh teh razprav? “ se v „Čevljarju“, glasilu delovne skupnosti tovarne obutve Peko, sprašuje Božidar Meglič. In piše: „V kritični oceni, ki sta jo predložila izvršni odbor sindikata in družbenopolitični aktiv, je bilo jasno povedano, kje so vzroki za pomanjkljivosti v naših, sicer zelo razvitih samoupravnih in medsebojnih odnosih. Razprava med delavci ni bila tako živahna, kot smo pričakovali, verjetno zato, ker smo preveč pričakovali Delavci pa so opozorili na nekaj izredno pomembnih tem, ki v osnutku zakona niso dovolj podrobno opredeljene. Naj naštejem nekaj nji- hovih vprašanj: Kakšna so merila za določanje deleža minulega dela delavcev v temeljni organizaciji združenega dela? Kako organizirati samoupravno skupnost skupnih služb, ki jo osnutek zakona imenuje delovna skupnost? Kako v duhu osnutka zakona urediti naše odnose s kooperanti? In ne nazadnje, kako približati upravljanje vsem delavcem oziroma kako doseči, da bodo dohodkovni odnosi med temeljnimi organizacijami boljši? Zlasti pomembna je zahteva na zboru vzdrževalnih obratov in orodjarne, ko so delavci terjali naj jim na zboru poročajo, kako so bili uresničeni sklepi prejšnjega zbora, kar kaže na zanimanje delavcev za odločanje. Se naprej pa ostaja pereče vprašanje, kako še bolj zainteresirati vsakega posameznika za funkcijo samoupravljavca, ki je po ustavi naša pravica in dolžnost.'* CIMOS KOPER Napredek samoupravljanja Zaradi posebnega gospodarskega položaja Cimosa so pri razvoju samoupravljanja v tej delovni organizaciji morali upoštevati številne posebnosti. V pogodbi o tujem vlaganju, ki je bila sklenjena že leta 1972, še niso bila uveljavljena ustavna določila, ki obravnavajo položaj delavca v združenem delu. Ko je bil osnutek zakona o združenem delu poslan v javno razpravo, so tudi v Cimosu s pomočjo Gospodarske zbornice SRS in sindikata naredili načrt dejavnosti za nadaljnji razvoj samoupravljanja in za čimprejšnjo uveljavitev samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. V načrtu je podrobno opisanih deset nalog, ki posegajo na področje tujega in domačega vlaganja sredstev, na področje pogodbe o skupnem vlaganju, ureditev odnosov med vlagatelji in uskladitev njihove pristojnosti z našo zakonodajo. V Cimosu želijo, da bi se delavci dobro samoupravno organizirali in tudi sprejeli vse samoupravne akte ” skladu z novim zakonom o združenem delu. Ta načrt dejavnosti je sprejela tudi sindikalna konferenca. Podprla sta ga osnovna organizacija zveze komunistov in širši politični aktiv delovne organizacije. S to akcijo se je Cimos vključil v javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu, ki mu bo koristila kot temelj v nadaljnjem samoupravnem delovanju. NEDA KNIFIC TOZD DELAVSKA ENOTNOST objavlja za nedobčen čas prosti delovni mesti 1. poslovodja v knjigotrško usmerjeni trgovini 2. prodajalka v knjigotrško usmerjeni trgovini POGOJI: pod 1. - ustrezna poslovodska šola ali šola za prodajalce z vsaj tremi leti delovnih izkušenj poslovodje v knjigotrški stroki — dokazilo o dopolnilni izobrazbi za knjižničarje in knjigotržce pod 2,— šola za prodajalce in vsaj triletna trgovska praksa v knjigotrški stroki. OD po samoupravnem sporazumu. Objava velja do zasedbe delovnega mesta. Kandidati naj svoje vloge pošljejo na naslov: Izvršni odbor TOZD Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. CELICA POD DROBNOGLEDOM - CELICA POD DROBNOGLEDOM -CELICA POD DROBNOGLEDOjJ Nedokončana bitka Sindikat je lahko samo toliko naš, kolikor ga delavci rabimo in ga znamo organizirati \ so; Prvi dos real kot tati glec izve vali Pre Pro stri se i „Naše osnovne organizacije," je dejal Ivan Valjavec, sekretar občinskega sindikalnega sveta v Tržiču, „niso še povsem doumele, kaj bi morale storiti, da bi se sindikalno organizirani delavec lahko uveljavil kot odločilni dejavnik v sistemu samoupravljanja." Prišel sem v Tržič samo zato, da bi zvedel, kaj so delavci koristnega pridobili, ko so se odločili, da se bodo na novo sindikalno organizirali; torej, kaj jim je dobrega prinesla sindikalna dejavnost po 8. kongresu slovenskih sindikatov, še zlasti pa v zadnjih nekaj mesecih, ko so razpravljali in sprejemali osnutek zakona o združenem delu in ko so morali vsaj začeti razpravo o spremembah v samoupravnih aktih, ki jih morajo prilagoditi zahtevam novega zakona. VEDO, KAJ HOČEJO Na vsa ta vprašanja je- Ivan Valjavec odgovoril: ..Spodbudili so nas že amandmaji k ustavi, ki so na novo opredelili veljavo delavske samouprave in hkrati tudi sindikalno dejavnost. Že takrat smo v delovnih kolektivih spoznali, da si lahko privoščimo samo tolikanj resnične delavske samouprave, kolikor smo je sami sposobni organizirati. Nihče nam ni in tudi 'sedaj nam ne bo ničesar podaril. Iz tega spoznanja so se kasneje oblikovale sindikalne skupine in še marsikaj smo v tem obdobju storili, da bi temeljne celice našega sindikata, torej osnovne organizacije, oblikovali tako, da bi v njih lahko sleherni delavec uresničeval svoja hotenja." V Tržiču so vse to postorili in skoraj povsod, v vseh organizacijah združenega dela, ugotavljajo koristi takšne usmeritve. So pa še problemi in težave in dogaja se, da sindikalni aktivisti pri obilici nalog ne vedo, kako naj bi se zadeve lotili, da bi čimprej in dovolj učinkovito omogočili članom sindikata, da res odločajo o vseh zadevah v organizaciji združenega dela. Naj Valjavčeva mnenja strnem v nekaj odstavkov. ..Delavci smo se organizirali v sindikat zato, ker smo spoznali, da nam nihče ne bo ničesar podaril; torej je sindikat naša, se prgvi delavska organizacija, ne pa stvar prejšnjega ali zdajšnjega foruma. Stare težnje, da mora sindikat skrbeti za delavce, organizirati zanje ozimnico in letovanje, zagovarjati človeka, ki so ga obtožili ali obsodili, niso več glavno napotilo za naše delo. Organizirali smo kopico samoupravnih institucij, ki morajo skrbeti za delavce in v katerih delavci skrbe sami .zase; torej tudi to področje ni več naša glavna dejavnost. Zdaj sindikalne organizacije skušajo predvsem pomagati delavcem, da bi bili dobri samoupravljavci." SO PA ŠE TEŽAVE In sva več govorila o težavah kot o dobrinah. „So sindikalne organizacije, ki še zdaj delujejo kot podaljšek roke uprave. V strokovnih službah so denimo naredili analizo dosedanjega samoupravljanja, ki jo povsod potrebujejo za razpravo o osnutku zakona o združenem delu, sindikati pa sprejemajo takšno oceno, pri kateri sami sploh niso sodelovali in jo na sestankih sindikalnih skupin razlagajo kot svojo analizo samoupravne dejavnosti.", „Že nekaj let velja," je dejal Ivan Valjavec, „da je sindikat pri razpodelitvi kadrov vedno nekakšen ostanek. In ker smo takšen ostanek, se nam še zdaj dogaja, da delegatsko izvoljeni člani izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije nič ne delajo in celo ne prihajajo na sestanke." „Ko pravim, da so delegatsko izvoljeni, moram povedati še to, da marsikje e vedo, kako naj delajo zdaj, ko imajo delegate. Skoraj povsod se delegati, naj bodo sindikalni ali samoupravni, sestajajo sami, tamkaj se dogovorijo za stališča, kijih potlej nesejo na sestanke vodstev, bolj malo pa je primerov, da bi že na sestanku sindikalne skupine, torej tam, kjer je človek izvoljen za delegata, oblikovah stališča tako, da bi jih lahko delegati nesli tja, kjer odločajo. V najboljšem primem se redno sestajajo delegati samoupravnih vodstev in se dogovarjajo, koga bodo kam poslali in kaj naj tam pove; delegati v sindikalnih forumih pa predvsem informirajo svoje volivce, kaj so na sestankih vodstev govorili; o tem poročajo in terjajo podporo. Le redko kdaj se zgodi, da stališča oblikujejo med delavci, v bazi. Že dolgo vemo, da ne bo dobrega delegatskega sistema, dokler baza ne bo organizirana, pa smo se vendar doslej prilagajali novi ustavi tako, da smo se na novo organizirah, izvolili smo poverjenike sindikalnih skupin, delegate izvršnega odbora, konference, odbora strokovnih sindikatov in občinskega sindikalnega sveta, delamo pa dostikrat po starem, kot da bi bili odborniki." IN KAJ STORITI? Razprave o osnutku zakona o združenem delu, povsod tam, kjer so se začele v sindikalnih skupinah, so močno spodbudile zanimanje za sindikalno dejav- nost. V mimilih nekaj mesec#1 smo v sindikalnih skupinah g°' vorili tudi o številnih novih s* moupravnih aktih, ki jih je bil° treba sprejeti Tam, torej v osnovni sindikalni organizaciji so se ljudje posamično izreka# za predlagani plan razvoja Slovenije — v skladu s stališči, ki so jih sprejeli na zborih delavcev ali na sestanku osnovne organizacije sindikata. S tem, ko tako delamo, pa si nismo izmisli# prav nič novega; obudili smo star način dela, ki je terjal, sleherni aktivist vsak dan me# delavci uveljavlja stališča organiziranega proletariata, pridobiva ljudi in jim, omogoča, da sami zase nekaj naredijo. Pri tem delu pa še kako rabimo dobro delavsko partijo, ki mora živeti in delovati med proizvajalci." 2; Poe mu dol ko\ V ] Trs me skc tre llSf me čit Pai Pri žm vaj de: Zn; sve do; mi NAMESTO KONCA „V tržiški občini smo doslej marsikaj storili, kar zadeva dejavnost sindikata v osnovnih organizacijah ali v celicah, kot jih imenujete v vašem časniku,* je dejal Ivan Valjavec. ,,Sindikat postaja last delavcev. Toda za marsikatero naše podjetje je to le fraza. Mnogi delavci so člani , sindikata, v njem pa ne delajo in čakajo, kdaj bodo od njega kaj dobili. Ne zavedajo se še tega, da sindikat ni dedek Mraz, ki prinaša darila. In prav o tem bi kazalo več spregovoriti v vaši „Celici pod drobnogledom1*-Zapišite vso resnico o delavcu, tudi o tistem, ki je samoupravljavec in hkrati mezdni delavec, ki je proletarec in obenem ma-lomeščan, torej o delavcu, kakršen pač je — in o vsem našem sindikalnem prizadevanju; kajti sindikat je samo toliko naš, kolikor ga delavci potrebujemo in ga znamo organizirati." JANEZ VOLJČ u. ft \ $ STROKOVNJAK OPOZARJA NA PRAVICE IN DOLŽNOSTI ANALITIČNI ODNOS Le analitični način opazovanja, razgovorov, analitični odnos v zapisnikih in poročilih omogoča napredek na vseh področjih varstva pri delu, seveda pa tudi na področju stabilizacije stroškov in izboljšanja produktivnosti. Kaj je analitični odnos? Analitični odnos je postopek razmišljanja in razgovorov, v katerem vsako pomembno posameznost ali stopnjo dela ali določenega vprašanja obravnavamo z odgovori na 4 do 6 vprašanj, pri čemer vprašanja veljajo temu, kako olajšati napore pri delu, kako odpravljati vzroke monotonije, kako preprečevati vzroke nesreč, poškodb in bolezni, skratka, kako odkrivati sestavine novih, izboljšanih delovnih postopkov. Kako organiziramo analitični odnos? Analitični odnos organiziramo po navadi skupinsko. Izberemo dolo čeno vrsto dela ter ga razčlenimo na zidnem listu. Poleg tega pa obesimo popis vprašanj, tako da ima vsaka stopnja (faza) dela 4 do 6 pomembnih vprašanj, na katera je treba odgovoriti. Tretji zidni list pustimo prazen, nanj zapisujemo sklepe, ki jih dobimo z analizo, toda le izbrane in prečiščene, torej veljavne sklepe, ki nam bodo omogočali, da bo nov način dela stabiliziran, kar zadeva varnost, zdravje, kakovost in učinek dela. S kom sodelujemo v analitični skupini? Skupino naj sestavljajo: delavec, ki neposredno opravlja delo; vodja skupine, ki delo vodi in nadzoruje; tehnolog, ki določa način ali postopek dela, predpisuje, analizira in standardizira; varnostni inženir, ki zastopa zahteve varstva; tisti strokovnjaki, ki lahko v posameznostih dajejo podrobnejše informacije. Skupina mora v 20 minutah sestaviti analizo in zaključke za stabilizacijo varnega načina dela. Katera vprašanja obravnava skupina za analizo? Skupina obravnava pri vsaki stopnji naslednja vprašanja: Kje in katere vrste možnih nevarnosti lahko nastajajo v poteku dela? Pri katerih pomanjkljivostih in nepravilnostih lahko nastajajo in zaradi kakšnega vzroka? Kako in s čim lahko preprečimo nastajanje vzroka za nesrečo?' Kaj je potrebno za popolno stabilizacijo varnega postopka dela? Ko je analiza gotova, jo opišemo ter dopolnimo s skico ter s popisom kritičnih in temeljnih točk, nakar sledi utrditev postopka v praksi. Kaj je utrditev (izboljšanega in stabiliziranega) postopka v praksi? Analiziranje delovnega načina ter še posebej zamišljanje pravilnejšega poteka, ki je udobnejši, varnejši in učinkovitejši, je relativno lažje delo ali opravilo, kot je stopnja, ki jo imenujemo utrditev izboljšanega postopka v praksi. Mnoge zelo dobre zamisli so doživele prav pri uvajanju v prakso največ nasprotovanj. Že samo razvijanje analitičnega odnosa predstavlja znaten del bogastva neke organizacije združenega dela. Dnevna raba analitičnega odnosa zelo izostri zapažanja, ocenjevanja, iskanja možnosti ter še posebej preudarjanja, katere možnosti se lahko pojavijo. Vsekakor ni enostavno opravilo izslediti možne nevarnosti iz 106 vrst nevarnosti in iz približno prav tolikšnega števila bolezni ali zdravstvenih okvar. In naj povemo, da je delo enega analitika, če dela v skupini, od 12 do 18-krat uspešnejše v primerjavi z analitičnimi sposobnostmi poprečnega strokovnega delavca. To razmerje kvalitete nedvomno dokazuje, da je za pooblaščene delavce, ki ob svojem rednem delu skrbijo tudi za varnost na delovnih mestih, zelo velikega poniena, če se sistematično urijo v analizah odkrivanja možnih nevarnosti in poškodb. sprašujete -vSdgovor|aBlo A/i je delavec upravičen do regresa za prehrano, če dela skrajšan delovni čas? Ali gre regres za letni dopust vsem učencem v gospodarstvu? B. K.., Ljubljana Odbor sindikatov Slovenije za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke nam je posredoval naslednji pojasnili: Delavec je upravičen do regresa za prehrano praviloma tedaj, ko ima pravico do polurnega odmora med delom. V času polurnega odmora namreč lahko delavec koristi organizirano prehrano. Če ima delavec skrajšan delovni čas, ima prav tako pravico do odmora kot tudi do regresirane prehrane. Skrajšani delovni čas se namreč po zakonu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu smatra za polni delovni čas. To velja, denimo, za rentgenologe, rudarje in nekatere druge poklice. Če pa delavec dela krajši delovni čas in torej nima pravice do polurnega odmora, tudi ni upravičen do regresirane in organizirane prehrane. Regres za letni dopust gre le tistim učencem v gospodarstvu, ki opravljajo učno dobo na osnovi učne pogodbe. Učenci v gospodarstvu — štipendisti so po družbenem dogovoru o štipendiranju izenačeni z drugimi štipendisti, ki pa nimajo pravice do regresa za letni dopust, saj v času šolskih počitnic prejemajo štipendijo. P nu 4 St< Ul lo; kc ki va in ni s in le in ni P; i ki !v< 1 Medvode izvoz V ZDA tovarni Sora Medvode, Slovenijales, so v Prvih šestih mesecih letos °Segli 20 milijonov dinarjev ^alizacije, kar je za 7 % več ^°t lani v tem času. Z rezul-l ' niso zadovoljni, saj so pde na rekonstrukcijo prehodnih prostorov načrto- znatno več. Vzroki so Predvsem v nazadovanju Pr^aje izdelkov lesne indu-^'je na domačem trgu, zato J vse bolj usmerjajo v izvoz. ^ ameriškim kupcem so že Podpisali pogodbo, po kateri ‘fin bodo še v tem mesecu obavili prve količine izdel-Kov. p R Enotni Vozni park •j, delovni kolektiv TOZD Dansport Medvode, ki po-ill9e v sestavi mariborskega ^pedtransa, je v prvih petih fi^secih letos presegel lan-^oletno realizacijo za skoraj retjino, in to predvsem z '^Pesnim vključevanjem v fijednarodni transport. Odlo-Cltev za poenotenje voznega Parka z vozili Mercedes je Pripomogla k občutnemu tanjšanju stroškov vzdrže-'?Irja, zato so letos kupili še aeset 7-tonskih vozil te 2r|amke. Vse večjo skrb po-^Večajo udobju voznikov na a°lgih vožnj ali, dobro pošlo-73nje pa se odraža tudi na P°ve čanju osebnih dohodkov RAZVOJNA HOTENJA OBRTNEGA PODJETJA MONTER PREVALJE_ Nosilec montažne dejavnosti Za uresničitev srednjeročnega razvojnega načrta združujejo delo in ________sredstva z nekaterimi OZD koroške regije Najpomembnejša želja skoraj 200-članske delovne skupnosti obrtnega podjetja ,.Inštalater" Prevalje, ustanovljenega 1958. leta, je, da postane nosilec razvoja montažne dejavnosti na območju vseh štirih občin koroške regije - Dravograda, Ra delj ob Dravi, Raven na Koroškem in Slovenj Gradca. Delovna organizacija, v kateri so ob koncu minulega leta ustanovili tri temeljne organizacije združenega dela, zdaj pa je pred podpisom samoupravni sporazum o združevanju temeljnih organizacij združenega dela, je bila ustanovljena zato, da bi opravljala inštalaterska, krov- sko-kleparska in ključavničarska dela. Leta 1963 so začeli izdelovati izolacijske plošče za potrebe ravenske železarne. Na pobudo Kmetijske zadruge Prevalje so začeli leta 1968 z drugo serijsko proizvodnjo — s proizvodnjo hlevske opreme in vrat za dimnike. Dograditev novih proizvodnih prostorov pred tremi leti pa je omogočila nadaljnji razmah gospodarjenja. Tudi prevaljski ,Jnstalater“ želi združevati delo in sredstva. Najprej so se pogovarjali o združitvi zGP „Stavbenik“ Prevalje, pa so menili, da so njihove zmogljivosti prevelike samo za eno gradbeno podjetje. Dogovo- rili so se tudi z Industrijskim montažnim podjetjem Ljubljana, vendar so jih prekinili, ker so Ljubljančani zahtevali združitev pred ustanovitvijo temeljnih organizacij združenega dela na Prevaljah. Obrtno podjetje „Instalater“ Prevalje sestavljajo zdaj tri temeljne organizacije združenega dela — montaža in proizvodnja na Prevaljah ter cevna zračna pošta v Slovenj Gradcu. Letos predvidevajo blizu 45 milijonov dinarjev realizacije. Za prihodnje napovedujejo hiter razvoj, zlasti zato, ker se želijo kar najbolj aktivno vključiti v uresničevanje zelenega plana. M. A. V BISTRIŠKI STEKLARNI NISO IZPOLNILI ZASTAVLJENIH CILJEV_ Neuresničena pričakovanja Pomanjkanje kadrov, finančnih sredstev, težave na domačem trgu _ to so vzroki za slabše poslovne rezultate — Dobri obeti na tujem trgu Na pobudo OK ZKS Slovenska Bistrica so pred nedavnim pričeli v tej občini uresničevati novo in prav gotovo zelo uspešno prakso. Seje komiteja sklicujejo v okoljih, kjer delujejo osnovne organizacije ZK, torej V torek, 27. julija je v navzočnosti številnih članov kolektiva Slovenijales predsednik skupščine mesta Ljubljana, dipl. ing. Anton Kovič postavil temeljni kamen pri gradnji novega po-slovnoprodajnega centra Slovenijalesa, poleg Gospodarskega razstavišča v Ljubljani. Blagovnica, ki predstavlja prvo fazo izgradnje, bo imela 18 tisoč kvadratnih metrov površine in bo zgrajena do leta 1978. 205 milijonov dinarjev, kolikor znaša skupni predračun, bodo zbrali iz lastnih sredstev, prispevale pa bodo tudi ostale DO SOZD Slovenijales in tudi številne druge delovne organizacije lesne industrije iz cele Jugoslavije. - Foto: A. Agnič v središču dogajanj in uresničevanj politike in delovanja organizacije ZK. Ena prvih takšnih sej je bila tudi pred dnevom v kolektivu TOZD Steklarna Slovenska Bistrica, kjer kljub prizadevnosti niso uspeli uresničiti postavljenega kratkoročnega proizvodnega plana. Iz ocene gospodarskih in po liričnih razmer v tem kolektivu je bilo mogoče razbrati, da se je ta organizacija že v začetku leta otepala z obilico težav, predvsem je primanjkovalo finančnih sredstev. Med osnovne težave se^udi uvršča poskusno obratovanje v novih proizvodnih prostorih v letu 1975, saj je to povečalo porabo surovin, električne energije in drugih reprodukcijskih materialov. Zaposlili so tudi več nekvalificiranih delavcev, njihovo priučevanje pa je tajalo več odpadka pri surovinah. V obdobju januar—april letos so tako v bistriški steklarni po podatkih, izračunanih na osnovi celotnega dohodka in fakturirane realizacije, dosegli povečanje celotnega dohodka za 4 odstotke, ob tem pa so za 6 odstotkov povečali porabljena sredstva. Letošnji dohodek je ostal enak dohodku v letu 1975 za obdobje prvih štirih mesecev, drugi pa so brez ostanka dohodka. Letos je bil za 14 od- stotkov večji neto osebni dohodek in znaša 3.053 dinaijev, po-rabljenaa sredstva pa so se na zaposlenega povečala kar za 19 odstotkov. V prvih letošnjih mesecih so zabeležili padec tudi v proizvodnji, čeprav je proizvodnja po številu izdelkov letos večja za 5 odstotkov. Težave je po večletni konjunkturi povpraševanja po svetilih povzročila tudi uveljavitev novega sistema zavarovanja plačil. Kolektiv je v letošnjih prvih mesecih izvozil kar za blizu 80 odstotkov celotne proizvodnje, saj so se povečala naročila iz skandinavskih držav. V zadnjem obdobju pa naraščajo naročila tudi na domačem tržišču. Letošnji, realneje postavljeni roizvodni program, kolektiv teklarne uspešno uresničuje. Njihov nadaljnji uspeh pa bo v marsičem odvisen od rešitev nekaterih finančnih, kadrovskih ter organizacijskih vprašanj. Predvsem pomanjkanje kadrov je v tem kolektivu močno zaostreno. V tej TOZD je več kot polovica zaposlenih brez ustrezne in potrebne izobrazbe, prav toliko pa jih nima dokončane osemletke. Velike so potrebe po KV, VKV in drugih strokovnih kadrih, predvsem po steklarjih. V. H. Ustvarjalnost in administriranje Čeprav dokončni podatki o poslovanju jugoslovanskega gospodarstva v letošnjem prvem polletju še niso zbrani, je na osnovi petmesečnih in tekočih gibanj mogoče ugotoviti, da so doseženi rezultati v splošnem ugodni. Če izvzamemo industrijsko proizvodnjo, ki v šestmesečnem obdobju izkazuje nezadovoljivo rast, so domala v vseh gospodarskih dejavnostih predvideni obseg proizvodnje oziroma poslovanja celo presegli. 3? Zadovoljni smo lahko predvsem z zunanjetrgovinskimi gibanji, predvsem z oživitvijo izvoza, optimizem pa zbujata tudi trg in gibanje cen. Izvoz se je v primerjavi z lanskim prvim polletjem povečal kar za 22 % uvoz pa se je hkrati zmanjšal za 12%, kar pa je predvsem posledica administrativnih ukrepov, ki se jih je loteval zvezni izvršni svet od sredine minulega leta. Seveda pa gre zasluga za ugodnejša zunanjetrgovinska gibanja tudi republikam in pokrajinama ter delovnim organizacijam in njihovim asociacijam. Res je tudi, da so večji izvoz industrijskih in drugih izdelkov omogočila ugodnejša ko-njunkturna gibanja zlasti na trgih tistih zahodnih držav, ki so se že bolj ali manj izkopale iz recesjjskega cikla in se njihova gospodarstva začenjajo spet zadovoljiveje obnavljati. Spričo ugodnejših zunanjetrgovinskih rezultatov se je zmanjšal primanjkljaj v blagovni menjavi, državna plačilna bilanca pa je zaznamovala celo presežek. Ustrezno so se kajpak povečale tudi devizne rezerve. Medtem ko se širša družbena skupnost lahko pohvali z omenjenimi spodbudnimi rezultati, pa je povsem drugačna slika v delovnih organizacijah - zlasti v tistih, ki so zaradi velikih zmogljivosti primorane znaten del proizvodnje izvažati. Večji ko je izvoz, večje so njihove finančne izgube. Samo industriji obutve „Planika“ v Kranju, ki na inozemskih trgih proda več kot polovico svoje proizvodnje, bo izvoz letos povzročil izgubo v višini nič manj kot 20 milijonov din. Jasno je, da bo ta izguba močno okrnila dohodek te delovne organizacije, zmanjšala njeno reproduktivno sposobnost in omejila možnosti zvišanja življenjske ravni njenih delavcev. V podobnem položaju kot ,,Planika" so zaradi porasta izvoza tudi druge večje tovarne čevljev, večina izvoznikov lesnih končnih izdelkov in znaten del tekstilne oziroma konfekcijske industrije. Predvsem pa je zaradi naglega naraščanja cen in materialnih stroškov prizadeta usnjarsko-predelovalna industrija, ki se ji kritično poslabšuje položaj ne le zavoljo nezadostnih izvoznih spodbud, temveč tudi zaradi nevzdržnih carinskih obremenitev pri uvozu surovin. Da bi bila mera polna, se tej dejavnosti vse bolj poslabšujejo možnosti oskrbe s surovimi kožami. Oskrba utegne postati kritična že letos jeseni, ko bodo že zaznavne posledice suše v zahodnoevropskih državah in bo zaradi slabega pridelka krme tudi dotok surovih kož iz Sovjetske zveze precej manjši, kot so se nadejali usnjarji. Če se torej zvezni izvršni svet lahko pohvali z ugodnimi gospodarskimi in še zlasti zunanjetrgovinskimi gibanji v letošnjem prvem polletju, pa ta optimizem splahni, brž ko se sputimo na raven delovnih organizacij in se poglobimo v njihove interne zunanjetrgovinske bilance. V teh bilancah se vse bolj kritično izražajo visoki proizvodni in še zlasti materialni stroški, na katere imajo organizacije združenega dela le manjši ali pa sploh nikakršen vpliv. Seveda še obstajajo možnosti zniževanja proizvodnih stroškov z različnimi racionalizacijami organizacijske in materialne narave, vendar pa je dejstvo, da so delovni kolektivi ob naraščanju cen uvoženih in tudi domačih surovin povsem nemočni. Navesti velja primer govejih kož, katerih cene so se od lani na letos zvišale za 60 % oziroma za 40 %, če upoštevamo surove kože iz uvoza oziroma iz domačih virov. Poleg visokih materialnih stroškov pa znižuje konkurenčnost naše predelovalne industrije na inozemskih trgih tudi togost in počasnost zvezne administracije. Zaradi birokratskih in zamudnih zunanjetrgovinskih postopkov, denimo, obutvena industrija kasni z dobavnimi roki in ker se ne more enakopravno z inozemskimi konkurenti vključevati v kratke modne oziroma prodajne cikle na inozemskih tigih, ji preostane večidel le vloga drugorazrednega veliko-serijskega proizvajalca, katerega izdelki pa dosegajo nižjje cene. Tako namesto pameti še naprej prodajamo bolj ali manj le fizično delo, ki je povsod po svetu že od nekdaj slabše cenjeno kot izvirna ustvarjalnost. Slednja pa je brez haska, če jo ovirajo kakršnikoli neživljenjski birokratski postopki. NANDE ŽUŽEK ^'še: Azra Kristančič, dipl Znanje daje avtoriteto, j11 nogo večjo kot položaj. MUdje so pripravljeni slediti ti-‘smu, Id očitno ve, kaj je treba “kreniti, ne glede na njegov po-,ožaj- Znan je, denimo primer, ,0 delavci ignorirajo blagajnika, je na čelu oddelka, prizna-jfiJ0 pa mirno žensko, ki je iz-IJfistna knjigovodkinja. Lahko bi naštevali, kajti veliko je pri-•fierov, ko različni ,,šefi“ v res-■fiei niso šefi, ker nimajo dovolj Ivanja. . Zato se ne smemo čuditi, da pja v nekaterih delovnih ko-ektiyih najmočnejšo avtoriteto hteligentna tajnica ali pomoč-'k: ta dva sta ponekod — sku-Paj ali vsak posebej — resnična ”?blast“. Šef s slabim znanjem, si vrh vsega še ne vzame do-v°*j časa za premislek ob raz- VEČ GLAV psihologinja ličnih odločitvah, pogosto h gublja avtoriteto in zaupanj drugih. In to, kar izgublja ta! šef, skoraj samo pade v košari ..podrejenih", ki imajo pri del več znanja in izkušenj. Član delovnega kolektiva pa sledij neformalnemu vodji, vkatereg imajo večje zaupanje. Nekateri šefi se bojijo, da n bi izgubili svojega položaje Zato naredijo vse, da gre takšei neformalni vodja iz kolektm Drugi poskušajo ohraniti sve ugled tako, da ne sprejmej strokovnjakov. Rezultat v obe primerih je očiten: z načrtnir delovanjem nekaterih je mo delovnega kolektiva na vse! področjih manjša! Individualnemu poslovod nemu organu, pred katerim j bodočnost, je ljubo, da je okro VEČ VE njega nekaj ljudi, ki so na določenih področjih sposobnejši. Polkvalificirani „kimavci“ niso koristni za nikogar in za nič — razen za nesposobnega šefa. Velja tisti šef, ki je sposoben vzgojiti in usposobiti pomočnike, ki bodo sčasoma na svojih področjih boljši, kot je sam. Eden izmed naših uspešnih direktoijev mi je nekoč dejal: „Če resnično želiš dobro opravljati svoje dolžnosti, potem moraš najprej narediti naslednje: obdati se moraš z ljudmi, ki več vedo kot ti, in jih poslušati!” Več glav več ve. Med drugimi dobrimi stvarmi, ki jih prinese spoštovanje te resnice, so tudi dobri odnosi, ki jih marsikje kalijo nezdrave bitke za položaje. Minulo delo zdomcev VPRAŠANJE: Delavka, ki je že nekaj let delala v naši organizaciji, se je kasneje zaposlila v tujini. Po vrnitvi se je spet zaposlila v naši organizaciji. Delovne dobe v tujini nima vpisane v delovno knjižico. Pri delitvi osebnih dohodkov v naši organizaciji se ji ne štejejo leta zaposlitve v tujini pri odmeri dodatka za minulo delo. Zato delavka meni, da je prikrajšana, drugi delavci pa mislimo, da je delovna doba v tujini, ki jo ima izkazano s potrdilom, veljavna le za štetje pokojninskih let, ne pa za dodatek za minulo delo. Zanima nas, ali se delavcu šteje v čas, prebit na delu, tudi čas dela v tujini in ali gre za ta čas delavcu dodatek za minulo delo. H. V. — Ravne ODGOVOR: Delovna doba, ki je osnova za izračun dodatka za minulo delo, se ugotavlja z delovno knjižico. Če delavka, o kateri pišete, delovne dobe v tujini nima vpisane v delovno knjižico, ji za ta čas X kupon O PRAVNIK SVETUJE dela v tujini ne gre dodatek za minulo delo. Izračuna se ji samo toliko let delovne dobe, kolikor jih ima v delovni knjižici, ter na osnovi tega določi odstotek oziroma dodatek za minulo delo skladno z samoupravnim sporazumom o delitvi osebnih dohodkov vaše organizacije. Menimo, da delo v tujini, tudi če bi bilo vpisano v delovno knjižico, ne bi moglo biti podlaga dodatku za minulo delo, ker je bilo to delo opravljeno v tujini, ne pa v združenem delu v državi. izobraževanje, kultura, znanost 31. julija 1976 stran KLUB SAMOUPRAVLJAVCEV TUDI V VELENJU AKTUALNO O IZOBRAŽEVANJU IN POKLICNEM USMERJANJU (I.) Predvsem svetovalska funkcija V torek, 20. julija, je 74 delegatov temeljnih in drugih organizacij združenega dela, delovnih skupnosti, krajevnih in samoupravnih interesnih skupnosti podpisalo samoupravni sporazum o ustanovitvi kluba samoupravljavcev Velenje. Zatem so se sestali na ustanovni seji skupščine in na njej pregledali potek priprav na ustanovitev kluba ter sprejeli dokumente za njegovo delo. Tako kot drugod tudi v občini Velenje ugotavljajo, da posamezne delovne organizacije prepočasi in nedosledno uveljavljajo določila nove ustave v vsakdanji samoupravni praksi. Nasploh pa je mogoče opaziti, da v delovnih kolektivih premalo uporabljajo samoupravne izkušnje drugih, bržčas tudi zato, ker zanje ne vedo. KLUB SE MORA POVEZATI TUDI S ŠOLAMI IN ŠALEŠKIM ŠTUDENTSKIM KLUBOM Z ustanovitvijo kluba samoupravljavcev bodo torej tudi v Velenju dobili pravo tribuno samoupravljanja, ki bo z organizacijo posvetovanj, izmenjavo mnenj in izkušenj prispevala k dograjevanju samoupravnega sistema in odnosov. Med razpravo o predlogu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi kluba samoupravljavcev Velenje so delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela poudarili, naj klub prispeva k boljši in učinkovitejši samoupravni povezanosti v občini. S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi in delovanju kluba samoupravljavcev Velenje, s sprejeto polletno delovno usmeritvijo Iduba so bile določene najpomembnejše naloge, kar pa hkrati ne pomeni, da ne bi bilo mogoče vsebine dela kluba sproti dopolnjevati oziroma je prilagajati novim potrebam. Nedvomno bo ena osrednjih nalog velenjskega kluba samoupravljavcev, da kar najbolj aktivno sodeluje pri pripravi nove notranje samoupravne zakonodaje ter nasploh pri urejanju odnosov na področju samoupravljanja. Do polne veljave mora priti svetovalska funkcija kluba, ki bi moral proučiti in oceniti tudi konfliktne situacije v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Razpravljavci so posebej opozorili na potrebo, da se klub samoupravljavcev Velenje kar najtesneje poveže z vsemi šolami v občini in s šaleškim študentskim klubom, da bi tako lahko celovito uresničevan geslo ustanovne skupščine ,dz prakse samoupravljanja za prakso samoupravljanja.“ ZNAČILNOSTI DELOVNE USMERITVE DO KONCA LETA 1976 Delovni načrt, ki so ga potrdili delegati na ustanovni skupščini, daje v aktivnosti kluba samoupravljavcev Velenje za prihodnje mesece poseben poudarek neposredni izmenjavi izkušenj o vsebini, organizaciji in metodah samoupravnega dela. Seveda pa s tem ni rečeno, da ne bodo pripravili razprave oziroma razgovorov tudi o drugih vprašanjih s področja samoupravljanja in ekonomskih ter družbenih odnosov. Predvidena je obravnava naslednjih tem: odnosi med temeljnimi organizacijami združenega dela in krajevnimi &upn ostmi, uresničevanje delegatskih razmerij, uresničevanje zakona o združenem delu, ocena sprejetih samoupravnih aktov v združenem delu, krajevnih skup-nostih in v samoupravnih interesnih skupnostih ter družbena samozaščita in splošni ljudski odpor. Sicer pa načrtujejo seminarje za člane delegacij temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter za člane samoupravne delavske kontrole. V načrtu je izobraževanje poverjenikov, poseben poudarek pa dajejo ekonomskemu ter družbenemu izobraževanj u samoupravljavcev. OCENA JAVNE RAZPRAVE O OSNUTKU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU Predsednik komisije za operativno vodenje javne razprave o osnutku zakona o združenem delu pri ob činskem sindikalnem svetu Kristian Hrastelj je delegate ustanovne skupščine seznanil z dosedanjim potekom javne razprave o osnutku zakona o združenem delu. Pri tem je opozoril, da v vseh samoupravnih okoljih niso pripravili ocene samoupravnih razmer in prenekatera razprava je bila sama sebi namen. V razpravi je sodelovalo malo delavcev, sicer pa k osnutku zakona ni bilo veliko pripomb oziroma vprašanj. Tako so se delegati ustanovne skupščine že na samem začetku dela soočili z nalogami, ki čakajo klub samoupravljavcev med nadaljnjo javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu in pri njegovem uresničevanju. P. O. MENTALITETA, NEMOČ IN NAŠE VELIKE OBVEZE Informacije o junijskem vpisu učencev v srednje šole za šolsko leto 1976/77, ki jo je pripravil republiški komite za vzgojo in izobraževanje, je bila le ena od iztočnic izvršnemu svetu skupščine SR Slovenije za obširno razpravo o celoviti problematiki usmerjanja v izobraževanju. Izvršni svet je v celoti podprl začrtano politiko republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje in Izobraževalne skupnosti Slovenije, njene ukrepe pri usmerjanju izobraževanja. Opozoril pa je na nekatere pre-skromne rezultate pri uresničevanju začrtane politike na področju izobraževanja. Razgovor z novinarji, ki je sledil tej seji in v katerem so sodelovali predsednica republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje Ela Ulrich-Atena, podpredsednik izvršnega sveta dr. Avguštin Lah in predsednik izvršnega odbora Izobraževalne skupnosti Slovenije tovariš Deberšek, je celovito razgrnil problematiko usmerjanja v izobraževanju in s podatki o objektivnih dejstvih utemeljeval ukrepe, ki so bili že izvedeni. Znano je, da je del javnosti precej boleče reagiral na določeno omejitev Vpisa, zlasti v prve razrede gimnazij, da je bila izražena zaskrbljenost zaradi pretesnih kapacitet štiriletnih strokovnih šol in da smo bili priče polemikam o tem, kaj je s pravico do svobodne izbire poklica, ali je ta pravica res abso- lutna ali pa jo omejujejo družbene potrebe, po kadrih, da bi lahko družba izšolano mladino tudi zaposlila. Novinarjem je ta razgovor prišel prav za objektivno informacijo javnosti, le da malo kasno, kajti razloge za ukrepe je vedno bolje poprej dobro razložiti, kot pa jih kasneje braniti. Pa k stvari! Problemi vsekakor niso enostavni. Bržčas moramo začeti pri osnovni šoli, ki je vsako leto uspešnejša. V tem pa je eden od razlogov, da je priliv na srednje šole vsako leto večji Osip se je v zadnjih petih letih zmanjšal za 4 %, zato imamo blizu 8800 absolventov osnovne šole več. Vsako leto se tako priliv na srednje šole poveča za 1800 do 2000 učencev. Vpis v srednje šole smo v petih letih povečali za 10.000 učencev in s takim prilivom končno dohitevamo druge republike. Zdaj že 98,4 % otrok uspešno konča osnovno šolo. Naše zaostajanje v preteklosti za drugimi republikami pa ima vendarle neko prednost, saj se lahko tudi iz izkušenj drugih kaj naučimo. Ni namreč pomembno mladino le vključevati v srednje šole, pomembno je tudi v katere šole, da ne bi imeli kasneje kadrovskih presežkov, kot jih že imajo v nekaterih drugih republikah. Sicer pa se pri nas usmerjanje v poklice ni začelo šele letos. To V. usmerjanje traja že nekaj let in je že dalo dobre rezultate (akcije služb za zaposlovanje, testiranje, razgovori s starši, pisane informacije o manj znanih poklicih itd.). Letos pa je bil v skladu s potrebami združenega dela storjen smelejši korak. Znano je, da nam primanjkuje tehničnih kadrov vseh vrst, zdravstvenih in pedagoških. Med mladino in starši pa vlada predvsem povečana želja po nadaljnjem izobraževanju v štiriletnih srednjih šolah, medtem ko za poklicne šole ni večjega interesa. V poklicnih šolah imamo tako tudi letos proste kapacitete (še 3500 prostih mest, vpisovanje pa se zaključi septembra!), medtem ko so kapacitete štiriletnih šol v glavnem premajhne. Zato se je Izobraževalna skupnost Slovenije v maju letos (morda je bilo to le kasno!) odločila priporočiti za naslednje šolsko leto omejitev vpisa na gimnazije, in sicer na toliko oddelkov, kolikor jih je bilo letos zaključenih (znan je podatek, da 30 % gimnazijcev v prvem razredu končna šolanje in zanje pravzaprav ne vemo, kje pristanejo kasneje!). Gimnazije so se v glavnem odločile za selekcijo na osnovi spričeval, čemur nekateri zelo oporekajo. Pa vendar spričevalo najbolj prepričljivo govori o znar nju, pridnosti in pripravljenosti za delo. Ne smemo namreč pozabiti, da je vsak gimnazijec kandidat za kasnejše šolanje na višjih in viso- kih šolah. Plaz nezadovoljstva, ki se ie sprožil z omejenim vpisom v gin1" nazijo, so spremljali očitki, da omejujemo vpis v najkvalitetnejših šolah (to bi težko dokazali!). Naj" bolj ogorčen je bil tisti del jav' nosti, kije še najbolj obremenjen s tradicionalnim, kjer je podcenjevanje vsakršnega proizvodnega dela najbolj očitno, pa tudi med tistimi, ki smo jih z našo prakso nagrajevanja osebnega dela prepričali, da ima vedno prednost tisti, ki dela v uradniških prostorih. In k dejstvom! V gimnazijah je bilo zavrnjenih manj kot 300 kandidatov, v celoti pa smo ob junijskem vpisu zavrnili 2490 učencev na štiriletnih srednjih šolah. Na srednjih tehničnih šolah smo zavrnili kar 1178 kandidatov. To pa pomeni, daje bilo od vseh zavrnjenih 11 % na gimnazijah, na srednjih tehničnih šolah pa kar 72 %• Razširile so se govorice, da so bile omejitve izvedene zaradi pomanjkanja denarja. Predstavnik izobraževalne skupnosti je demantiral te trditve, saj je Izobraževalna skupnost Slovenije planirala sredstva za normalno povečanje kapacitet, za 120 novih oddelkov. Denarja bi zmanjkalo le v primeru, če bi se število učencev iz drugih republik na naših poklicnih šolah povečalo nad predvidenim povečanim obsegom. SONJA GAŠPERŠIČ (Nadaljevanje prihodnjič! _____J F v Sl je n P P h Ž f n r Počitniški interesi - na tej in oni strani izložbenega okna Ali ste v vaši organizaciji že izbrali sindikalnega zaupnika Prešernove družbe? Informacije Zveze sindikatov Slovenije kraško-obalnega sveta Koper so 14. julija objavile sestavek o vlogi in pomenu Prešernove družbe za širjenje dobre knjige med delavci oziroma o začeti načrtni akciji slovenskih sindikatov za povečanje števila poverjenikov PD v sleherni osnovni organizaciji. „V zvezi z organiziranjem te kulturne akcije,“ pišejo v informacijah, „bomo na našem obalnem območju po končanih letnih dopustih predvidoma v prvi polovici septembra, pripravili poseben posvet s predsedniki osnovnih organizacij sindikata, na katerem bomo obravnavali vlogo in naloge poverjenikov Prešernove družbe in se dogovorili, kako akcijo zastaviti, da bi tudi na našem območju pridobili čim več naročnikov za posamezne zbirke, ki jih izdaja Prešernova družba ... Za vse morebitne informacije v zvezi s to akcijo in z letošnjim programom Prešernove družbe naj se predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij obračajo na občinske svete ZSS v Izoli, Kopru, Piranu in Sežani." Izvedeli smo, da imajo v Kopru že dolgo dva zaupnika Prešernove družbe, ki sta pridobila že doslej zelo veliko naročnikov knjižnih zbirk PD. — V „Luki“ je dolgoleten in uspešen zaupnik STANKA FORNAZARIČ — V „Tomosu“ pa je že veliko naročnikov pridobil KRISTIJAN ŽEKAR — Oba sta se uvrstila med tiste zaupnike PD, ki so za letošnje knjižne zbirice pridobili med 80 do 100 naročnikov. iXf V fc sf ’>!»’ s '-f-suP7 KAKO SE IZOBRAŽUJEM Prečute noči... kaj bi govoril o tem Na Franca Zupančiča, ki se je rodil pred tridesetimi leti v Šentjerneju na Dolenjskem in je že več kot petnajst let zaposlen v sedanji temeljni organizaciji združenega dela Kovinski obrati — Gradis, so me opozorili, ko sem se zanimal za izobraževanje njihovih delavcev. Sodi namreč med tiste slovenske delavke in delavce, ki so vedno nemimi, iščejo znanje in se zato vključujejo v izobraževalni proces ob svojem delu. Od kod našemu znancu Francu veselje do nadaljnjega izobraževanja, saj bi lahko ostal avtomehanik v Gradisu? Zakaj je želel končati delovod-sko šolo in se nato vpisal na višjo tehniško varnostno šolo v Ljubljani? „Rojen sem v obrtniški družini na Dolenjskem. Oče je lončar ih vsi člani naše družine smo morali že od malega sodelovati z njim, mu pomagati in tako ves dan, razen časa, ko smo bili v šoli seveda, delati. Morda ne boste verjeli, vendar je res, da do takrat, ko sem prišel v Ljubljano kot vajenec h Gradisu, nisem vedel, kaj je prosti čas. Vedno sem imel občutek, da sem na počitnicah, saj sem delal sedem ur, potem pa sem bil prost. Tega nisem bil vajen, zato sem se še dodatno zaposlil kot polagalec kegljev v domu Maksa Perca, saj takrat še ni bilo avtomatskih igrišč. Po opravljeni vajenski šoli sem smel tudi nadurno delati v Gradisu, ko je bilo to potrebno. Nič posebnega se ni zgodilo zatem. Poroka, otroci in vsakdanje skrbi vsake mlade družine." Tako nam je v skopih besedah orisal svoja prva leta v Ljubljani Franc Zupančič. Pred šestimi leti pa se je odločil: treba je študirati, vedeti več in si tudi tako zagotoviti boljši materialni položaj. Sebi in družini. Delovodska šola je bila prva stopnica. Takoj ko jo je uspešno končal, se je vpisal na višjo tehniško varnostno šolo. Danes je absolvent in kot sam pravi, bo v prvi polovici prihodnjega leta tudi diplomiral. „Če se človek za nekaj odloči, mora vztrajati in se marsičemu tudi odpovedati. Ne le sam, tudi družina. Kaj bi govoril o tem, saj bomo kmalti pozabili. .. Da, bile so neprespane noči in verjetno človeku to najbolj ostane v spominu. Družina pa ohrani v spominu to, da nismo dopustovali, niti ob koncu tedna nismo mogli na izlete .. . Letos smo si že privoščili malo dopusta in v naslednjih letih tega tudi ne bo manjkalo. To sem jim dolžan zaradi njihove potrpežljivosti, ko sem študiral/* zanosno pripoveduje Franc Zupančič. In kako so sodelavci v službi sprejeli njegov -študij? Ali je morda kdaj občutil zavist ali slišal pripombe, „češ, pogospoditi se hoče"? Našemu znancu ni bilo potrebno razmišljati o odgovoru. „V Gradisu ima vsak sposoben in vztrajen delavec možnost, da si pridobi več znanja in tako napreduje. Ko sem začel hoditi v delovodsko šolo, so mi v Gradisu sami ponudili, da bodo plačali moje šolanje. Lahko se je bilo tudi dogovoriti za študijski dopust. Pa ne samo meni. In tako je bilo tudi za časa mojega študija na višji šoli. Kar zadeva zavist in ,,pogospodenje ne, tega nikoli nisem občutil. Veije.tn0. L je včasih deležen takih pripomb tisti, ki pozna delavskih žuljev, ki je vzvišen,n . delavci in ki misli, da mora po dip*® uveljavljati svoje znanje z nerazumljiv jezikom. Morda so takšni, vendar pa z. jj lahko zagotovo trdim, da se kljub soj; nisem spremenil. Zato tudi nisem bil n*0, deležen takšnih obtoževanj. Sem le eden L 250 zaposlenih v moji temeljni organiza J združenega dela." Mu je šola dala, kar je pričakoval- „Naučil sem se misliti in danes * zelo dobro zavedam, da človeku »o nikoli ne da in tudi ne more da. vsega.' Stalno se je treba izpopolni6,, vati, brati in svoje znanje bogatih, pravi Franc Zupančič. ,,V šolipase . pridobil poleg strokovnega tudi PreC.e^ znanja iz družboslovja, kar mi ze pomaga pri delu v samoupravnih org nih in v družbenopolitičnih organiz unt Franc Zupančič je zaposlen* referent za varnost pri delu v Gradis vem TOZD Kovinski obrati in hkr tudi kot strojni referent. _ K? „uradno“ postal varnostni inženir, še naprej opravljal svoje sedanje de > saj se med svojimi sodelavci naj n o J POiU,i- M. HORVAT Ob 40-LETNICI velike TEKSTILNE STAVKE V SLOVENIJI m.) PETINTRIDESET ODLOČILNIH DNI ^e: Dr. France Kresal MEZDE IN MEZDNI SISTEMI J tekstilni industriji s no bolj uvajali akofdni : i tIV-S tem sistemom so po nikj silili delavstvo k nadu nemu delu D ^^rdni sistem je bil uvede Dri *86111 za nekvalificirane i tet1 • ne ^e^avce> to pa so bile stilni industriji predvse: ^nske. Leto 1930 je bila kva scijska in mezdna struktu Pednja: ^v3lifikacija moški; NK - 29%, PK -2 %, K - 19% zenske: NK - 166 %, PK -83>4%,K-0% ^ezdni sistem nuški: 26,86 %, 23,14 % časovna mezda akordna mezda ,0ženske: 28,87 %, 7l.13% časovna mezda akordna mezda Materialni položaj delavstva v Sloveniji bomo skušali prikazati s podatki o njihovih zaslužkih in izdatkih za življenjske potrebščine. Tako bomo izračunali njihove realne mezde, ki so jim omogočale tak ali drugačen življenjski standard; ali so živeli v revščini, na stopnji eksistenčnega minimuma ali pa v primernem življenjskem standardu. Življenjski standard je sicer poprečna raven celotnih življenjskih, delovnih in družbenih razmer določenega kraja in časa, vendar zanj ni absolutnih meril, ker se s stopnjami družbenega razvoja spreminjajo tudi potrebe ljudi in z njimi merila potreb, katerih zadovoljitev tvori vsebino življenjskega standarda. Mi pa bomo skušali prikazati samo raven eksistenčnega minimuma in ugotoviti stroške za njegovo zadovoljevanje s predpostavko, da se merila za eksistenčni minimum v teh letih niso spremenila. Uporabili bomo podatke iz statistike inšpekcije dela in delavske zbornice v Ljubljani. trošne enote. Za minimum porabe za obleko odraslega moškega delavca so računali: na vsakih pet let moško suknjo, vsako leto pa po eno obleko, 4 strajce, 4 spodnje hlače, 6 parov nogavic, 2 para čevljev in en klobuk. Za družino so računali: za ženo 80 % teh sredstev, za 2 otroka pa prav tako 80 % teh sredstev. Za stanovanjski minimum so smatrali enosobno stanovanje (s kuhinjo) za odraslega delavca, za štiričlansko delavsko družino (2 otroka) pa dvosobno stanovanje (s kuhinjo) ali pri stroških 2 konzumni enoti. Za kuijavo so računali 0,61 premoga in 3 kubične metre drv na leto, za razsvetljavo pa po 3 kilovatne ure električne energije na mesec. Za družino so računali dve taki potrošni enoti. Tako je delavska zbornica v Ljubljani za leto 1934 izračunala stroške eksistenčnega minimuma za delavca v znesku 691 din na mesec. Pri tem je računala izdatke za hrano 223 din na mesec, za stanovanje 300 "Masi sa prsbaU- jo^fl^molu Btlfim nik ***> HtolL d« J« predsed-^^^oslovrfkc republike obiskal nemftke pokrajine re-V**T*t*ie govoril. NaglaSal j' , 1* republika demokratična in >« nje bodočiAet le v derflbkracijl. .J* narodnosti (ne samo plemena) državljani In naloga teh držav-2*nov je. da sc ttmpravičneje spo-^toiroevajo o vseh vprašanjih. l)r-**vl|anom se ne sme delati krivic, ^ota so in kot deli fe celote imajo cna*e pravice. Celota moramo ostati. »iL teTT1 dohu je govoril predsed dr. Boncj. > '“ten Klavar republiki;. . Bencš. svobodno iz- Politlka drja. Bend “Movaike demokracije kulturno delo filozofa » drla. Beneša in vse čo-racije ic predvsem uc,° "lozofa drja. Masarv-a* V2Kt>iil ne le republikanski, /npnk tudi demokratični narod v tej drtavl. nkdcr Iskreno zasleduje po- €*hw»ovMke republike v tem T****u' i« Prijetno dlmjen: neprijet-de otmtM. da v W .».» ^ - st>- ***$ deželah ni ten duha. *n» že pred dveml leti (sicer Sf.ktk dcmoknUCidk nM »MM »gpfaiiit kuaceirtractM* H l« v drtrrl ~ * 14.000 tekstUnlh delavcev v gibanju *•*»•« V armrnitm uhil— —Ua-iV si«yr—|«hf «r»|a. - Msa^Hld Zahteva tekstilnega delavstva po enitvi kolektivne pogodbe je naletela pri delodajalcih na neverjetno trdovraten odpor. Čeprav osnutek pogodbe, ki ga je izdelal centralni tarifni odbor strokovnih organizacij ne predvideva nobenega povišanja sedaj obstoje-^h povprečnih mezd. so podjetniki s svojim zadržanjem vendarle takoj pokazali, da Jim stvar nc ugaja. Izjava tajnika zveze industrijccv. i bodo pogajanja mogoča šele č-z iri mesece, ukrepi industrijccv. ki i požurili produkcijo in transport log iz tovarniških skladišč, so dali delavstvu slutiti, da akcija nc bo po- nc t tekla tako gladko, ampak da bo zadnjih mesecih utrjena skupnost tekstilnega delavstva izpostavljena težki preizkušnji. V očiglcd pripravam gospodov mini' središč stfue Industrije, v Kranju, k. i iprav industrijccv Je delavstvo minila i trpcfljivost predvsem v središču tek -•* •/> Pridružilo se mu J« delavstvo v predilnici Oassner & OlMMto v Tržiču in delavstvo v takadbl tovarni v Škofji Loki. Dela vd so enostavno ostali v obratih, ki Jih »c vedno niso zapustili. Za M. sv ene la akUcana pogajanja •o ostala brus uspeha, tako tudi vsi v* ničemer utemeljena, ampak predstavlja — Uk je splošen vtis — samo prazen izgovor delodajalcev. Vučku gospodov tovarnarjev je namreč proti kote* timi pogodbi In _|aH. da ostanejo razmere kakršne so. Oni up M rudi primati strokovnih organizacij kot inskivrifcfi partnerjev pri urejevanju defcrvnta pogojev, oppak M ta vprašanja najrajši reie-VM tudi le nadalje tadtvidsabto. s svobodnim dogovorom tovarnarja s posameznhn delavcem. To in ničesar PolotaJ v Kranju Kranj, dne 31. avg. Podjetniki so odpovedali službe j|i'š i »• vii delavstvu, ki sc bori proti šikanam in za boljšo mezdo, ki je v Kranju slabša kot drugod. Delavstvo bo moralo vztrajati v boju za oni malenkostni del človečanskih pravic, ki mu jih. raze* kapitalistične klike, priznava vsa poštena iav-nost. Ta kulturna in socialno čutiča Javnost j« velikodušno priskočila na pomoč delavstvu z živežem in denarjem. V tovarnah se povsod kuha za najpotrebnejše HI P T.c Tudi prenočišča so urejena. Obrazi delavcev, ki so MII prel bdi In Medi. so zdaj rujavl od soinca. Prve dni se fe oo- Uv4U inflivnm drugega sc nc skriva za zahtevo delodajalcev po izpraznitvi obratov, kjer bi sicer gg. tovarnarji dali vsaj zagotovilo, da bodo pristali v nače-li*. na predloženo pogodbo, ako delavstvo zapusti obrate. V tem težkem in odločilnem j>o|u sc tekstilno delavstvo zaveda kaj stoji na kocki. Zalo bo d stalo za narodi In ukrupf e ga tarVnaga odbora. Tekstilno delavstvo v bofr as svoj obstoj lahko računa na soddaraost vsega ostalega detavstva. znak. da jih soince v zdravju utrjuje. Prvo nedeljo jc bile preskrbljeno, da Je delavstvo lahko zadostilo svoji verski dolžnosti, minulo nedeljo pa so podjetniki to prepovedali. Med delavstvom Je šc vedno dobro razpoloženje in jc red vejino bolj popoln. Po kranjskih trgovinah vlada prava praznota, p« tudi obrt Je prizadeta. Zdaj se Jasno vidi da je delavec glavni konzument In kako M poživelo vsa gospodarstvo, če M delavstvo Mio pošteno plačano. Tudi kmetje na trgu slabo prodajaj«. Delavstvo je odločeno vztrajati do konca, saj ao njegove zahteve llv-Ijenska nnjoost samo drobec tega, kar mu po pravici pripada. klavska politika, 2. september 1936,14.000 tekstilnih delavcev v gibanju Dr? ^tfiefranih delavk ni bilo, viadovale so polkvalificirane, slPravi priučene, na katerih je vod- ve^^na tekstilne proiz-izVi- ’ Prav te so delale skoraj j^JUčno na akord. Moški so 611 boljošo kvalifikacijsko jih ' tUr° ln ve^ ^ot tri ^trtine P le delalo na časovno mezdo. slaK?a*no ženske niso bile ianu Pečane kot moški, de- Pa 80 ^er s0 na‘ lovn u°6 na slabše plačanih de-hov ^ mestih in ker je bila nji-tai 1 kvalifikacijska struktura dela neu8°dna. O kvalifikaciji Vcev je odločalo podjetje. ^ tkalnicah je bila obrač nal-enota 120 m tkanin. Ra u s°> da lahko poprečen L6 ‘zdela 120 do 200 m tka: st l6, bila norma. En tkale vJe' 2 ali 3 statvam, kc tud'^ avt°matske statve, ia^ 1 50 statvam. Minim letih ^služki se v trides niso veliko spreminjal 3^ v predilnicah 3 do 4 o na 1110 za ženske i nj. ?’25 din za moške, v t Pa od 2,50 do 3,50 dii S£ in J00 do 4,50 di, n,, j6- Poprečne akoi Šale-f 80 v tridesetih letih : 832 a ^ (l’n na uro (624 dtn na mesec). Najvišji so bili izdatki za hrano, saj so znašali od 35 % do 43 % vseh mesečnih izdatkov; čim nižji so bili realni zaslužki, tem višji odstotek je bil potreben za hrano; družine z več člani so porabile večji delež zaslužka za prehrano kot manjše družine ali samski delavci. Za stanovanje so znašali izdatki 25 % do 35 % vseh mesečnih izdatkov. Za obleko so znašali izdatki od 20 % do 25 % vseh mesečnih izdatkov. Vsi drugi nujni izdatki so znašali kakih 10 % vseh mesečnih izdatkov. Delavska zbornica v Ljubljani je za Slovenijo izdelala merila minimalne eksistenčne porabe, ki so poleg hrane upoštevala še stanovanje in obleko. Mesečna minimalna eksistenčna poraba odrasle osebe je bila po računih delavske zbornice v Ljubljani naslednja: 8 kg pšenične moke, 2 kg koruznega zdroba. 1 ks testenin, 10 kg krompirja, 2 kg fižola, 1 kg svinjske masti, 0,5 1 olja, 0,25 kg surovega masla, 10 litrov mleka, 15 jajc, 2 kg sadja, 0.7 kg žitne kave in 0,3 kg soli. Ta količina hrane je vsebovala 90.424 kalorij, kar je pomenilo po 3.014 kalorij na dan. Za štiričlansko delavsko družino (2 otroka) so računali 3 take po- din, za kuijavo in razsvetljavo 64 din in za obleko 104 din na mesec za posameznike; za družino pa: 669 din za hrano, 600 din za stanovanje, 128 din za kurjavo in razsvetljavo in 270 din na mesec za obleko. V nobenem razdobju poprečni mesečni zaslužki niso zadoščali za pokrivanje vseh življenjskih stroškov navedenega eksistenčnega minimuma. Podrobnejša struktura, ki se v obravnavanih letih ni bistveno spremenila, pa je bila takale: 54 % delavcev s svojimi zaslužki ni moglo pokrivati niti stroškov svojega življenjskega minimuma in so živeli v revščini; 12 delavcev je bilo na ravni eksistenčnega minimuma, 34 % delavcev pa si je s svojimi zaslužki lahko omogočilo nekoliko boljši življenjski standard, če jim ni bilo treba vzdrževati družine. Blizu 10 % delavcev s svojimi zaslužki ni moglo pokrivati niti izdatkov za svojo prehrano po eksistenčnem minimumu. Eksistenčnega minimuma štiričlanske delavske družine pa delavci v Sloveniji z enim zaslužkom niso mogli zagotoviti V takem primem so si morali prikrajševati pri hrani, obleki in stanovanju in so živeli v revščini. (Nadaljevanje prihodnjič) NAGRADNA I KRIŽANKA I Rešitve pošljite do 4. avgusta na naslov: ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA. Nagrade 200, 150 in 100 din. DE stršEvu | Ptettes, ^OK. NESMisei 0S1A.K17A RABINOV M RAD EKl/l- h/OUMT) MEDMET j Ičl POZIVA KtiŠiMI TEL£- VI2 174 EKVATOR. - NAUStU DR0&I2 2MACIU- irasTZJAlE uspeh WA VOLITVAH MESTO NA FRANC.RIVIERI (wiW TEStlVAL-) HOMEREVA PESNlThi 0 06ieCANT( TRoze ORREPIJBIA NUtAtAtlcA VRstA AtOTlKK)- nuA — tUKUMRE' m$AWSEČE — —-— ftiPusi ki teoiiAjMi C6WI PRIPCVEJiHI PESNIK UBRLOVAC A-NTokI Dermota rOLlSlto MESTO feUIU 1R.0MSJ6 S Sl IN ČSSK MATil£P£)t-IBJt VC,R.MiT. SAR.SLaJBI. rulelsrr scstojil; PostoDbft Tovariš INFEKCIJA 1 SnoznA OKUiM Pinti MOhl T NA«, VODlTtU) C.EKJT VZMot> (Anez.) Ni OlSA UEl URMUSMS ItOUaRESA Kpsiaiainc ZIEZNIKAU-SIER ZRN PIC.C. DEL VODoVO) NENAPfpAVt ITAI.HESTo VAtVIUi DE TREblVAULI Vevč totuKAUJI Dhavec. RELIKT Sestmii- R.N. EDEM OD CUTCtV TURŠufl TINTOK A ZOBATI lur Severnih Tone PAVC£K TRRNLt LfiNGLlS NAOVGoCA Tot Cii JE T T SPlRJTt- SESTANEK. !MtP0jK£ RElŽE- toVidsit NA]SVETl. pmtA v ŠUDRPIJOM Dodem, MPRESI7A TelSTROII, aparati zmrznjen SN£S iRJAlM V zAtUreiiM sl Mgs-ro" Eor-T- iamv Ml£ČW| IZDELEK ITAL.Poftoo- NtGRI Cimosov A\JTo SlMFtokJlOft SuirS Ernstu-KoRSAlUJ/A zvARieijo mesto ToirffoCAlč N&RALIC LRnTPiN RlUEKR NtU / ERŽIŠUIK IVICA, KRA7AC — tovarmam PftEljElAVO CJfe V