,,Streha je zjutraj izginila..."
Že pred tremi tedni je plamen uničil po-lovico stanovanja in strehe, pod katero je živela tričlanska družina Merslavič. Franc je delavec Vege v Ljubljani, žena je in-validsko upokojena, imata pa še osem let starega sina, učenca drugega razreda osnovne šole.
Po požaru je komisija pregledala stano-vanje in ugotovila, da lahko družina za-časno stanuje v preostalem nepoškodova-nem prostoru.
•  »Nismo se pritoževali zaradi tega, saj smo vedeli, da nam bodo pomagali,« nam je pripovedbval  Franc  Merslavič.  »Ostali smo še naprej v sobi, ki je ni uničil požar in pričakovali boljše čase ... Saj veste, v enem dnevu se res ne da dosti narediti...«
•  Nato pa je družina ostala še brez ti-stega koščka strehe, ki jim je dajala vsaj skromno zavetje.
•  Lastnik hiše je namreč — kot vesten gospodar — sklenil, da bo streho popravil. Vse lepo in prav, toda pot, ki jo je izbral, je obsodbe vredna.
•  Lepega dne je pripeljal delavce. ki so sneli streho, pa še mimogrede zmetali ope-ko in ostalo umazanijo na~posteljne vložke. Te je družina Merslavič pustila na dvori-šču, da se sušijo, kajti tudi dež je poskr-bel, da je bilo življenje še težje.
•  »Pa nikar ne pišite, da nas ni obvestil, da se izselimo in da bo začel popravljati.
je   zamišljeno   nadaljeval   svojo pripoved Merslavič.
•  »Pritožili smo se na občino. Takoj so poslali  ljudi, ki so prepovedali  nadaljnje delo, ter nam zagotovili, da bodo naš pro-blem nemudoma rešili.
•  Nisem vas poklical zato, da bi se pri-toževal ali iskal pomoč, saj jo bom prav kmalu dobil. Rad bi le, da vidite, kakšni ljudje so na svetu. Menim, da lastnik ni-kakor nima pravice, da bi delal, kar bi se mu ljubilo, pa čeprav je hiša njegova. Saj je človek in živi med ljudmi. zato naj se potem tudi človeško obnaša!«
•   Družina   živi   sedaj   ločeno.   Žena   in otrok pri prijateljih, Franc prespi enkrat tu, drugič tam. Ve le to, da tudi to ne bo trajalo v nedogled. Prav gotovo pa bo osta-la  grenkoba  ob spominu na hišo  v ulici Milana Majcna 16 ter na nečloveško ravna-nje njenega lastnika.
Zapomnimo si vendar za vselej, da smo ljudje in ne bodimo drug drugemu vol-kovi!
Toni Perič