je z v&jnim pssojilom? Po naših nomških in kapitalistiftnih listih (..SlovGnski Narod", ,,C;ilier Z^itang",; ^Marburger Zoitung") so se ob istom času pojavili članki, ki na enak nafiin nastopajo za urcditov avstri;skoga vojnoga posojlla. Zahtcvajo, nnj naša država prevzame vojno posgjiio in obrcstujc, tor izpremoni v dolgotrajno državno posojilo. Ta naf-iri ureditve bi bil pa6 ugotlen našim kapitaliatotn, je pa popolnoma neizvršljiv, krivičGn, škodljiv zlasti za rcveže, ki bi od take ureditvo ue rmGli ničcsar. Co se liočc ta v rosnioi perefta in bolcstna ladova urcditt na način, ki jg izvcdljiv in predvsGin ruvežom koristen, jo jc troba postaviti na čisto drugačna načela. Najproj pa So nek dogodek,, ki z jasno lucjo razsvetljujo to vprašanje:' Na Coškom »e je nodavno ravno tako pojaviia živahna agitaoija za uroditev vojjiega posojla na podoben način, kakor sg jo predlagal pri nas. Pisalo so je žo z goto>ostjo, da bo vlada prevzela vojno posojilo, čoprav nc v ccloti, pa vsaj do neke gotovG višine. Ravnokar pa na.j,dcm v poro&lih o zasedanju 69» škega državnega zbora sledočiG zanimivo dcj.stvo:i Ministrski {,rodsednik Tusar (mož \o> star socijaMst, toroj no naS pristaš) je v svojem govoru raed drugl* ^aii rečmi otncnil: ^Pri preiskavi neke praške pisa-rn6 se je dognalo, da sta bila dunajska zavarovalnn aružba* Phonix -in njen ravnatelj dr. Kerliner v zvezi s vLihotapljanjem zadolžnic vojnega posojiia v venkanskib množicah iz tujino na Ce&ko. DrugL glavni agitator ie bfl goapod Hauptmann. Prvi jo doma iz Lvova, drngi pa iz Bukovine. V pisarnah. toh dveh gospodov smo zaplenili apiso, ki so vsebovali propagandisticnG članko za polno izplačilo vojneg-a posojita tGr so izhajali v razlionih. nemških in čeških 6asopisih. Nasli amo tudi koncepte državnozborniških go.ˇorov itd. S tem je dokazano, da so tujoi, ki so se ;reo mosGcev zadržuvali v Pragi, pisali redno agita etjske članke za nemške in češko čaanike, izmed katerib jim je žalibog veliko nasedlo." Potem j& nastsl ministGr, koliko so dobili Casniki za tako propagan60 in navedel je večjo število casnikov, ki ao bili plaSani od Phonixa in so stali v nj6go\Ti alužbi. Dalje ic ugotovil minister, da sta zamogla BGrliaGr in Hauptatann samo na ta naein pravocasno izdelati izpre oainjovalnG predloge k vladnemu zakonskemu naortu in hitro razvrti agitacijo, da s>^a dobivala na razpola. go prepise zakonskih nacrtov, šg preden so bili predloženi zbornici . . . T-usar je torcj povedal, da.so agitacijo za vojno posojilo na CoškGm razvili tujci, poljski Judje, na&elaiia ogromnih kapitalističnih podjetij, ti Ijudje so izHelovali na dobelo easnikarskG Slanke, podkupovali Mste, da so jih apr&jemali, podkupovali poslanoe, da so govorili njim v prid in jim kar sostavljali govore, podkupovali tudi visokG uradniko od; ministrstva, da «0 jim izdajali vladne načrte.1 Pri nas se take preiskave niso Lzvršile, toda 6e bi sg bile, no vem, ako bi ae odkrilc, da stoji tudi pri naa v ozadju za to agi 4acijo mednarodni kapitalizem. VpraSanjo ureditve vojnih posojil sg mora nafleti, toda na način, kakov hočejo kapitalisti, sg no aw>ro in se ne bo uredilo nikdar. Ncmogoče in kriviftoo bi bilo, da bi država provzcla kar na sploSno y«a vojna posojila. Država no sejG in ne žanje, živi «8mo od davkov svojih državljanov. Morala bi torej naložiti Ijudstvu toliko novib. davkov, kolikor znašajo vojna posojila in še nekaj več, kor bi ureditev turli nekaj vGljala. Rovna služkinja, ki služi v mestu in hofce pisati pismo raaterl, bi morala s povišano pri .mtoibino aa znamko pomagati za plačovanje vojnega posojila, katoro jo dala kapitalistična banka! Reven »tflužbeneo, plačevati bi moral 3 se vcfijo draginjo Mvil, kar bi dala vlada vojnemu dobičkarju v odpl»*lo vojnega posojiia. Narodno zaveden človek, ki so ie boril v jugoslovanski legiji, trpol nGizmerno ško do na premožGnju, a ni dal nicosar za vojno posoillo, bl morai placevati za ffloveku, ki _\& sodel doma, de IoJ vojno dobičke in jih ualagal v vojno posoiilo. Co hočemo zadevo vojnega posojila ureditl pravidno, jo moramo razdeliti v vec skupin: 1 P 0 d p i s a 1 j g b 0 g a t a š, ki si Je v voj ni pridobil denarja in ni vGdel, kara bi ga ualožil bolj plodonosno. 2. P 0 d p i s a 1 j g š p G k u 1 a n t, ki se je hotel a tom prikupiti vladi in njenlm organom, da za dobi raziično ugodnosti in predpravice: opro&oenje vojaščine, dobavo za vojako, odlikovanjo itd. 3. P 0 d p i s a 1 } 6 naš narodni sovražnrk iz samGga srda zoper nas^ da stom podpira vojsko zo por SlovanG. 4. Podpisalaje revna dekla in star užitkar nič drugoga misleo, kakor k]e bo od svoJGga tožko prisliiženGga denarja dobival v«čje obresti. 5. Podpiaal je mai'Sfikdo, kl jg narodGn s colo duSo, samo da se obvaruje šikan. sitnosti in zainerG, ter zagotovi mirno življenje. 6. P 0 d p i s a 1 a jg sodnija za mladoletne va rovanco, razne oblasti za različiiG zavode in druS tva. 7. Podpiaali so različni župani za občino, zupniki za oerkveno uradG, razllčne druge korpora Cijo pod svojimi načelniki. Toliko se jo govorilo, kričalo, prigovarjalo, da Je človek, ki jo stal popolnoma samr Izgubil razsodek in ga jg tok valov potegnil za sabo. Vse take različnG načine in vplive je troba apoštGvati in temu primerno uroditi zadevo. Država gotovo ni dolžna povrniti posojila, ki jo bdlo dano proti nji, da sg Avstrija lažje bojuje zoper nas. Isto. tako jg pa tudi gotovo, da more država neka] storitr za one, katerim jg bilo vzeto premoženje po sili in nehoto in za one tgvgžg, ki bi prišli, ako izgube posojilo,. v strašno nesrGžo in to broz avoje osebnG krivde. Dolžna je tudi skrbeti, da ne propadejo zavodi in korporacije (društva), katGrim jo prGmoženJej v tolllri meri naložono v vojno posojilo, da bi prišel obstanek v novarnost, ako izgube vsg. Stvar jg troba vzoti za vsacega posebej, a ne splošno. Spekulanti, vdjni dobičkarjr, kUpitalisti, naj izgube vse. Kdor jo dal iz aovraštva; proti nani, sg mu iifl dola krivioa. Rovna^ zapeljana dekla, sirota katori jg sodnija aaložila preinoženje, društvo, katoromu jg bilo vzGto po sili, dobrodelen zavod, ki bi drugaco moral propasti, pa morajo dobiti podporo in možnost obstanka. No splošno, kot hočojo kapitalisti ampak po slučajih rGšimo zadevo, a lotiti sg je ig treba, kor je peroca in nujna.