GLASILO OBČINE VELIKE LASCE datum izida: 31 .maj 2012 • VmMmm vas mm prireditve ob &?bčinsfeem prmzmvkw • UČ SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA V Centru Dolfke Boštjančič na IGU PRENADENT, D.O.O. Nudimo vam: estetske plombe, prevleke, mostičke, protetiko na implantatih, proteze, zdravljenje parodontalne bolezni in lasersko zobozdravstvo. Naročanje po telefonu 040/934-000 vsak delavnik med 8. in 18. uro www.zobozdravstvo-prenadent.si /l/pi/SSAT- antenski sistemi Pe*nvc « • -.k kini V CVETKJU Jtttfc. J.p*.- TiUIAUV4|i|*iHcinK HlACINijUlK.jira Pm-ir ERUOUlivu Jintn' POŠTAR TO*|EHBlnI Pnimr HEl-DV Doiin SPHC 5CEMAHU KudHap..H*nSi»MC BC l-H(MiHAl:;UA h IIHUH ZVOKA: Speei l.uCjrTOH- Jbln Titrnc VODJA !"RE.D3I'.«WE:: BiOnra Unca« IZHLWABCENE' W P**!» OBA- iCVACOOOHA Milil. 3pHJt,AJal&TN AVTORSKA GLEDAUiHA PREDSTAVA Smisel vsakoletnih pevskih revij občine velike lašče na gradu Turjak Že davnega leta 1996 se je KUD MARIJ KOGOJ na občini Velike Lašče s takratnim županom Milanom Tekavcem, podžupanjo Tatjano Devjak in svetniki dogovoril, da naj bi ob praznovanju občinskega praznika in ob obletnici Trubarjevega rojstva vsako leto na gradu Turjak ob tej priložnosti organizirali tudi PEVSKO REVNO OBČINE VELIKE LAŠČE. Te revije naj bi bile torej prepoznavne in pomembne, saj so organizirane prav v tistih krajih, od koder prihaja veliki Primož Trubar, ki je že več kot pred 450 leti pozival Slovence k petju. Revije so postale dokaz, da so takratne Trubarjeve želje uslišane, saj pravvnaši občini prepeva zelo veliko ljudi v organiziranem petju, v zborih. Obenem revija številnim pevcem omogoča, da vsaj enkrat na leto na odru pokažejo, česa so se med letom s požrtvovalnostjo in odpovedovanjem naučili. Te revije naj bi bile tako nekakšna motivacija za njihove nove pevske dosežke. S tem pa se pevcem krepi samozavest, vse to pa daje večjo veljavo in težo vsakoletnemu prazniku občine Velike Lašče. Pred nekaj leti je postala pevska revija občine Velike Lašče še bogatejša, saj je "pridobila" uvodno oziroma naznanilno pesem. Ta pozivna pesem je Trubarjeva, z naslovom: "Pujte, pujte vsi ludje!". Vseskozi je organizator revij KUD Marij Kogoj, ki je v nenehnem kontaku z občino Velike Lašče (vsestransko podpira kulturo) in z občinskimi zbori. Le tako je možno, da so se revije med letom dopolnjevale in bogatile. Ravno lansko leto je našo revijo dodatno oplemenitil tudi Pevski zborček vrtca Sončni žarek, ki je nastopil prvič. Poleg teh najmlajših vsakič nastopata na revijah tudi dva šolska zbora OS Primoža Trubarja. Vsi skupaj, torej otroci in starejši, domači in gostujoči pevci pa dajejo VELIČINO našim občinskim revijam. Le-te delujejo tudi vzgojno, na njih pa je prisoten tudi duh medgenera-cijskega sodelovanja in medsosedskega prijateljstva. Poseben pečat vsakoletnim revijam pa dajejo LIKOVNI USTVARJALCI, ki ob tej priložnosti razstavljajo svoja dela in tako dodatno obogatijo stene dvorane. S tem izkažejo podporo drugim kulturnim dejavnostim. Na letošnji reviji, ki bo 7. junija, bosta med drugim nastopila dva gostujoča zbora iz občine Kanal ob Soči. Naša dolžnost je, da s to občino, s katero nas povezuje skaladatelj Marij Kogoj (KUD Turjak nosi njegovo ime) poglabljamo prijateljske stike. Prijateljsko sodelovanje je bilo vzpostavljeno že leta 2001, ko sem predsednik KUD Marij Kogoj, Franci Pečnik - Ac, na zdravljenju v Čatežu slučajno srečal Romana in Loro Mugerli, občana iz Kanala ob Soči. Pogovor je nanesel na skladatelja MARIJA KOGOJA in njegovo življenjsko pot. Kaj hitro smo ugotovili, da oba kraja, Kanal in Turjak, povezuje ravno Marij Kogoj. Pojasnil sem jima, da je imel Marij Kogoj za ženo Marijo Podlogar z Gradeža. Čez slab mesec sem za udeležbo na Kogojevih dnevih v Kanalu prejel osebno povabilo prej omenjenih sogovornikov, česar sem se tudi z veseljem udeležil. V letu 2006 je KUD MARIJ KOGOJ prejel od organizatorja povabilo na otvoritev tistoletnih Kogojevih dni. Vabilu smo se odzvali in dela-gacija KUD se je prireditve udeležila. To tradicijo sodelovanja bomo letos na naši reviji nadaljevali in v ta namen bosta dva njihova zbora (iz občine Kanal ob Soči) tudi nastopila. Ta udeležba Kanalčanov pomeni nekakšno "predhodnico" uradnega srečanja delegacij iz naše občine Velike Lašče in občine Kanal ob Soči na slovesnosti ob 120. obletnici rojstva skladatelja Marija Kogoja na Turjaku. To srečanje, ki bo tudi razjasnilo Kogojevo življenje, pomeni zame, predsednika KUD Marij Kogoj, enega pomembnejših življenskih ciljev, organizirano pa bo v četrtek, 20. septembra letos. TUDI LETOS USLIŠIMO TRUBARJEV POZIV PETJU, ZATO PRIČAKUJEMO VAŠ OBISK! MARIJ KOGOJ Predsednik Franci Pečnik-Ac in tajnik David Centa OB PRAZNIKU OBČINE VELIKE LASCE in V SPOMIN NA ROJSTVO PRIMOŽA TRUBARJA VAS KUD Marij Kogoj Turjak VABI NA Tradicionalno, že 16. PEVSKO REVIJO Občine Velike Lašče, ki bo v VITEŠKI DVORANI na gradu Turjak v ČETRTEK, 7. JUNIJA 2012, ob 20. uri. REVIJA BO OBOGATENA Z LIKOVNIMI DELI SEKCIJE KUD MARIJ KOGOJ NA TEMO: "TRUBARJEV OKOLIŠ". LEPO VABLJENI ! Plesalci KUD Primož Trubar gostovali v Litiji V tem šolskem letu je mažoretna plesna skupina začela raziskovati v smeri sodobnega plesa. Poleg priljubljene palice in petletnega posvečanja vrtenju ter standardnim oblikam plesa je skupina pod imenom S:E:D:E:M (ker je tako tudi njihovo število) razvijala gib v zgodbo. Ker smo želeli, da poleg domačih nastopov za šolo in starše izkusimo oder še kje drugje, smo se prijavili na območno srečanje Javnega sklada za kulturne dejavnosti za Ljubljano in okolico. Popoldne nas je pot na čudovit sončen dan odpeljala v Litijo. Sreda, 18. april, je bil poseben dan za vse nas. V kulturni dom smo prispeli kot ena izmed prvih skupin, se preobleki i v kostume in počakali na odrsko vajo. Spoznali smo delo ostalih skupin, saj so plesali že najmlajši, stari komaj štiri leta, in seveda starejši, v različnih plesnih stilih. Prireditev smo opazovali izza kulis, ko smo čakali na naš nastop in doživeli odrsko izkušnjo v vsej svoji lepoti. Izvedba naše plesne miniature je vsebovala prihod v temi, prižiganje svetlobe, ki smo jo ponazarjali z baterijami, in prikaz sodobne plesne tehnike z nekaj jazz baleta. Izkušnja je bila v stilu ..."jaz bi šla še enkrat na oder ...". Veseli smo bili priložnosti, da popeljemo ime Velikih Lašč z našimi plesnimi koraki. Ker bo kmalu konec šolskega leta in tudi plesanja v baletni dvorani z ogledali, komaj čakamo naslednje šolsko leto, da ponovno pričnemo z vajami. Če katerega ali katero od vas, ki obiskujete osnovno šolo zanima ples, ste lepo vabljeni v našo družbo v jeseni. Plesalci KUD z mentorico Klavdijo Križ Potisk KNJIŽNICA FRANA LEVSTIKA Delavnica nordijske hoje - GiBit Nordijska hoja je ena najbolj zdravih in naravnih človeških aktivnosti, ki se je razvila iz teka na smučeh. Spoznajte zakaj je tako učinkovita in v čem se razlikuje od navadnega pohodništva ter jo praktično preizkusite tudi sami. Delavnica bo sestavljena iz teoretičnega dela, ki mu bodo sledile praktične vaje v bližini knjižnice. Pridite primerno obuti in oblečeni, za palice je poskrbljeno. Organiziramo v sodelovanju z organizacijo GiBit. 4. junij ob 18.00 Predhodne prijave osebno v knjižnici, na tel. 788 98 86 ali na velike.Iasce@mklj.si knjižnica frana levstika Stritarjeva cesta 1 Velike Lašče Tel. 788 98 86 URNIK pon, čet, pet 13.00-19.00 Četrtkova literarna srečanja sre 9.00-14.00 z Mihaelo IZPOSOJA knjige 3 tedne DVD-ji 1 teden IZPOSOJA REVIJ za odrasle, otroke in mladino LETNA ČLANARINA mladi do 18. let in nezaposleni BREZPLAČNO študenti in upokojenci 8 eur zaposleni 12,50 eur KAM PA KAM, MODRI MEDVEDEK?, M. Manček GOSPOD GNILC IN PLEŠOČI MEDVED, A. Stanton KAJ BO ZA VEČERJO, GOSPOD GNILC?, A. Stanton ČAROBNI KROG, S. Tamara TUDI DREVESA JOKAJO, I. Cohen-Janca ZVEZDNI PRAH, N. Gaiman VEČNOST, M. Stiefvater SUPER PLENIČKO, D. Pilkey KAKŠNO DREVO ZRASTE IZ MAČKA, N. Konc Lorenzutti HIŠA PREVLJIC, A. Le Ray IZ PREVLEKE ZA BLAZINO, A. Furlan UGANKE O ŽIVALIH ABECEDA BUTORAJSKA KOZA, S Pergar NESKONČNO, A. Noel MALA BALETKA, M. Loibl GOSPOD FiLODENDRON IN MARSOVCI, A. Rozman FRANCEVE PRIJATELJSKE ZGODBE, C. Nöstlinger MIKI, 7. del, M. Muster OBISK S PLANETA BETA, M. Schmidt RDEČE DREVO, S. Tan IGRA Z LIKI, L. Jammes IGRA Z URO, L. Jammes Stroka KNJIGA ZA MALE RAZISKOVALCE, C. Braun MALE MALE SIVE CELICE, D. Hederih SPOZNAVANJE DRŽAV SKOZI IGRO, M. Košmrlj Stroka VOLČJA SLED, 2. del ČLOVEK ZA NOVE ČASE, S. Mandelj SARDINIJA, F. Ardito ŽIVALI NAS ČLOVEČIJO, T. Grandin ROKODELCI IN UMETNIKI, B. Bizjan VODJA KRDELA, C. Millan PIRH - PISANICA - REMENKA, D. Kunaver SREČNI OTROCI, M. Juhant HIPERAKTIVEN, NEMIREN ALI SAMO ŽIVAHEN OTROK?, L. Rotvejn Pajič PRVA POMOČ ZA DOJENČKE IN OTROKE, A. Krebs SPOMINI NA ONOSTRANSTVO Leposlovje THE RAILWAYMAN'S DAUGHTER, D. Yates SHINY PENNIES AND GRUBBY PINAFORES, W. Foley GOODFELLAS, N. Pileggi MOTHER'S RUIN, K. Neale EAT, PRAY, LOVE, E. Gilbert THE BOOK OF AIR AND SHADOWS, M. Gruber PRIČEVANJE, J. Austen POLNOČNE SKUŠNJAVE, J. D'Alessandro NOČNO PLAVANJE, L. Moore MOJ LJUBLJENI TARTINI, I. Sivec PSALM NA KONCU POTI, E. F. Hansen KRIČEČ KLOBUČEK, M. Balogh JUDEŽEV ROD, J. Rollins NEKEGA NOREGA DNE, S. Laurens VAJE IZ TESNOBE, V. Moderndorfer PRIDIGAR, C. Lackberg OPERNI PLES, J. Haslinger USODNA NEDELJA, M. Wicham LJUBITI Z ODPRTIMI OČMI, J. Bucay KELTOVE SANJE, M. Vargas Llosa UBITI ALEXA CROSSA, J. Patterson CSI: Kaj vse se je zgodilo za kulisami, G. Cox CSI: Krvni delež, J. Mariotte DVA KORAKA PO MOKRI MIVKI, A. D. Julliand LJUBITI Z ODPRTIMI OČMI, J. Bucay VRAŽJI FANT, D. Steel STARI KRALJ V IZGNANSTVU, A. Geiger SARIN KLJUČ, T. de Rosnay MACKENZIEJEV UŽITEK, L. Howard SMARAGDNI DEŽ. L. F. Lee VELIKE SKUŠNJAVE MALEGA MESTA, J. Crusie DVD. CD odrasli MELANCHOLIA, dvd POTICHE, dvd THE LINCOLN LAWYER, dvd I DON'T KNOW HOW SHE DOES IT, dvd THE HELP, dvd YOUTH IN REVOLT, dvd PARADA, dvd PIRAN PI RAN O, dvd DVD. CD otroci in mladina PUSS IN BOOTS, dvd TRNOVO ROBIDOVJE, dvd OCEANWORLD 3D, dvd BREAKING DAWN, dvd ALVIN AND THE CHIPMUNKS 3, dvd KOKO IN DUHOVI, dvd GNOMEO & JULIET, dvd THE ADVENTURES OF TINTIN, dvd CESARJEVA NOVA OBLAČILA, dvd JAKEC IN FiŽOLOVO STEBLO, dvd TRIJE PRAŠIČKI, dvd KNJIŽNE NOVOSTI V MESECU APRILU Otroci in mladina Leposlovje ŽIVALSKI GASILCI, S. Rentta Odrasli Praznovanje pomladi na Gradežu V nedeljo, 29. malega travna, je bilo že četrto praznovanje pom I ad i na Gradežu. Gradež je bil ta dan številčnejši za najmanj 400 obiskovalcev, ki so se skupaj z domačini sprehodili po vasi, bližnjih sadovnjakih in travnikih. Z zanimanjem so prisluhnili vaškemu vodiču, ki je ob prepevanju vaških deklet obujal zgodovino vasi in nekdanje življenje na vasi. Na vaškem središču so prisluhnili pomladnem koncertu Godbe Dobre-polje. Prav živahno je bilo na prireditvenem prostoru, kjer so na pastirski ognjih pripravljali hrano, na stojnicah, obloženih z domačimi dobrotami, ob kresovanju in na plesišču. Nekaj utrinkov iz letošnjega praznovanja si lahko ogledate na slikah. Jože Jeršin Pod 400 letno vaško lipo so prijateljsko klepetali župani treh sosedskih občin: Anton Zakrajšek (Občina Velike Lašče), Ivan Jordan (Občna Škofljica) in Janez Pavlin (Občina Dobrepolje Kres v pomoč soncu »Jurij« na čelu povorke je od vaščanov nabiral darove. Med darovi, ki jih je zbral »Jurij« so bile tudi klobase in krompir, ki so jih otroci pekli na ognju Pastirji pri igri »Roverčka« (spretnosti v metanju klinov) Pekli so se tudi jagenjček, odojek, krače, klobase, čevapčiči, ribe..... Pomladni koncert Godbe Dobrepolje na obnovljenem vaškem središču Informativna tabla na Gradežu Prenovljeno vaško središče na Gradežu je dobi lo še novo i informativno tablo, na kateri so vsem obiskovalcem na voljo pomembnejše informacije o Gradežu ter zemljevid širše vaške okolice. Tablo, na kateri so informacije zapisane tudi v angleškem jeziku, krasi zanimiva fotografija vašega središča iz 20. stoletja z nekdanjo Kogojevo hišo in vaško lužo pod lipami, kjer so v preteklosti poleti napajali živino, pozimi pa so se na njeni zamrznjeni površini drsali vaški otročaj i. Fotografija iz leta 1948, arhiv Slovenskega etnografskega muzeja. »V pravi podeželski vasi se naučite zaustaviti čas in sprejemati izročilo prednikov« pa je prijazen napotek vsem obiskovalcem, ki sta ga na tablo zapisala Društvo za ohranjanje dediščine in občina Velike Lašče, katerima gredo tudi zasluge za postavitev table. Jože Jeršin Povzetek informacij s table: Gradež (600m) Gradež je ena najstarejših vasi v Škocjanskih hribih in v občini Velike Lašče. Za začetek naselitve velja prazgodovinsko gradišče. V srednjem veku je v turjaških listinah omenjen dvorGrades (1352,1372). V drugi polovici 18. stoletja so bile zgrajene najstarejše sedanje kamnite gradeške hiše. Skladatelj Marij Kogoj (1892 - 1956) je na Gradežu ustvaril pomemben del svojega opusa. Oglejte si naslednje Gradeške zanimivosti: - sušilnica sadja iz leta 1938 - zbirka starega orodja pod kozolcem - črna kuhinja iz začetka 19. stoletja - nekdanja gostilniška klet iz 18. stoletja - stare kašče, vodnjaki, kozolci Pokusite gradeške kulinarične posebnosti. Sprehodite se po Trubarjevi rojstni fari (PTRF), Kogojevi poti, Turjaški turistični poti (TTP) Fotografija prikazuje vaško središče sredi 20. stoletja (v ozadju nekdanja »Kogojeva hiša«, v ospredju vaška luža pod lipami) V vaškem središču Gradeža VEČER NA VASI v soboto, 23. 6. 2012, ob 20. uri Koncert Moškega pevskega zbora vinogradnikov Čatež Po koncertu druženje v vaškem središču. "Klinčarici" v gradeškem vaškem središču Dvojčici Franja in Slava sta gostovali v gradeškem vaškem središču. Na prav poseben način sta predstavili klinčarstvo v družini v svojih otroških letih. Vrhniške upokojence sta nasmejali, doživeli bučno ploskanje, z njima so večkrat zapeli, marsikateri upokojenki pa se je orosilo oko ... Boris Zore velikolaski spomini v Knjižnici Frana Levstika Knjižnica Frana Levstika Velike Lašče počasi zaključuje pomladansko sezono ponedeljkovih večerov Velikolaških spominov, ki jih skupaj z zanimivimi gosti pripravlja Jože Stane. Po prvem večeru z Zoro in Antonom Masnikom se je na drugem večeru pogovarjal z učiteljicama pa tudi učiteljico in učenko Tanjo Debeljak in Martino Venturini. Sledil je večer z dolgoletnim zadružnim delavcem in čebelarjem Alojzom Riglerjem ter obujanje spominov z ustanoviteljico velikolaškega vrtca Maro Koprivec. Ljubitelji velikolaške dediščine uživamo ob številnih iskricah, doživljajih pa tudi marsikdaj prvič odkritih delčkih velikolaške zgodovine, ki imajo tako več možnosti, da se ohranijo. MS Mara Koprivec Martina Venturini in Tanja Debeljak pomlad v ulakapub in na ulaki Letošnjo pomlad smo Ulačani v sklopu čistilne akcije Očistimo Slovenijo začeli zelo ekološko. Tisto soboto se nas je na povabilo vaške skupnosti Ulaka in UlakaPub odzvalo več kot40 prostovoljcev iz Ulake, njenih simpatizerjev iz drugih krajev ... Po jutranji kavi in navodilih smo si razdelili vrečke in rokavice ter navodila in se razporedili po skupinah. Organizacija je bila na višku, zato je vse steklo zelo hitro. Prva skupina je očistila cesto z okolico proti Velikim Laščam in proti Veliki Slevici, druga skupina pa proti Podsmreki in Brankovem ter proti Podulaki. Tretja skupina se je z mehanizacijo podala v graben pod vasjo in iz njega z vitli privlekla tri avtomobile in ga očistila. Polne vreče sta sproti odvažala naša dva štirikolesnika, nabralo pa se je za dva vozova smeti. Da nismo bili lačni, se moramo spet posebej zahvaliti naši Veri in Tomažu, ki sta nam skuhala odličen golaž, ki nas je napolnil z energijo, da smo druženje nadaljevali tudi po opravljeni akciji. V aprilu pa smo imeli Ulačani spet polne roke dela, saj je naša soseda stopila v zakonski stan. Seveda nismo pozabili na ohranjanje tradicije in smo najprej s "fake", nato pa še s "tapravimi" mlaji, postavljenimi na škarje, okrašenimi z rožicami iz krep papirja, poskrbeli, da je bil teden res živahen. Da pa soseda ne bi prehitro odšla, je bila tu še šranga, ki je odlično uspela v zadovoljstvo vseh sodelujočih. Soseda, želimo ti veliko sreče v zakonu! Tudi za naprej se bomo trudili z raznimi dogodki, povabimo pa vas že lahko na FOTOLOV PO MIŠJI DOLINI, ki bo v soboto, 23. Junija, pod okriljem Robarijade 2012. Dobimo se ob 9.00 na predavanju o naravoslovni fotografiji v prostorih zavoda Parnas v Robu, od tam pa boste s svojimi fotoaparati nadaljevali pot po svoje in naredili čim več čim boljših fotografij Mišje doline z okolico. Seveda se boste ustavili tudi na kontrolni točki v našem UlakaPub, kjer vam bomo ponudili nekaj domačih dobrot in vam z veseljem povedali več o nas! Več o fotolovu na naši spletni strani www.UlakaPub.tk ali pa na facebook. com/FotolovPoMisjiDolini . Kolektiv UlakaPub Na Malem Ločniku smo čistili Otroci Malega Ločnika so se pod navdihom akcije Očistimo Slovenijo I o ti -li očiščevanja svoje okolice. Očistili so pešpot od glavne ceste do Sv. Ahaca in okolico. V nekaj urah so zbrali skoraj 10 velikih vreč raznih smeti. Gorazd Milavec Alojz Rigler ROBARJADA v pripravah na robarjado 2012 Dediščinska skupnost v Robu nadaljuje z aktivnim urejanjem svoje okolice. Udeleženke Parnasovih čajank so z bršljankami zasadile kar 20 korit za na mostove, otroci PS Rob pa so z Matejko Krašovec, dipl. agr. in Parnasovo prostovoljko zasadili 4 korita v centru Roba. Delovna akcija (10.5. 2011) je potekala pod okriljem Leader projekta Dediščinske skupnosti za danes, zemljo in bršljanke za na mostove je zagotovila Občina Velike Lašče, skrb za zalivanje pa so prevzele domačinke. Metka Starič, Zavod Parnas Datum in ura: Naslov prireditve: Organizator: Lokacija: Petek, 15. 6. 19:00 PO CEM HODIMO V ROBU - odprtje nove geološke poti Ob 1 6:00 voden ogled po poti v Kobilji curek, ob 19:00 otvoritev pred PARNAS centrom. Zavod Parnas PARNAS center Rob in pot v Kobilji curek 20:00 »ASFALT« - ponovitev avtorske gledališke predstave KUD Rob Dom krajanov Rob Sobota, 16.6. 8:00-14:00 ENDURANCE 14:00 podelitev nagrad K D Pod hoj ca Podhojni Hrib z okolico 10:00-12:00 Ustvarjalne delavnice za otroke Zavod Parnas Podhojni Hrib 15:00 SPRETNOSTNO JAHANJE K D Pod hoj ca Podhojni Hrib 18:00 Glasbeni večer K D Pod hoj ca Podhojni Hrib Nedelja, 17. 6. 17:00 KOLESARSKI KRONOMETER TVD Partizan Mišja dolina (Knej- Knej-Karlovica Velike Lašče Karlovica) Prijave od 1 5:30 naprej na Karlovici, ob 1 8:30 podelitev medalj. Torek, 19. 6. 20:00 »NEUGNANA ČEVLJARKA« - ponovitev gledališke predstave KUD Primož Trubar Dom krajanov Rob Sobota, 23. 6. 9:00 FOTOGRAFSKA DELAVNICA F D Grča in Zavod Dom krajanov Rob, Mišja 9:00 Predavanje o fotografiji 10:00 Delavnica na terenu Parnas dolina (v primeru dežja odpade) 10:30 FOTOLOV PO MIŠJI DOLINI (v primeru dežja odpade) UlakaPub PARNAS center Rob, Mišja dolina, Ulaka Pub Nedelja, 24. 6. 10:00 KOLESARSKI IZZIV (začetek pred PARNAS centrom Rob, gorska kolesa obvezna, tehnično zahtevna pot - v primeru dežja odpade) Zavod Parnas Rob z okolico Od 12:00 dalje GALOPSKA DIRKA in SPRETNOSTNO JAHANJE KD Divja horda Rob 20:00 KRESOVANJE pred dnevom državnosti 20:00 Maša za domovino Občina Velike Lašče, KUD Rob, Cerkev Marijinega rojstva Rob, 21:00 Kulturni program in prižig kresa na logu v Robu, zatem zabavni program z ansamblom »Krpani« PGD Rob Igrišče in log v Robu »Z Bogom začni vsako delo, da bo dober tek imelo.« Ta rek ni veljal le v času motike in volovske vprege, te besede še kako potrebujemo tudi danes, ko je način dela sodobnejši, včasih fizično lažji, v marsičem pa bistveno zahtevnejši, z nevarnimi pastmi na vsakem koraku. Odločitev Strojnega krožka Urban, da za varno delo svojih članov in njihovo opremo prikličejo božjega blagoslova, iz leta v leto doživlja večjo podporo. 3. BLAGOSLOV TRAKTORJEV sv gregor. 1. 5. 80« Med prošnjami, ki jih je izrekal župnik gospod Vlado Jaksetič za varno delo, blagoslov traktoristov in traktorjev, so bile tudi prošnje za vse pokojne, ki so trdo delali na tej naši zemlji in tako poskrbeli, da so rodovi pred nami lahko preživeli. Zupan Ribnice Jože Levstekje v nagovoru posebej izpostavil aktualni pomen samooskrbe s hrano in problem odvisnosti od kruha iz tujih držav. V takšni prireditvi vidi tudi motivacijo za delo v kmetijstvu in morda bo rezultat v tem, da bo zaorana kakšna brazda več. Zupan Velikih Lašč Anton Zakrajšek pa je poudaril predvsem pomen druženja in sodelovanja med sosednjimi občinami, med sosednjimi župnijami in med organizatorji prireditve, ki prihajajo iz različnih občin. Prireditev, po mojem vtisu na eni najlepših lokacij, pri Svetem Gregorju, in ob vsestranski podpori tamkajšnjega župnika gospoda Andreja Muleja je tudi letos odlično uspela. V. V. 3. blagoslov traktorjev in traktoristov pri sv Gregorju Strojni krožek Urban, ki deluje na našem področju, je prostovoljno združenje kmetov in ostalih članov, ki aktivno sodelujejo v aktivnostih, ki jih prirejamo v okviru Strojnega krožka. SK Urban je bil ustanovljen leta 1996. Sedanji predsednik je Jože Marolt iz Gorenjih Podpoljan. SK Urban deluje na področju Občin Velike Lašče, Ribnica, Sodražica, Loški Potok in Cerknica. V SK Urban je včlanjenih 62 članov, ki imajo v lasti okrog 700 ha kmetijskih in gozdnih površin. Člani SK med seboj sodelujejo in eden drugemu nudijo različne strojne usluge (baliranje, kombaniranje, košnja, transporti ....). V okviru SK Urban prirejamo tudi razne demonstracije nove kmetijske mehanizacije, da se člani našega krožka seznanijo z njo in si pridobijo informacije o zmogljivosti in delovanju le-te. Vsakoletno organiziramo v pozno jesenskem ali zimskem času strokovne ekskurzije, kjer si naši člani ravno tako pridobijo veliko novih informacij in izkušenj, z najrazličnejšo novo kmetijsko mehanizacijo. Vsekakor pa so te ekskurzije tudi družabne narave, da se medsebojno pogovorimo in seveda tudi malo poveselimo. Podobno kot že dve leti smo tudi letos za 1. maja pri Sv. Gregorju na igrišču in bližnjem travniku organizirali blagoslov traktorjev. Glede na lanskoletno dobro izkušnjo smo se tudi letos odločili, da traktorje parkiramo nad igrišče na travnik, na igrišče pa smo postavili le starodobnike, ki so se tudi udeležili blagoslova in so še posebej zanimivi in vredni ogleda. Ob 14. uri je bil pri Sv. Gregorju parkiranih 82 traktorjev in najprej nam je za uvod zaigrala ribniška godba, kar je prireditev naredilo še bolj svečano. Sledil je pozdrav predsednika SK Urban Jožeta Marolta. Nato je prevzel vodenje prireditve Stanko Oblak, ki je v kratkem govoru predstavil delovanje SK Urban. Naše prireditve sta se letos udeležila tudi dva župana, in sicer domači Ribniški župan Jože Levstek in župan iz sosednje občine Velike Lašče Anton Zakrajšek. Oba župana sta pozdravila vse navzoče ter z odobravanjem podprla našo prireditev, saj sta si bila enotna, da je za delo s stroji poleg izpravnega traktorja in previdnega traktorista potrebno tudi božje varstvo. Nato je sledil blagoslov, katerega je letos opravil gospod Vlado Jaksetič, župnik iz Velikih Lašč. Po kratki molitvi se je odpravil še do vsakega traktorja in traktorista ter vsakega posebej blagoslovil. V SK Urban smo pripravili tudi spominske nalepke za traktorje, vsem traktoristom pa smo postregli z dobrim domačim golažem. Po končanem blagoslovu smo se vsi vozniki traktorjev še usedli za mize in se malo pogovorili ter bili soglasni, da blagoslov postane tradicionalen, saj je pri delu s traktorji in ostalimi kmetijskimi stroji še kako potrebno božje varstvo. V upanju, da se naslednje leto na Sv. Gregorju zopet zberemo v še večjem številu, vse skupaj lepo pozdravljam s pozdravom Strojnega krožka URBAN: »KDOR V STROJNEM KROŽKU SODELJUJE, LAŽJE KMETUJE.« Sedaj pa potekajo že priprave na naslednjo prireditev, ki bo 30. 6. 2012, in sicer strokovna ekskurzija po Ribniški in Kočevski dolini z ogledom proizvajalca kmetijske in gozdarske mehanizacije ter ogled kmetije na Kočevskem. Popoldan pa bomo imeli v Kočevskem Rogu še piknik in tekmovanje koscev z ročno koso in tekmovanje grabljic v ročnem grabljenju. Vabljeni vsi zainteresirani za ekskurzijo, da se do 15. 6. 2012 prijavite pri predsedniku Jožetu Maroltu na tel. 031 347 449. Vsi, ki pa še znate uporabljati ročno koso ali grablje, vabljeni, da s seboj vzamete orodje in se z drugimi kosci in grabljicami pomerite v košnji in grabljenju. Vodja SK Urban Stanko Oblak, foto Jernej Hrovatin Društvo upokojencev Velike Lašče Kako željni smo druženja starejši, se je pokazalo že v mesecu aprilu. Bilo bi nas 95, če ne bi prišle vmes razne spomladanske bolezni. Tako pa se nas je 75 članov odpravilo naprvo spomladansko ekskurzijo TRSAT, MOSČENICE. 23. aprila zjutraj ob 7.00 je krenil avtobus v smeri jug. Na poti, ki je bila kar precej dolga, smo napravili samo en kratek postanek do Reke. Marsikdo je romal v pravem pomenu besede po 500-ih stopnicah na Trsat v otroških ali mladinskih letih, letos pa nas je avtobus pripeljal prav v središče 700 let starega romarskega kraja. Avtobus je ustavil tik ob cerkvi, tako da tudi tisti, ki imajo težave s hojo, niso bili nič prikrajšani. Poleg cerkvenega okolja smo si ogledali staro trdnjavo. Vreme nam je bilo naklonjeno, samo proti koncu ogleda nas je malo poškropilo. Vzeli smo si dve uri časa za dušo in pogled. Potem pa smo se odpeljali po Opatijski rivijeri do 1000 let starega gusarskega mesteca MOSČENICE. Če smo bili na Trsatu do sedaj skoraj vsi, pa je le malokdo bil že na Moščenicah. Mestece leži 173 m nad morsko gladino nad Moščeniško Drago. Pred starimi mestnimi vrati nas je sprejel gospod župan, ki nas je popeljal skozi staro mestece in njegovo zgodovino, in to z veliko humorja. Samo nekaj korakov od mestnega obzidja je na razgledni točki restavracija, kjer smo se okrepčali po napornem dnevu ter se zavrteli ob zvokih naše harmonike. Imeli smo sonce, le malo nam je nagajala burja. Kljub vsemu pa smo uživali v prelepem razgledu po vsem Kvarnerskem zalivu. Burja se ja začela umirjati, mi pa smo morali na avtobus in odpravili smo se proti domu. Spomladansko druženje bomo nadaljevali v maju s športnimi igrami na Pohorju ter zaključili v juniju z ekskurzijo po Gorenjski poti kulturne dediščine. Julij in avgust bomo preskočili ter se začeli družiti zopet v septembru. Rada bi vas tudi obvestila, da vam bodo vaši poverjeniki v juniju dostavili kratke vprašalnike o vaših željah, težavah in predlogih za še boljše delo našega odbora ter sodelovanje med vsemi našimi člani. Lepo vas prosim, da te vprašalnike sami ali s pomočjo poverjenika izpolnite ter vrnete čimprej. Najlepša hvala vnaprej. Tako ostajam s SREČNO in NASVIDENJE. Marija Trotovšek 70 let bitke na kuclju V nedeljo, 20. maja 2012, je društvo Zarja spominov iz Velikih Lašč pripravilo proslavo ob 70-letnici bitke na Kuclju, kjer so partizani in pripadniki narodne zaščite premagali mnogo močnejše italijanske zavojevalce, ki so želeli prodreti na osvobojeno ozemlje Roba in okolice. Po prihodu partizanov Kulturnega društva Triglav in ostalih pohodnikov Polaganje venca k spomeniku v Kotah Nagovor Boža Kovačiča Pozdrav polagalcem venca k spomeniku Častna straža pri spomeniku s Turjaka je zbrane nagovoril Božo Kovačič, predsednik društva Zarja spominov iz Velikih Lašč, spomin na tiste težke čase pa je obudil slavnostni govornik Milan Gorjanc, član predsedstva Zveze združenj borcev Slovenije. Izredno lep in vsebinsko bogat program avtorice Majde Samsa (v izvedbi KUD Primož Trubar, KUD Rob, KUD Marij Kogoj Turjak, Glasbene šole Ribnica in Podružnične šole Rob) je zelo posrečeno prepletal resno in čustveno sporočilo recitala s sproščeno otroško igro - sporočilo je močno in jasno: tudi takrat so bili to mladi ljudje, z upanji, Prihod pohodnikov in partizanov v Rob Med govorom slavnostnega govornika Izkušnje in mladost na istem mestu Otroci so predstavili mladost in igrivost pričakovanji, z močnimi čustvi - danes pa nam je dano živeti v svobodi. Za to pa so v času odpora padli mnogi zavedni ljudje, ki se niso ustrašili usodnosti trenutka in so verjeli, da je svoboda temelj na pravica. V počastitev i n v sporni n padlim in ustreljenim sta bila svečano položena tudi venca, eden k spomeniku v Kotah, kjer je bilo na isti dan v juliju 1942 ustreljenih 1 2 domačinov in pa drugi k spomeniku v središču Roba. Svečanost je poudarila tudi prisotnost častne straže slovenske vojske. Dogodek pa je zelo obogatila tudi razstava v Domu krajanov v Robu, sestavlje- Slika je najboljši dokument Razstava osamosvojitve je bila res zanimiva Nazorna predstavitev Andreja Turjaškega Poskrbljeno je bilo za topel obrok na iz treh vsebinskih sklopov. Prvi je bil predstavitev vloge Andreja Turjaškega v odločilni bitki pri Sisku (pripravil Zavod Parnas), drugi je bil posvečen vlogi Ro-barjev pri obrambi svojega kraja in spominu na njihove žrtve (pripravili člani društva Zarja spominov), tretji sklop pa je bila državna razstava Slovenska osamosvojitvena vojna, ki jo je prispevala Slovenska vojska s posredovanjem g. Dušana Hočevarja iz OZZVS VL. Dogodek sam je tudi pokazal, da je mogoče sodelovanje med posameznimi organizacijami, ki jim je vsem skupna skrb za ohranitev samostojnosti Slovenije in pozitivnih vrednot. Verjetno bo čas pokazal, da bi bilo smiselno preseči nepomembne razlike in s kritično zgodovinsko distanco ugotivti, kaj je bilo tisto, kar nas je ohranilo kot narod s svojo lastno državo! Ponudba na stojnicah je bila bogata Precej udeležencev proslave (bilo jih je skupaj okoli 400) se je odpravilo tudi v Krvavo Peč, kjer jim je Dušan Hočevar razkazal Dom vetra nov. Ob tej priložnosti je bila ponatisnjena dopolnjena knjižica Rob in okolica v NOB, ki pomeni prispevek k ohranjanju vedenja o naši polpretekli zgodovini, poleg tega je bila tudi izdana priložnostna razglednica Roba, na voljo pa je bil tudi priložnostni žig Roba. Posebna zahvala gre tudi vsem stojničarjem, ki so s svojo ponudbo zelo popestrili dogajanje, domu Kresnica v Robu za pripravo odra, prireditev pa ne bi bila mogoča tudi brez vseh prizadevnih domačinov - Robarjev. Se posebej je za uspešno izvedbo zaslužen Srečo Marolt iz Dolščakov, ki je za prireditev dobesedno izgoreval. Kot za slovesnost v Smrečju pa tudi za robarsko velja ugotovitev, da so to dogodki, ki bi se jih zaradi spoštovanja pozitivne slovenske zgodovine morali udeležiti tudi predstavniki občine. Tu ne gre za delitve, brez te zgodovine nas enostavno ne bi bilo ... Srečo Knafelc fotografije Metka Stane, Tone Podržaj zarja spominov velike lašče ko Turjak Kot vsako leto smo tudi letos priredili spominsko svečanost na mestu pobojev aktivistov OF v Smrečju pri Turjaku. Kot je večini naših občanov že znano, je na pragu osvoboditve 4. maja leta 1945 domobranska policija iz ljubljanskih zaporov ponoči pripeljala 27 zapornikov in jih zverinsko pomorila v gozdu Smrečje. Zmaličena trupla so zmetali v volčje jame in pokrili z vejami in listjem, na vrhu pa zakurili ogenj, vendar so prebivalci le slišali krike in strele ter so že drugi dan odkrili kraj tega krutega zločina. To dejanje so izvršili hrabri domobranci s poročnikom Jožetom Hlebcem na čelu, ki je bil pozneje obsojen na smrt z obešenjem, vendar si je sodil sam. Krajani Turjaka so bili pretreseni ob tem dogodku, nekateri se tega še živo spominjajo. Tudi mi, povojna generacija, ne moremo mimo dejstva, da je bil ta zločin nepotreben. Prav tako tudi mnogi drugi ne moremo razumeti, da se sedaj poveličuje vloga vojaških skupin, ki so sodelovale z okupatorsko vojsko, in se proglaša partizansko vojsko za zločince. Ali sta bili potem tudi angloameriška vojska in rdeča armada zločinski, ker sta osvobodili cel svet pred nacifašizmom? Skratka, dogodkov leta 1945 krajani nikoli ne bomo pozabili, z njimi bomo seznanjali tudi mlajše generacije, da se kaj takega ne bi res nikoli ponovilo. Na proslavi so sodelovali učenci osnovne šole, KUD Marij Kogoj, Bri-gita Zeleznikar in ženski pevski zbor Laniške predice iz Škofljice, slavnostni govornik je bil Bogdan Lipovšek. V svojem govoru nam je tudi predstavil pogled na te in podobne dogodke ter sedanje razmere v družbi v očeh povoj- ne generacije. Zahvaljujemo se vsem nastopajočim in sponzorjem. Proslave se je udeležilo preko 200 udeležencev, žal kot vedno tudi tokrat ni bilo uradnega predstavnika občine Velike Lašče, kar kaže na delitev na naše in vaše in s tem razdvajanje slovenskega naroda. Janez Lukančič PLANINSKO DRUŠTVO VELIKE LAŠČE Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče Dragi pohodniki! Vabimo vas na 20.pohod po "Velikolaški kulturni poti" v nedeljo, 10. junija 2012. Začetek pohoda bo med 7.00 in 10.00 uro v Velikih Laščah. Cilj bo na Trubarjevi domačiji na Rašici, kjer bo družabna prireditev, obogatena z delavnicami festivala ustvarjalnosti DAN SONCA. Velikolaška kulturna pot povezuje rojstne kraje naših treh velikih rojakov Frana Levstika, Josipa Stritarja in Primoža Trubarja in vodi mimo številnih kulturno zgodovinskih znamenitosti. Je krožna, označena s posebnimi markacijami in dolga približno 15 km. Trasa pohoda s startom v Velikih Laščah in ciljem na Rašici pa je dolga približno 13,5 km. Pot je razgibana, z nekaj vzponi in spusti in je primerna tudi za osnovnošolsko mladino. Prehodimo jo v treh do štirih urah zmerne hoje. Iz Rašice v Velike Lašče se lahko vrnete peš po markirani poti (50 min), na voljo pa bo tudi brezplačen prevoz. Startnina: 2 EUR (odrasli), otroci brezplačno. Vsak pohodnik prejme izkaznico pohoda, načrt poti, čaj in prevoz iz Rašice v Velike Lašče. Za dvakratno udeležbo prejmejo pohodniki bronasto značko, za štirikratno udeležbo srebrno in za šestkratno udeležbo zlato značko. Za desetkratno udeležbo prejmejo pohodniki posebno nagrado. Dodatne informacije lahko dobite: • na naši spletni strani (http://pd.velike-lasce.si) • po elektronski pošti: planinsko.drustvo@velike-lasce.si • na GSM 041/561-561 (Olga Verovšek) Lep planinski pozdrav! Lepo vabljeni! Društvo podeželske mladine Velike Lašče vabi na VRTNO VESELICO, ki bo v Velikih Laščah pri gasilskem domu v soboto, 9. junija 2012, s pričetkom ob 20. uri. Poskrbeli bomo za hrano, pijačo in srečelov. Izkupiček bo namenjen nakupu noš Folklorne skupine DPM Velike Lašče. Zabaval vas bo ansambel GAMA. V primeru slabega vremena prireditev odpade. VABLJENI! t Zbiranje starega papirja Skavti bomo ponovno zbirali papir, in sicer med 1. junijem (petek) in 3. junijem (nedelja). Kontejner bo stal v Turjaku pred domom krajanov. Tistim, ki ne bodo imeli prevoza ali bodo imeli papir v večjih količinah, pridemo papir iskattudi nadom. Papir pa seveda zbiramo skozi celo leto. 040/425 970 - Jan Šavli 041/902472 - Jože Perhaj skavti DRUŠTVO UPOKOJENCEV - STRELCI Dne 3. aprila 2012 smo v Ljubljani tekmovali na območnem tekmovanju v streljanju z zračno puško (moška ekipa, štirje tekmovalci). Zasedli smo 2. mesto in dobili srebrno medaljo. Strelci: Alfonz Cestnik, Anton Kastelic, Franc Ivane in Stane Hren. Posamezno je naš član Anton Kastelic zasedel 1. mesto in osvojil zlato medaljo. Uspeha smo bili zelo veseli. Franc Ivane VELIKE LAŠČE vas vabi na veliko vrtno veselico, ki bo V SOBOTO, 23. JUNIJA 2012, OB 20. URI. Za dobro voljo bo poskrbel ansambel bratov Poljanšek. Ne boste ne lačni ne žejni, popestritev pa boste našli v bogatem srečelovu! Vljudno vabljeni! VELIKE LASCE vas vabi, da v SOBOTO, 9. JUNIJA 2012, od 8. do 10. ure prinesete v gasilski dom Velike Lašče na pregled vaš gasilni aparat. Če ga morda še nimate, ga boste lahko tudi kupili! Lepo vabljeni! KONJEREJSKO DRUŠTVO VELIKE LAŠČE vas vabi na KONJEREJSKI DAN v Velikih Laščah pri gasilskem domu v soboto, 9. junija 2012, s pričetkom ob 14. uri. PROGRAM: Povorka konjskih vpreg in jahačev Prikazi spretnostne vožnje Ježa okrog sodov »Šlajsanje« hloda Tekmovanje županov Velikolaška alka Razstava starih voz in konjeniške opreme Vsi udeleženci prireditve, ki boste sodelovali s svojimi konji, potrebujete ID-dokument in potrdilo o pregledu konja na IAK. Prijave sprejemamo do 1 3.30 na prireditvenem prostoru. Prijavnina je 10 , obvezna je uporaba čelade, vsak tekmuje na lastno odgovornost. Program bo povezoval Stane VVerbole. POSKRBELI BOMO ZA HRANO, PIJAČO IN BOGAT SREČELOV. Prireditev je podprla Občina Velike Lašče. »Gasilska: veselica je samo enkrat na leto, pozivnikje z gasilcem vsak dan« V začetku meseca maja se je v Vrbljenah pri Igu devet društev Gasilske zveze Velike Lašče pomerilo v gasilsko športnih tekmovalnih disciplinah. Člani tekmujejo v različnih kategorijah kot pionirji, mladinci in člani ter skozi različne discipline pokažejo, kako hitro in dobro bi se kot pravi gasilci v možnih nevarnih situacijah odzvali. Tovrstno tekmovanje je način zabave in nabiranja znanja. To potrdi tudi članica PGD Velike Lašče Alenka Vasic, ki pravi: »Gasilsko športne tekmovalne discipline so resna zadeva, saj naloge izhajajo iz dejanskih situacij, ki se lahko zgodijo, je pa tudi zabava. Zdi se mi, da so veselice in tekmovanja tisto, kar ljudi, ki so pri gasilcih, drži med letom skupaj.« Vendar pa prvotna naloga prostovoljnih gasilskih društev niso tekmovanja, veselice ali zabavanje, ampak zagotavljanje požarne varnosti. "Prva in najpomembnejša naloga gasilskih društev je požarno varstvo, za katero mora imeti vsako gasilsko društvo dovolj usposobljenih članov," pravi Jure Starič, član PGD Dolnje Retje. Usposobljeni oziroma operativni člani društev pa so prostovoljci, starejši od 18 let, ki skrbijo za izvajanje javne gasilske službe in so za to opravili tečaj. Za pomoč v primeru požarov in drugih nesreč so dosegljivi vsak del dneva, čeprav so poleg tega tudi redno zaposleni, imajo družine, študirajo ali pa nekje preživljajo svoj prosti čas. "Kar se tiče intervencij moram reči, da tu kapo dol, imamo izvoze v petih minutah. Problematične so v dopoldanskem času, ker so nekateri tudi v Ljubljani in vsepovsod. Popoldan in ponoči pa sploh ni dileme, odzivnost je na nivoju, čas izvoza je maksimalno 5 min, " zavzetost prostovoljcev opisuje Franci Modic, predsednik PDG Velike Lašče in podpredsednik zveze društev. Gasilska zveza Velike Lašče je sestavljena iz devetih društev: PGD Velike Lašče, Turjak, Dvorska vas-Mala Slevica, Rob, Karlovica, Dolnje Retje, Rašica, Veliki Osolnik in Skrlovica, njen predsednik Jože Starič pa o njej rad pove: »Gasilska zveza je zveza devetih društev in je toliko aktivna, kot so aktivna društva, ter dela samo toliko, kot delajo društva.« Zvezo sestavlja slabih tristo operativnih članov, število vseh od pionirjev do veteranov pa je slabih osemsto. Modic sodelovanje med društvi opisuje kot daleč najboljše: "Vsi se zelo trudimo, seveda se pri denarju vedno zapletamo, ampak ga glede na to, koliko ga dobimo, profesionalno porabimo." Predsednik Gasilske zveze Velike Lašče Jože Starič o financah pravi: »S financami je tako, da jih nikoli ni dovolj, ampak mi smo se naučili gospodariti in živeti s tem, kar imamo. Večino denarja dobimo od občine in dobimo ga toliko, kot se dogovorimo.« Uporaba drage gasilske opreme je odvisna od števila intervencij, če je potreba po uporabi opreme manjša, pa to s seboj prinese tudi kritike o preveliki številčnosti društev in spraševanja o upravičenosti obstoja prostovoljnih gasilskih društev. "Seveda ne moremo pričakovati, da se bo gasilski kamion uporabljal toliko kot šolski kombi, ampak ko pa se uporabi, gre tu za koristno zadevo. Praktično nikoli ne pride ljubljanska brigada, skoraj vse naredijo prostovoljci. Pri požaru je seveda bistven čas; če bodo gasilci iz Ljubljane prišli čez eno uro - lahko noč cela hiša," upravičenost opisuje Alenka. Jože Starič se zaveda, da imajo veliko drage opreme, vendar dodaja: »Oprema je namenjena reševanju imetja in življenj in gasilci smo najbolj zadovoljni takrat, ko nam te opreme ni treba uporabiti. V primerjavi s škodo, ki jo mi preprečimo, je vrednost opreme majhna.« Včasih se zdi prisotnost lokalnih gasilskih društev samoumevna, njihov hitra pomoč na prizorišču nesreče v vsakem delu dneva pa spregledana. V intervencijah, ki so fizično in psihično naporne, se namreč srečujejo s kriznimi okoliščinami, delovati morajo hitro in učinkovito, koncentracija ne sme popustiti v nobenem trenutku. Primer intervencije v Krvavi Peči je primer dolge in zahtevne intervencije, kjer je bila zaradi gostega dima nujna uporaba dihalnega aparata. "Gasili smo od enih pa do petih zjutraj, potem pa domov, pod prho in naravnost v službo." In to vse prostovoljno. Čeprav Gasilec Samo v svojem vozilu ni imel sodelavke, pa se v gasilska društva včlanjuje vse več žensk. Do sedaj so ženske desetine na tekmovanju imela PGD Velike Lašče in PGD Dvorska vas-Mala Slevica, slednje se zadnjega tekmovanja niso udeležile, zato so Laščankam konkurenco predstavljala pgd velike lašče POROČILO Z INTERVENCIJE: 28. 4. 2012 ob 12.57 Klic občana v gasilsko enoto, da je pri kurjenju vej in suhega podrastja ogenj ušel izpod nadzora. Izvoz GVC 24/50 z dvema gasilcema in GVC 1 6/25 s petimi gasilci. Požar je bil hitro lokaliziran. Pogorelo je cca 1500 m2 suhe trave. Intervencija zaključena ob 14.20. dekleta iz Velikega Osolnika. "Ženska desetina je ustaljena in kljub temu da imajo punce večjo težavo - vloga mame, otroci, nosečnost - imamo v našem društvu kar od 15 do 20 ženskih predstavnic," pravi Modic. Tanji Vasic, ki se je desetini pridružila pred približno osmimi leti, kasneje pa navdušila še svojo sestro Alenko, je najboljši del gasilstva prostovoljstvo: "Nihče nima nič od tega, vsi temu posvetimo svoj prosti čas, zato da naredimo nekaj dobrega zase, nekaj pa še za druge." Tanja priznava, da so za nekatere stvari v gasilstvu moški bolj sposobni, vendar pa si ga ne predstavlja brez žensk: "Potrebna je ena dobra mešanica." Vodja velikolaške ženske desetine je Alenka Vasic, ki je poleg tega še mentor mladine, predsednica komisije za članice na gasilski zvezi in članica tako upravnega odbora PGD Velike Lašče kot odbora zveze. Vse to počne, ker je rada vključena, rada odloča in sodeluje pri odločanju: "Imam čas in veselje in če si že poleg, si poleg popolnoma." Na vprašanje, ali je rada vodja, pa v smehu odgovori: "Kdo ni rad vodja?" Dekleta z vajami po navadi začnejo mesec pred tekmovanjem in kljub problemom z usklajevanjem urnikov se rade zberejo, saj jim to predstavlja način druženja in preživljanja prostega časa. Poleg tekmovanja v gasilsko-športnih disciplinah se udeležijo še gasilskega ralija ter pomagajo pri organizaciji veselice, na intervencijah pa deklet še ni prav veliko. Alenka je sicer usposobljena za pomoč na intervencijah, vendar do sedaj še pri nobeni ni pomagala. Prav zaradi dobrega občutka, ko nekomu pomagaš in ti je v zameno izkazana hvaležnost, si želi biti usposobljena gasilka. "V vaškem okolju se mi zdi društvo eno osrednjih stvari, ki ljudi drži skupaj. Je eno izmed najbolj starostno raznolikih, ker praktično nikjer drugje nimaš od 6 let in navzgor neomejeno starih ljudi," meni Alenka in dodaja, da je prav za otroke to način dobro preživetega časa, saj za razliko od ostalih krožkov tu ni tako strogo. Otroci tu lahko norijo, delajo z orodjem, z vodo, tečejo, kričijo, vendar se znotraj vsega tega učijo uporabnih stvari. "Predvsem pa gredo radi na tekmovanja, saj jim je všeč že to, da jih pridemo iskat s kombijem ali da gremo po tekmovanju na pico, to so te male radosti." Franci Modic pri današnji mladini, ki ji zaradi količine časa, ki ga mladi preživijo pred računalnikom, pravi "miška generacija", opaža, da je precej nespretna, zato v tekmovanju v gasilsko športnih disciplinah, orientacijskih tekih in kvizih vidi samo pozitivno. "Do usposobljenih članov pridemo z vpeljavo mlajših generacij, zato se mi zdi pomembno delo z mladimi. Mlade (6-18let) uvajamo v gasilstvo, jih učimo osnovnih spretnosti gasilca, z njimi spoznavamo ogenj in njegove nevarnosti, gasilsko orodje in njegovo uporabo in s tem poskrbimo za kakovostno preživljanje prostega časa, otroke pa za tisti čas odklopimo od vseh elektronskih naprav," je mnenje Jureta Stariča, ki je član PGD Dolnje Retje postal že z rojstvom. Pravzaprav postane v okraju Dolnje Retje vsak otrok gasilec že z rojstvom. Tako Jure ni nikoli razmišljal o tem, ali bi postal gasilec, ampak zgolj nestrpno pričakoval šesti rojstni dan. Zaradi številčnosti gasilske zveze, starostne raznolikosti, znanj in disciplin, ki jih posreduje, ter prostovoljne narave je gasilsko društvo edinstvena oblika združevanj, kar potrdi Alenka Vasic: "Gasilci se mi zdijo ena najbolje organiziranih prostovoljnih organizacij z najboljšim poslanstvom. Tako pridobiš veliko uporabnega znanja, ne gre samo za gašenje, ampak tudi varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami." Čeprav se bližajo veselice, pa te niso glavni dogodek, o katerem razmišljajo gasilci: »V naši gasilski zvezi ima približno trideset gasilcev stalno pri sebi pozivnike, to pomeni, da so štiriindvajset ur na dan pripravljeni, da bodo šli pomagat, če bo treba. To pomeni veliko odgovornost. Gasilska veselica je samo enkrat na leto, ta pozivnik pa je z gasilcem vsak dan,« pravi Jože Starič. Urša Zalar ZAHVALA Najlepše se zahvaljujemo županu, velikolaškim gasilcem, sosedom in vsem, ki ste nam kakor koli pomagali in bili z nami, ko nas je v začetku februarja doletela nesreča in nam je ogenj uničil spodnji del hiše. Iskreno se vsem zahvaljujemo. Družini Gorjup in Dedo Lale Regijski kviz »Mladi in kmetijstvo« Leto je naokoli in ponovno nas je doletela dolžnost, da organiziramo regijski kviz »Mladi in kmetijstvo.« Vsi člani smo združili moči in se po naših najboljših močeh potrudili, da smo 1 3. aprila 2012 kviz izpeljali po naših pričakovanjih. Kviz se je odvijal v dvorani doma krajanov na Turjaku. Pred pričetkom nas je prišla pozdravit tudi podžupanja Tatjana Devjak. Vsem nastopajočim je zaželela veliko sreče in znanja, ostalim pa je zaželela lep preostanek dneva. Za izraženo podporo se ji lepo zahvaljujemo. Domačini med pisnim delom kviza Kviza se je udeležilo 13 ekip naše regije: Društvo študentov Zootehnike (2 ekipi), DPM Moravče, DPM Lis (2 ekipi), DPM Kalček (2 ekipi), DPM Kamnik, DPM Sončnica, DPM Hribci, DPM Bobri in seveda dve naši domači ekipi - DPM Velike Lašče. Vse ekipe so s seboj pripeljale tudi navijače, ki so ves čas uradnega dela kviza svojim nastopajočim izražali podporo. Kviz sta povezovali Mojca Sile in Petra Usenik. Za popestritev med kvizom sta se našemu povabilu odzvala Blaž in Nejc Podobnik, ki sta nas z glasbo popolnoma očarala in tekmovalce predvsem malce sprostila. Tudi njima se lepo zahvaljujemo. Prvo mesto je osvojila ekipa Društva študentov Zootehnike. Naši domači ekipi sta osvojili 6. in 9. mesto. Po končanem uradnem delu je sledilo druženje z ansamblom Krpani, ki so poskrbeli, da so tudi tisti, ki nad končnim rezultatom niso bili najbolj zadovoljni, pozabili na kviz in se v ritmu polke in valčka zavrteli po dvorani. Ansambel Krpani Navsezadnje pa bi se ob tej priložnosti zahvalila vsem sponzorjem, ki so nam omogočili, da smo kviz izpeljali več kot odlično. Posebna zahvala gre Občini Velike Lašče, ki nam je omogočila izvedbo kviza z izposojo dvorane na Turjaku. Francoski pedagog Piere de Coubertein je rekel: »Pomembno je sodelovati in ne zmagati!« In tega so se zavedali vsi naši tekmovalci. Katja Levstek, članica DPM Velike Lašče ORATORIJ 2012 "GREM JAZ" Dragi otroci, zaključite počitnice na ORATORIJU V VELIKIH LAŠČAH od 30. 8. do 1. 9. 2012. Letošnji oratorij se navezuje na življenje svete Marije Dominike Mazzarello -soustanoviteljice Družbe hčera Marije Pomočnice. Njen zgled naj nas navdušuje za Gospoda in za aktivno prevzemanje pobud in odgovornosti v življenju. Prijave - do 20. avgusta teja.levstik@gmail.com, Branka 031414867 ali v župnišču. Udeleženci kviza 39 trobla 4/2012 m 9ned.Qvet.nei DAN SONCA V sodelovanju z JZ Trubarjevi kraji VABIMO VAS, da se nam pridružite pri ustvarjanju na gibalnem, likovnem, glasbenem, plesnem, poljudnoznanstvenem, rokodelskem, naravoslovnem, miselnem, športnem in drugih področjih! OBIŠČITE 7. FESTIVAL USTVARJALNOSTI, DAN SONCA 2012, ki bo potekal v okviru praznovanja občinskega praznika v prijetnem ambientu ob Trubarjevi domačiji na Rašici v nedeljo, 10. junija 2012, po 20. tradicionalnem pohodu po velikolaški kulturni poti, ki ga organizira Planinsko društvo Velike Lašče (start od 7.00 do 10.00 v Velikih Laščah). Delavnice, dogodivščine in umetniška tržnica Dneva sonca vas bodo pričakale na Trubarjevi domačiji na Rašici od 11.00 dalje. Pridružite se nam pri izdelovanju različnih zanimivih stvari — ogrlic, lovilcev sanj, glinenih posodic, vetrnic ... poslikavi obraza; spuščajte z nami ladjice in milne mehurčke, igrajte se z nami zabavne in stare igre — tudi za najmlajše, udeležite se 3. svetovnega prvenstva v kozaklamfu, zapeljite se s kanujem po Rašici in se za konec podajte z nami na čaroben plesni sprehod. Podrobnejši program je objavljen na www.dan-sonca.si. Veselimo se ustvarjanja z vami! 29.6.-1.7 2012 PS0GL® sodražica dntw Festival domačih viž in smeha Dan športa Večer na trgu Tržni dan Ansambel Franca Miheliča www.td-sodrazica.si m Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih, vodilna mapa po novih predpisih) - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov -pridobitev gradbenega dovoljenja - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča Najdete nas na Taborski c. 3 V Crosuplju in po telefonu (01) 7810-320 ali (01) 7810-329 Operni pevec Alojzij Centa Od trgovca preko vratarja v operi do opernega pevca Zanimiva življenjska pot je Alojzija (Slavka) Cente iz Turjaka pripeljala na operne odre. Izhaja iz družine, v kateri sta pesem in glasba pogosto odmevala, zato Slavku veselja do petja ni manjkalo. Najprej je bil zaposlen kot trgovec, torej precej daleč od glasbe in petja. Njegovo naklonjenost in veselje do glasbe je opazil gospod Pečnik iz Gradeža, ki je bil takrat zaposlen kot vratar oz. receptor v operni hiši. Velikokrat ja Slavka nagovarjal: »Veš, Slavko, ta služba ni zate, pridi raje k nam v Opero, ker imaš tako rad petje.« Slavko se je nato le odločil in prišel v opero za receptorja. Delo je bilo zanimivo in pestro, predvsem takrat, ko so se odvijale operne premiere in predstave. Po vsaki je namreč sledila še pogostitev in družabno srečanje, kar pa se je večkrat zavleklo dolgo v večer. Nemalokrat se je zgodilo, da je Slavko »po službeni dolžnosti« moral ostati do konca. Tako je naneslo, da so v veseli družbi po uspešno izpeljani predstavi večkrat skupaj še zapeli in poprijel je tudi Slavko. Njegovo moč in barvo glasu so hitro opazili prisotni dirigenti, zborovodje in drugi sodelavci. Bili so enotnega mnenja, da Slavko res ne sodi v »kamrico vratarja«, pač pa na operni oder. Takratni dirigent Rado Simoniti je bil tako navdušen nad njim, da ga je ob nedeljah, ko je opera zaprta, učil in vadil v petju kar na odru ob klavirju. Slavko, ki prej ni bil posebni navdušenec nad opernim petjem, je to zvrst kmalu vzljubil in se odločil, da se pridruži opernemu zboru. Seveda je bilo pred tem potrebno ogromno vaje, obiskovanje glasbene šole, šole solo petja, in navsezadnje - prestati je bilo treba tudi nekaj zahtevnih avdicij. Tako je Slavko, takrat star 27 let, postal operni pevec 60-članskega zbora SNG Opere in baleta Ljubljana in ostal dolgih 35 let, do lanskega leta, ko se je upokojil. Delo v operi zahteva celotnega človeka, ki svoje delo popolnoma obvlada. Pevec v opernem zboru ni samo eden izmed množice, ki stoji na svojem mestu in »odpira usta«, s prepričanjem, da če ne zna besedila ali melodije, bo pa n f a z ¿m. rr? i - s -l fi -m ; > Iz prve predstave z naslovom Ero z onega sveta že sosednji pevec »povlekel naprej«. Ne. V opernem zboru mora pevec poleg odličnega znanja petja imeti tudi druge odrske spretnosti, kot je igra, gibanje med petjem in celo ples. Tako določene predstave včasih od pevcev zahtevajo na videz nemogoče, a z voljo in vajo pa tudi s vsestranskim talentom je Slavko »zmagal« vsako, še tako zahtevno vlogo. Tudi ples mu ni predstavljal večjih težav in bil je pravi užitek na predstavah, v katerih so sodelovali z baletom. Takšnih je po njegovih ocenah zagotovo vsaj tretjina od vseh predstav, ki jih uprizarjajo v operi. Sicer pa je delavnik opernega pevca, predvsem ob učenju nove predstave, izredno natrpan. Dopoldan so pevske vaje po posameznih glasovih, vaje celotnega zbora, vaje z orkestrom ... Kadar gre za besedilo v tujem jeziku, kar je pri opernih delih zelo pogosto, so potrebne tudi vaje z lektorjem za pravilno izgovarjavo besedila. Pevci morajo opraviti tudi tečaj maske, da se lahko sami pripravijo za predstave. Seveda pri zahtevnih maskah za to poskrbijo maskerji. Popoldan oz. zvečer pa so predstave. Lepe spomine ima Slavko tudi na gostovanja. Z opero so gostovali v več državah: Češka, Slovaška, Italija, Švica, Nemčija, države nekdanje Jugoslavije in daljni Singapur. Gostovanja so trajala od nekaj dni pa tudi do dveh, treh tednov. Vsa leta službovanja v operi je z vso odgovornostjo pristopal k zaupanim mu nalogam in vlogam. Ko se posamezna predstava začne, mora človek enostavno odmisliti vse, ker je predstava čas, ki zahteva, da si z mislimi, petjem in gibi v celoti predan dogajanju na odru. Ljubezen do ustvarjanja, volja in trdo delo, in predvsem navdušena publika pa je recept za zadovoljstvo in srečo po vsaki predstavi, ko se ugasnejo odrske luči. Tudi huda bolezen, ki je Slavka pred petimi leti povsem izčrpala, je bila zaradi volje do petja in trdne odločenosti, da na predstavi, ki je bila takrat v pripravi, nastopi, premagana. Slavko je takrat, čeprav še ni povsem okreval, doma vztrajno vadil, se učil in na koncu odlično odpel svojo vlogo. Slavko danes vesel in zadovoljen prizna, da mu je opera dala ogromno, verjetno največ oz. več, kot bi dobil kjer koli drugje. Svoje talente je lahko v vsej polnosti razvil, z njimi razveseljeval ljubitelje tovrstne umetnosti, spoznal veliko ljudi in slavnih opernih pevcev ter prepotoval veliko sveta. Svoje neprecenljive spomine na leta prepevanja v operi bo lahko delil tudi svojim naslednikom. S posebni žarom na obrazu namreč prizna, da je zanj posebej dragocen čas, ki ga preživi z vnučkom. Najmlajši vnuček, ki je le nekaj dni pred najinim pogovorom prišel iz porodnišnice, pa bo moral na prijetne sprehode z dedijem še malo počakati. Pripravila Lidija Čop Operna pevka loredana colautti in violinist v opernem orkestru paolo Cannarela kasneje na glasbeni Akademiji v Ljubljani pod mentorstvom profesorja Franca Avseneka, ki prav tako živi v naši občini. Pot, ki ju je pripeljala v Slovenijo, pa se je začela že leta 1997, ko je Paolo zmagal na avdiciji za mesto violinista. Avdicijo je razpisala Mariborska Opera, v kateri je bil nato zaposlen štiri leta. Leta 2001 je bil po opravljeni avdiciji sprejet v Ljubljansko Opero, kjer je zaposlen kot violinist v orkestru že 11 let, Loredana pa kot pevka v opernem zboru poje že 9 let. Njun delovni dan ne poteka po običajnem ustaljenem urniku, saj se zelo spreminja in prilagaja potrebam produkcije. Od dni, ko imajo vaje le po uro do dve na dan (zjutraj, zvečer), pa do dni pred premiernimi uprizoritvami, ko so v službi tudi po cel dan do poznih večernih ur. To zanju ni predstavljalo večjih problemov, ko sta bila še sama, a zdaj ko imata hčerkico in ko sta oba zvečer zaposlena, jo morata oddati v varstvo - večinoma k varuški, saj stari starši živijo na Primorskem. Seveda so tu še sobote, včasih tudi nedelje in prazniki; ko se ostali lahko posvetijo svojemu družinskemu življenju, sta Loredana in Paolo v službi. Ta poklic torej zahteva tudi veliko odrekanja, a ljubezen do glasbe, ki je hkrati tudi njun poklic, premaga tudi te ovire. Ljubljana je za Loredano in Paola čudovito mesto in imata ga skoraj za svojega, vendar se oba rada vračata v naravo, zato sta se odločila za življenje bližje naravi in daleč od mestnega hrupa. Svoj prostor sta našla v mali, »rajski« vasici, kjer živijo prijazni ljudje, in vesela sta, da sta med sosedi in sokrajani tako lepo in toplo sprejeta. Čeprav Slovenci veljamo za velike ljubitelje glasbe, pa Loredana in Paolo menita, daje pri nas obisk opere skromen, kar ju je ob prihodu v Slovenijo presenetilo. Verjetno zato, ker oba prihajata iz Italije, kjer lahko rečemo, da ima opera svojo domovino in velja za del nacionalne kulture. Prepričana sta, da verjetno ni Italijana, ki ne bi znal našteti vsaj pet naslovov opernih del in zapeti vsaj kateri motiv iz znane opere. Zato oba verjetno še bolj čustveno in globoko doživljata svoj poklic, saj sta ob tem nekako počaščena, da sta lahko del tega mogočnega glasbenega sveta. Pripravila Lidija Čop MALI OGLASI KUPIM kmetijo ali kmetijsko zemljišče in gozd (041 751 266). Počitniško kočo na Veliki planini, temeljito obnovljeno, na izjemni lokaciji, prodam (041 751 266). ZELO UGODNO PRODAM dvojček, 155 m2 bivalne površine na lepi lokaciji v Puščah pri Turjaku v 3.gf. Vse inštalacije so že pripeljane do objekta. Možnost dograditve po vaših željah in kompenzacije z drugo nepremičnino. To je zagotovo najugodnejša med ponudbami primerljivih nepremičnin v okolici (041 751 266). ZELO UGODNO! Gozd, travnik in pašniki, ki so zaraščeni, zanimivi zaradi lesa, čebelarstva, koče ... v k. o. Paneče, pod grebenom med Lisco in Ješivcem, prodam (041 751 266). Na parceli je izvir vode ter ruševina objekta. PRODAM 2-sobno stanovanje (63 m2) v Ribnici, Knafljev trg, v bližini TC Spar, 2. nadstropje. Informacije na telefon 031 449 565. V naši občini pa imamo še dva glasbenika, ki sta zaposlena v Ljubljanski operi. Oba prihajata iz Trsta, kjer sta se rodila, izobraževala in tudi delala. Loredana ima slovenske koreni ne, saj je njena mama iz Postojne in tudi oče je po mamini strani Slovenec. Klasična glasba pa zanju ni bila izbira, pač pa ljubezen, ki ju je prevzela, ne da bi se odločila zanjo. Oba sta jo začutila v ranih letih, klub temu da nobeden od njiju ne izhaja iz močne glasbene družine. Že v vrtcu so bili njuni starši opozorjeni na to, da sta izredno nadarjena za glasbo, saj sta zelo lepo pela. Čeprav sta se spoznala šele v najstniških letih, je njuna zgodba zelo podobna, saj sta se kljub priporočilih njunih učiteljev v šolah, ki sta jih obiskovala, oba morala boriti in prepričevati starše, da njuna odločitev ni samo trenutna muha, ampak prava ljubezen in globoka želja. Tako se je Loredana najprej posvetila študiju violine in Šele potem solopetju, Paolo pa je diplomiral iz viole na glasbenem Konservatoriju v Trstu in Besedilo in slike Igor Sever Občinsko prvenstvo v namiznem tenisu Ženske enotna kategorija 1. Alenka Zidar Zupan 2. Tanja Može k 3. Nika Možek 3. Irena Selan Dečki do 6. razred OŠ 1. Erik Selan 2. Tim Škof 3. David Možek 3. Nik Škof Moški enotna kategorija 1. Aleš Smrekar 2. Igor Sever 3. Ni ko Samsa 3. Marko Žužek V torek, 8. maja, je v organizaciji TVD Partizana in pod pokroviteljstvom Občine Velike Lašče potekalo občinsko prvenstvo v namiznem tenisu za leto 2012. Tekmovanje je potekalo v 5 posamičnih kategorijah. REZULTATI : Dečki 7.-9. razred OŠ 1. Dejan Grčar 2. Primož Centa 3. Jošt Žužek 3. David Škof «PB! Deklice OŠ enotna 1. Nastja Rupar 2. Manca Lunder 3. Patricija Zalar 3. Dominika Dolšak Občinsko prvenstvo v badmintonu Društvo TVD Partizan Velike Lašče je v športni dvorani 10. maja organiziralo občinsko prvenstvo v badmintonu za leto 2012. Tekmovanje je potekalo najprej v skupinah vsak s vsakim, prva dva iz skupine sta se uvrstila v polfinale, nato se je do finala tekmovalo na izpadanje. Pokrovitelj tekmovanja je bila Občina Velike Lašče. REZULTATI : Ženske enotna kategorija 1. Magdalena Stritar 2. Tatjana Janko 3. Nika Možek Moški enotna kategorija 1. Matjaž Klančar 2. Gregor Petne 3. Igor Sever Besedilo in slike Igor Sever NAMIZNI TENIS - NOVICE 1. LJUBLJANSKA LIGA Ekipa TVD Partizana je nastopala v sezoni 2011/2012 v 1. Ljubljanski namiznoteniški ligi in je z desetimi zmagami in osmimi porazi dosegla končno 5. mesto, kar je najboljši dosežek v dosedanjem igranju našega društva. Rezultati tekem spomladanskega dela lige: • Kamnoseštvo Vogrinec : Velike Lašče = 5:4 • Velike Lašče : 3 mušketirje = 3:6 • Radiestezija Maselj : Velike Lašče = 7:2 • Velike Lašče : NTK Komenda I. = 0 : 9 • Imis : Velike Lašče = 3:6 • Velike Lašče : Trako Olimpija = 7:2 • ŠD Preserje Količev : Velike Lašče =1:8 • Nočni skok : Velike Lašče = 0:9 • Velike Lašče : Ilirija Frili = 7:2 Lestvica Ekipa KR Z R p GD GD TOČKE 1. NTK Komenda I. 18 16 0 2 120-33 87 32 2. Trije mušketirji 18 15 0 3 126-36 90 30 3. Ilirija - Frili 18 12 0 6 97 - 65 32 24 4. Radiestezija Maselj 18 11 0 7 87 - 75 12 22 5. Velike Lašče 18 10 0 8 85 - 77 8 20 6. Imis 18 8 0 10 78 - 84 -6 16 7. Kamnoseštvo Vogrinec 18 8 0 10 73 - 89 -16 16 8. Trako Olimpija 18 7 0 11 61-101 -40 14 9. ŠD Preserje KOLIČEVO 18 2 0 16 39-114 -75 4 10. Nočni skok 18 0 0 18 35-127 -92 0 Medobčinska namiznoteniŠka liga Druga ekipa je nastopala v medobčinski ligi, kjer nastopajo ekipe iz občin Grosupje, Ivančna gorica, Dobrepolje in Velike Lašče. Po spomladanske delu smo uvrščeni na odličnem drugem mestu. Rezultati tekem: • Velike Lašče : FI i rt bar =7:3 • Šmarje mladi : Velike Lašče = 5:5 • Velike Lašče : Šmarje veterani = 9:1 • ŠD Kompolje mladinci : Velike Lašče = 3:7 • Velike Lašče : Stična = 9:1 • KGG Krka I. : Velike Lašče = 7 : 3 • Velike Lašče : KGG Krka II. = 7 : 3 • ŠD Kompolje : Velike Lašče = 2:8 Lestvica spomladanskega dela: ekipa KR Z R P GD GD TOČKE 1. KGG KRKA I. 8 8 0 0 63-17 46 16 2. VELIKE LAŠČE 8 6 1 1 55-25 30 13 3. ŠMARJE MLADI 8 6 1 1 53-27 26 13 4. FIIRT BAR 8 5 0 3 45-35 10 10 5. KGG KRKA II. 8 3 1 4 37-43 -6 7 6. ŠD KOMPOLJE MLADINCI 8 3 0 5 45-35 10 6 7. ŠD KOMPOLJE 8 1 2 5 27-53 -26 4 8. ŠMARJE VETERANI 8 1 1 6 28-52 -24 3 9. STIČNA 8 0 0 8 7-73 -66 0 Medobčinsko prvenstvo posameznikov - krka 2012 Na Krki je v organizaciji društva KGG Krka 29. in 30. marca potekalo medobčinsko prvenstvo za posameznike v namiznem tenisu. Tekmovanja so se udeležili tudi člani našega društva in dosegli nekaj odličnih uvrstitev v svojih kategorijah: • Deklice do 12 let: 3. Nastja Rupar • Dečki do 12 let: 2. David Škof, 3. Dejan Grčar • Dekleta do 17 let: 3. Nika Možek • Ženske enotna: 1. Alenka Zidar Zupan, 2. Tanja Možek • Moški do 50 let: 3. Aleš Smrekar Igor Sever Tek troik 2012 Na vročo majsko soboto, 12. 5. 2012, je v Ljubljani potekal že 56. pohod -Pot ob žici in Tek trojk. Slednjega se je udeležilo okoli 4500 tekačev in tekačic v tričlanskih ekipah na 12,5 in 29 kilometrov. V teku na 3 km pa je tekmovalo skoraj 1000 osnovnošolcev in srednješolcev. Teka trojk na razdalji 12,5 km, so se udeležili tudi naši občani: Boštjan Podlo-gar, Klara Peterim in Veronika Podlogar. Precej pohval in pozornosti so pritegni- Na sliki: Tomaž Stare (Skerca), Klara Peterlin, Boštjan Podlogar, Veronika Podlogar, Miha Ma-sle, Rok Sluga I i s svojim enotnim izgledom, za katerega je poskrbel njihov sponzor - Skerca, vrtnarske storitve s Ščurkov. Čestitke trojki »Skerca team« za pretečeno razdaljo ter njihovemu sponzorju. Besedilo in foto: Olga. V. pri antonu petriču na malem ločniku Gospoda Antona poznam že kar nekaj let, bežno pa več ali manj iz mladosti. Je dve leti starejši od mene in tudi najina rojstna kraja Mali Ločnik in Rašica nista veliko narazen. Mogoče sva se poznala že kot otroka izpred vojne, ko je hodil z mamo, ki je nosila zobotrebce na Rašico k Andolšku. Očenaš mojega očeta sem poslušal kot otrok, a »daj nam danes« razumem šele danes. Koliko skrbi in trpljenja je bilo vedno potrebno »za naš vsakdanji kruh«. Ta mehka in okusna dobrota iz krušne peči te omami, nabere se ti slina v ustih, da ga nato slastno ješ. Kruh ni le kruh, temveč božanska beseda, kot nostalgija na mater in družino. Skoraj obvezno dolžnost čutim, da napišem nekaj o znancu in prijatelju Antonu, ki je globoko zavestno zahvaljen svetemu Antonu za zdravje, ki ga je bil in ga je še vedno potreben. Pripovedoval mi je, da je pred devetimi leti preživel težko in strokovno zelo zahtevno operacijo, ki so mu jo uspešno opravili v Ljubljanskem kliničnem centru. Odstranili so mu del požiralnika in želodec z dvanajsternikom. Tanko črevo pa so mu povezali s preostankom požiralnika. Ko mi to pripoveduje, je popolnoma zbran in doda, da tega trpljenja ne privošči nikomur. Operiran je bil tudi na kili. Pred tem je leta 1984 preživel kap in še dve lažni kapi. Koliko enega trpljenja in strahu za življenje je bilo potrebno, a vztrajnost, ki mu je bila položena že v zibel, ga je vlekla vedno naprej v lepšo prihodnost. Ne pozabi pa dodati, da mu je soproga vedno stala ob strani. Še vedno je v mejah osemdesetih let aktiven, kolikor mu to dopušča zdravje. Kot upokojenec še vedno obdeluje s pomočjo soproge nekaj zemlje in skupaj pripravljata seno za živino. V hlevu ima tudi koze, in sicer predvsem zaradi kozjega mleka in mesa, saj se mora drugim stvarem v skrbi za zdravje odpovedovati. Pred nekaj leti sva se z Bančevim Francetom spustila z enega izmed najinih pohodov z »Ahca« po poti skozi gozd na Mali Ločnik in se ustavila z namenom, da pozdraviva starega znanca Antona Petriča. Dobila sva ga sredi dela. »Anton, ti kar delaj, midva bova pogledala samo živino.« Hlev je bil poln, v kotu pa tudi manjša kobila bosanske pasme. V manjšem ograjenem prostoru pa nekaj drobnice. Vsepovsod red in pometeno, da imaš res lepo mnenje o gospodarju. Že sva se hotela posloviti, ko pride iz hiše Antonova soproga. Pozdraviva jo, kajti pozdrav in lepa beseda ne stanejo nič. Povabi naju v lepo kapelico, v kateri zagledava pokončen, dobra dva metra visok in dober meter debel olupljen lipov hlod z izdolbeno nišo. V njej pa v preprostem ljudskem slogu naslikan sveti Anton. Zelo drzno in domiselno, da te kar malo prevzame. Pove nama, da je vse to Anton namenil v zahvalo svetemu Antonu za zdravje. Hkrati je ohranjen spomin na vaško lipo, ki je bila posajena leta 1 592 v čast zmagi grofa Andreja Turjaškega, ko je pri Sisku premagal Turke. Toda prav to lipo, ki je rasla na vaški zemlji, so licemerno požagali, ko je bil Anton v bolnici in se boril za življenje po težki operaciji. Slovenci se moramo zahvaliti nekdanji avstrijski cesarici Mariji Tereziji (1 71 7-1 780), ki je z odlokom prepovedala sekanje lip, da imamo še kar nekaj teh starih zaščitenih lipovih dreves. Nihče do danes pa še ni umaknil tega odloka. Hkrati je zahtevala, da se ponovno sadijo po vaseh stare sorte sadnega drevja, v bližino vasi pa škorž in bližnje sorodnike: mokovec, jerebika, brek in glog. Mednje je zaradi zdravilnosti vsekakor sodila tudi lipa. To pa vse, za vsak slučaj, obdobja »suhih krav«. Zdravilnost lipi so pripisovali že stari Grki, zlasti oče botanike, grški učenjak Teofras iz Ereze. Modernejši botaniki pa to zatrjujejo še danes. Pred nekaj leti sem prebral, da je v Nemčiji nek gradbinec na svojo pest posekal hrast, ki mu je bil pri gradnji v oviro. Za to dejanje je plačal visoko kazen, poleg tega so mu vzeli tudi dovoljenje za gradbeno obrt. V letošnjem zimskem času sva s Francetom ponovila izlet na »Ahc« in se oglasila pri Antonu, ki pa ga žal ni bilo doma. Sprejela naju je gospodinja in nama povedala, da je v gozdu, ker mora posekati nekaj smrek, ki jih je napadel lubadar. Kot vedno, Franceta predvsem zanima živina, ki jo je še vedno skoraj poln hlev. Ogledala sva si nove »bokse« za konje, ki bodo v lasti sina, a se že naprej ve, da bo zanje skrbel oče, tako pač je. Spominjam se, ko so še v mojem otroštvu govorili v vasi. Dokler stari oče še prinese koš sena in nakrmi živino, je z njim vse v redu, ko pa to opusti, ga kmalu pobere. Danes pa je vse manj živine in starih očetov. Gospodinja nama še pove, da je Anton pri izdelovalcu zvonov na Galjevici kupil bronast zvon in ga namestil v kapelico, da sedaj vsak dan trikrat pozvoni v zahvalo svetemu Antonu za zdravje. Te besede pa so odlite tudi na zvonu. Gospod Anton pa mi je že sam večkrat dejal, da ni delal kapelice samo za sebe, temveč za vse, ki so bolni, in vse, ki trpijo. Na fotografiji z leve: Peter ¡akič, Jakič- Stoparjev oče, Anton Jakič in Franc Podlogar. Slikani v Globašci na Jakičevi parceli leta 1937, ko so odpirali rimska najdišča. Fotografijo 'je hranila Jožefa Skubic - Stoparjeva. Na fotografiji je tudi njen oče, drugi z leve. Gospod Anton je vezan tudi na faro Skocjan in ker imata Skocjan in Rašica tudi nekaj skupne zgodovine, verjetno ne bo odveč, da na kratko napišem tudi nekaj o tem. Fara Skocjan je v Turjaški pokrajini ob cesti Turjak-Grosuplje. Jedro vasi je okoli prenovljene cerkve svetega Kacijana. Okoli vasi je več čistih studencev, ki pa kmalu poniknejo. Skocjan je bil že leta 1260 sedež pražupnije, v času reformacije pa pribežališče protestantskih pridigarjev, med njimi je bil tudi Jurij Dalmatin (1547-1589). Arheologi so našli tu gomile iz halštatske dobe, ki spada v starejše obdobje železne dobe v Evropi (750-500 pred našo dobo). V novejši zgodovini se je naselje imenovalo Staro Apno in se mnogim uleglo na dušo, da je še danes večkrat izgovorjeno. Rašica, ki se jo omenja že leta 1230, v 14. stoletju pa je bila pod vasjo pomembna mitnica, veže zgodovina na faro Skocjan, kamor so pokopavali tudi Raščane. Pod faro Skocjan je spadala do blagoslovitve nove farne cerkve v Velikih Laščah 9. junija leta 1 857. Gospod Anton Petrič pred svojo kapelico, ki jo je postavil v zahvalo sv. Antonu za zdravje. Hkrati pove, da je namenjena vsem bolnim, ki trpijo. Org. Jože Skulj Majski utrinki iz Ko kav Godba, ki bi 1. maja zgodaj zjutraj ne igrala budnic, ni godba. Dobrepoljska godba se tega zaveda, zato se vsako leto v zgodnjih jutranjih urah odpravi na prvomajsko turnejo. Že tretje leto zapored je budnico najprej zaigrala v Kokavah, potem pa pridejo na vrsto tudi drugi, tako da so do kosila zbujeni vsi - od Velikih Lašč, Dobrepolja in Grosuplja. V. V., foto: D. V. Dobro se počutimo v gozdu, ne moti pa nas niti bližina hiš in množica gledalcev Komaj smo se navadili na nenavadni ptičji naraščaj, že so nam iz sosednje vasi Podulaka sporočili, da smo lahko veseli, ker imamo samo gnezdo s ptiči. Pri njih se je namreč ravno v tem času nedaleč od objektov zadrževala medvedka s tremi mladiči. Vsak dan približno ob istem času se je proti večeru s svojimi nadobudnimi mladiči prišla na jaso popast in malo poigrat. Seveda tudi tega podmladka nismo zamudili. Z razliko od veselega in brezskrbnega občudovanja nad polnim ptičjim gnezdom smo medvedjo družino opazovali zaskrbljujoči na varni razdalji. Nismo si upali pomisliti nato, kako bi nas medvedka sprejela, če bi kosmatince srečali kje v naših gozdovih ali sprehajalnih poteh, navsezadnje lahko tudi pred domačim pragom. Tekst in foto M. I. Č. pomladno prebujanje V poštnem nabiralniku bo naša družina varna Letošnjo pomlad si bomo na Kokavah še posebej zapomnili. V njenem razcvetu nas je prvo presenečenje čakalo na Puščah pri stari hiši. Z veseljem smo poslušali in opazovali glasno čivkanje desetih majhnih ptičkov, ki je prihajalo kar iz poštnega nabiralnika. Skrbna mati je skozi ozko odprti no nanesla in spletla gnezdo iz mahu in sena. Tako je poštni nabiralnikza nekaj časa zamenjal svojo vlogo in postal varen dom mladi ptičji družini. Poleg njega so lastniki za ta čas postavili drug nabiralnik, ki sedaj služi svojemu namenu. Gnezdo v nabiralniku pa postaja iz dneva v dan tesnejše, saj mali ptički pridno odpirajo svoje kljunčke ob vsakem obisku svoje mame. vse manj je ljudi kot je bila ivanka purkart Življenje piše romane, pravijo... O življenju Ivanke Purkart iz Purkač, dekliško Juvančičeve z Osredka na Notranjskem, bi gotovo lahko nastal zajeten roman, ki bi se bral kot zgodba o neukročeni energiji, ki se je več kot osemdeset let pretakala po tem koščku Dolenjske zemlje. Vem, da usoda velikokrat ni pravična, da je bilo že toliko ljudi po krivici prezrtih... Nehote pomislim, kako zelo je pomembno, kje, na katerem koščku sveta, ob katerem času se pojavi neko življenje, da postane pomembno, da se izpolni nje-egovo poslanstvo, da se izkaže njegova posebnost... Neprestano se mi postavlja vprašanje, zakaj ljudje opazimo človeške bisere, kakršen je bila Juvančičeva Ivanka, največkrat prepozno, ko je zgodba že mimo, ko življenje ugasne... Pa sijejo taki biseri po naši deželi tudi v tem trenutku, posebej v odročnejših krajih in zaselkih, kamor kvarni vpliv mesta in civilizacije še ni stegnil svojih meglenih rok. Poglejmo naokoli sebe, pogovorimo se s svojimi starejšimi sosedi, sorodniki, znanci, pozabimo sosedske zamere ... Odkrivajmo zaklade znanja in izkušenj, za katera so morala preteči leta, za katere je treba imeti široko in odprto srce, kot ga je imela Ivanka. Videla je energijo narave okoli sebe, znala je uporabiti to moč zdravilnih zeli in iz njih pripraviti blagodejne izvlečke, s katerimi je pomagala sebi, svojim bližnjim pa tudi vsakomur, ki je imel srečo v nesreči, da je svoje tegobe zaupal Ivanki. Do znanja farmacije, ki ga danes vlivajo v glave mladih študentov, se je dokopala sama, čvrsto in zdravo osnovo pa ji je s svojim znanjem posredoval že njen ded Miha Juvančič z Osredka. Spregovorili bi lahko vsi tisti, ki so se jim rane zacelile brez pomoči zdravnika, tisti, ki so uspešno lajšali težave z luskavico in še bi lahko našteval... In ker sva bila v zadnjem letu velikokrat skupaj, lahko tudi povem, da je bila poosebljena dobrota, takih ljudi pa je še posebej v tem tekmovalnem svetu danes premalo! Znala pa je Ivanka tudi zelo živo pripovedovati zgodbe iz njenega življenja in tudi to je nakaj, zaradi česar lahko danes žalujemo - zgodbe, ki govorijo o času, ki ga ni več, o času posebnih vrednot in preizkušenj. Na tem mestu naj povem samo zgodbo, ki govori o njenem pogumu, večjem od njene mladosti. Bila je vojna, pisalo se je leto 1943, pozna jesen in Nemci so bombardirali Osredek. Takrat je bila stara dvanajst let in je morala pri hiši delati praktično vse; mlatiti s cepcem, goniti živino v Iško, paziti na sosedove, Kališčarjeve otroke. To so bili vojni časi in v vas so večkrat prišli partizani, okupatorji si v te odročne kraje niso upali. Pa je žena komandanta bele garde iz bližnje vasi sovražniku sporočila novico, daje na Osredku 500 partizanov in komanda v Lju- bljani je nemudoma organizirala letalski napad na Osredek. Ivanka je ravno pazila otroke pri Kališčarju, ko so začeli štirje avioni mitra-Ijirati vas in metati bombe. Uporabljali so tudi zažigalno strelivo in kmalu je bila vas v plamenih. Pograbila je dojenčka na peči z eno roko, ga stisnila na prsi, z drugo roko pograbila še ostale tri otroke in pohitela z njimi iz goreče hiše na piano. Napadalci so opazili skupino in v nizkem preletu, da je videla obraz pilota, mitraljirali skupinico - vrgla se je z otroci na tla v zavetje pod bližnjo češnjo, s svojim telesom pa si zaščitila dojenčka. Rafali so kosili po krošnji drevesa in scefrane veje so padale vsenaokoli. V istem trenutku je iz gorečega svinjaka pritekla vsa penasta in od vznemirjenja renčeča svinja in se zagnala proti otrokom. V trenutku se je znašla in zgrabila palico v dosegu roke in z njo odganjala svinjo; morala jo je dregniti prav v rilec, da je končno odnehala in oddivjala nekam po vasi. Nekako se je uspela prebiti do bližjega Baragovega kozolca, ki ga niso uspeli zažgati in na katerem je skupina devetih partizanov in njihovega komandirja iz zavetja opazovala herojsko dejanje. Napad je trajal kake pol ure in v njem je umrla gospodinja, poginilo pa je tudi veliko živine v gorečih hlevih. Po umiku sovražnih letal je komandir prišel k Ivanki, ji vzel dojenčka, ki ga je še vedno stiskala k sebi ter ga dal enemu od borcev, njo pa je dvignil v naročje in dejal: "Zlata si, gledali smo, kako si rešila otroke!" Komandirju je bilo ime Tone, njegovo partizansko ime pa je bilo Hrast. Dejal ji je še: "Če bom ostal živ, te po vojni vzamem k sebi, bogat sem in bom skrbel zate." Nato so partizani odšli naprej proti Bukovcu in nikoli več se nista videla s koma-dirjem Hrastom! Ivanka, hvaležen sem življenju za izkušnjo s tabo in verjamem, da so bogatejši zaradi tebe tudi vsi tisti, ki so te poznali, posebej pa tvoji domači! Tekst in foto: Srečo Knafelc OKNA PRIBA PROIZVODNJA. PVC IS Al J 5TAV1NEGA. POUHiTVA fT3E* iWH* D 0 0, Sila«: tiiU IjnUjtalb Url jjdi Z3ir L|iHljiil Mami ¿44: odi 0-1m t in H-1 ?ii s ni ponedeljki do petka TrfidiraiO-HJO Fii:Dlj5l0 55 31 fem. 041M43-S34 [ Bartufi Siriim I Ssm: 04W402-7M).' Pnmci: ilebm | CEHA ALUMINIJASTIH VRAT 1EJAM1; VRATA. PO HASl STuNDARDHI RAL KARTI.. TFHOČ1SOVNI ZA*lEi ClUNDdČN». KUUČAVNtCA, A lil PRAG, ORNAMENTNA 5TIKLA. IBREI KtllEV, KVAbRAlKOV |M Vff ftAifV). OBOJESTRANSKA KUUKA. TER DOSTAVA IN MONTAŽA V RA1 l/i fcJinO ihtnii i« iAKhh m fn™* oufc* m oUofrna 10% CCV » ^frrt » lui toga Ism «it ftiKtafignlj, fkiti hnrt bt '^m hrallj. Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in ne more umreti. ZAHVALA 5. aprila 2012, veliko prezgodaj, je za vedno zaspala in se od nas, ki smo jo imeli radi, poslovila ljubljena žena, enkratna mama, dobra tašča, zlata babica in prababica Ivanka PURKART roj. JUVANČIČ s Purkač. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za pisne in ustne izraze sožalja, darovano cvetje in sveče, darove za maše, za vse lepe misli in besede sočutja v teh, za nas najtežjih trenutkih, vsem zdravnikom in ostalemu osebju UKC Ljubljana, osebju ZP in patronažni službi Velike Lašče za strokovni pristop in prijaznost, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in mašo, velikolaškim pevcem za petje in sočutno izbrane in prelepo zapete pesmi, Sreču Knafelcu za v srce segajoč poslovilni govor in recitirano pesem, pogrebnemu zavodu Zakrajšek za opravljene pogrebne in pokopališke storitve. Se enkrat iskrena zahvala vsem, ki ste se prišli poslovit od naše drage Ivanke in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji zemeljski poti. Zahvala za vso pomoč gre tudi gostišču Skrabec in sosedi Zdenki Zakrajšek. Počivaj v miru in spokoju, draga mama. Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš. 1 Ml ZAHVALA V času prvih cvetočih dreves se je od nas za vedno in mnogo prezgodaj poslovil naš dedi Janez JUVANČIČ - Brko iz Dolenjih Podpoljan. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga v tako velikem številu še zadnjič obiskali in se od njega poslovili, hvala za vse besede tolažbe in tople stiske rok, sosedom in prijateljem za pomoč v najtežjih trenutkih, hvala duhovnikoma za lepo opravljen obred, gasilcem iz Velikih Poljan, govorniku, pogrebni službi, velikolaškim pevcem, trobentaču za odigrano Tišino in pevkam iz njegove rodne Šmarjete za sočutno izbrane in lepo zapete pesmi. Hvala za darove svetih maš, cvetje in sveče. Vsi njegovi novo podjetje v velikih laščah Podjetje Priba okna d.o.o. je družinsko podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 2001. Ustanovitelja podjetja sva zakonca Barbara in Primož Štefane. Na začetku najine poslovne poti sva skupaj pridobivala posle in jih skupaj tudi izvajala, prvo kot podizvajalca nato pa sva se prebijala kot samostojna podjetnika. Začetki najine poti so bili zelo trdi, kajti mlademu podjetniku nihče ne zaupa, ampak sva s svojo trmo in odločnostjo dokazala, da smo tudi mladi podjetniki vredni zaupanja. Najino vodilo je bilo in zmeraj bo, da mora biti stranka na koncu zadovoljna, kajti zadovoljna stranka ti naredi največ pozitivne reklame. In tako sva začela montirati stavbno pohištvo, katerega sva kupovala od drugih proizvajalcev, izdelku pa dodala kvalitetno montažo in obdelavo. V letih najinega poslovanja sva dodatno zaposlovala monterje, ki so vredni zaupanja in strokovno podkovani, širili obseg dela in ga vsako leto povečevali. Lansko leto pa je prelomnica v našem podjetju, kajti odločili smo se da bomo začeli sami proizvajati pvc in alu stavbno pohištvo. Proizvodnjo smo postavili pri vas v Velikih Laščah, kajti podeželje se mora razvijati, da mladi ne bodo bežali v mesta. Dodatno smo zaposlili dva delavca v proizvodnji, prednostno pa smo jih iskali v okolici proizvodnje. Naše podjetje sedaj proizvaja pvc in alu okna, pvc in alu vhodna vrata, polkne, drsne stene,... poleg vsega tega pa nudimo v naše programu še garažna vrata, notranje in zunanje police, montaža suhomontažnih Knauf sistemov. Naše pvc stavbno pohištvo je sestavljeno iz nerecikliranih pvc prod-lov nemškega proizvajalca Salamander, trenutno najboljšega okovja Roto NT in stekla nemškega proizvajalca Ertl glass. Tako da zajema trenutno najboljše elemente, ki dajejo pohištvu kvaliteto in dolgotrajnost. Pri izdelavi pa se seveda tudi oziramo na našo okolico in recikliramo odpadne materiale kot so plastika, papir, karton in embalaža. Veliko pa damo pri nas na energetsko osveščenost in izdelavo energetsko varčnih oken in vrat, tako da uporabljamo večplastna toplotnozaščitna stekla, ki so polnjena s plinom Argon ali Kripton. Naša energetsko varčna okna prihranijo vaš denar. Trenutno nas je v podjetju 8 redno zaposlenih, ki skrbimo da je stranka od svetovanja pa do same izvedbe zadovoljna. Zelo smo veseli, da so nas domačini v svoji okolici toplo sprejeli, nas podpirajo in tudi zaupajo zamenjavo svojih starih oken z našimi novimi. Vsi ki so nas preizkusili vedo, da nam poštenost in korektnost nista tuja. Ta članek bi rad zaključil z mislijo, da je bolje biti majhen in pošten kot velik in pokvarjen. Direktor: Primož Štefane Ob obisku župana 7. JUNIJ - 10. JUNIJ PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU (stran 6 in 7) SOBOTA, 23. JUNIJ, ob 20. uri Gradež - vaško središče »VEČER NA VASI« (DOD Gradež) 16. JUNIJ-24. JUNIJ ROBARJADA 2012 (stran 29) ČETRTEK, 21. JUNIJ, ob 19. uri Trubarjeva domačija, Rašica »5. TRUBARJEV ČETRTEK - Lidija Brezavšček« (Javni zavod Trubarjevi kraji) PETEK, 22. JUNIJ, ob 19.30 Dom krajanov, Turjak SREČANJE »TURJAŠKI HARMONIKAR« (KUD Marij Kogoj) NEDELJA, 24. JUNIJ, od 8.30 do 12. ure Turjak - zbirališče avtobusna postaja, grad Turjak - končna postaja POHOD PO TURJAŠKI TURISTIČNI POTI (Turistično društvo Turjak) NEDELJA, 24. JUNIJ, ob 20. uri Rob POČASTITEV DNEVA DRŽAVNOSTI (Občina Velike Lašče, PGD Rob in KUD Rob) V iV SOBOTA, 23. JUNIJ, ob 10. uri tekma od 14. ure lokostrelstvo za obiskovalce Grad Turjak OBČINSKO PRVENSTVO V POLJSKEM LOKOSTRELSTVU (Lokostrelski klub Turjak) Organizatorji si pridržujejo pravico do morebitnih sprememb. m