Mlado Jut0i
6tev. j
Nedelja, 16. januarja

1938
Stdect vihat*
Povest iz prve Indijanske vojne za Ohio — Po stari h virih pripoveduje Frie Steuben
Pomagati! To je bila nenadno, kakor v prejšnjih časih njegova prva mi-s«;l. Pomagati edinemu prijatelju, ki mu je še ostal!
Hitro se je oblekel, pograbil puško in vse orožje, porinil je čolnič v reko, skočil vanj in zaveslal Droti toku. Na znanem mestu pa je čoln spet zapustil. Stemnilo se je že medtem, nastopila je noč. Toda Logan je našel svojo pot.
Ko se je jelo daniti, je stal na jasi, na kateri je bil pred meseci skupno s Tekumsehom in z odposlancem rodu Leni Lenape zagotovil Mirku mir in zaščito rdečih plemen. Na Irokeze pa takrat niso pomislili. Irokezi o tem premirju niso bili obveščeni, zato tudi nič niso vedeli o zlatolascu in o njegovem prijateljstvu z rdečim poglavarjem Lo-ganom. Toda, ali so sploh že kdaj prišli Irokezi na svojih bojnih pohodih sem v te kraje? Oni so vendar domovali ob Sohariji, tamkaj na vzhodu, v deželi črešenj... kaj bi iskali tod? Kdo bi bil le mogel slutiti, da jih bo njihov razbojniški in roparski nagon privedel tudi semkaj!
Logan je stal ob robu gozda, po jasi so se vlekle meglice, bilo je še precej mračno. Toda zakaj vendar ni uzrl one lesene kolibe? Tukajle je pred meseci usmrtil oba medveda Saj to je bilo v času. ko je bil še srečen. Odtod se je vendar dala koča videti, to je vedel natančno, a zdaj je ne vidi!
Bolj vlekel se je kakor šel po plani. O. dobro je vedel, kaj ga čaka. Mar ni sam že prečesto zažigal lesenih koč nad trupli njihovih prebivalcev! Mar se ni s takimi divjaškimi zločini potem v svoji pijanosti še hvalil Zakal na danes ni tako zmagoslaven? Glej, od tramov-ja se še kadi, tu je fte žerjavica med pepelom.
Logan začne brskati po pepelu > "
In zdajci najde kar je iskal: mož, tona in otrok so mrtvi
En mož, en sam mož.. kjer pa 00 kosti drugega? In kdo je mrlič? Mirko ali Hinek?
To je treba vedeti, to hoče Logan dognati. Utrujenost in zgrožen ost ga naenkrat zapustita. Spet začuti moč v mišicah Zdaj išče sledove. Lovska kri se je spet predramila v žilah. Kmalu odkrije sledove. Irokezi so prišli semkaj v smeri od naselbine. A tam? Kaj se ji tam zgodilo?
Logan vzame nož v levico, bojni bal pa v desnico, puško si vrže čez ramo in začne počasi teči po indijanskem nar* činu. Žaloval bo lahko pozneje.
Neslišno kakor ris, ki zasleduje svojo žrtev, naglo in neustrašeno kakor panter, ki se mu ni bati nobenega sovražnika, tako speši Logan dalje, oči uprte zdaj v zemljo, zdaj naprej, zdaj na to in na ono stran, in potem v gozd. Kmalu se znajde pred naselbino in si globoko oddahne. Naselbina je nepoškodovana. Toda vrata so zaklenjena. Lahko je spoznati, da so straže v ogel-nih hišah. Nobene živine ni na prostem, zunaj na polju in travnikih.
Vse naokrog vohuni Logan, ogleda s! naselbino od vseh strani in kmalu v« več ko dovolj: Gingvata je tukaj začel napadati, a je bil s hudimi izgubami odbit. Logan ve, kaj to pomeni za poglavarja indiianskega rodu Seneka Pozna ga predobro... Zato lahko razbira po sledovih: ko je Gingvata spoznal, da tu ne bo nič opravil, se je umaknil. Kmalu nato pa je našel Mirkovo kočo. Takoj jo je napadel in vse prebivalce T njej pomoril.
Vse? Ne — eden vendar manjk*. Bog vedi, kje ta leži. Ali pa je morda fe pri življenju?
To mora Logan vedeti Odlomi wlr* no vejioo 1 drevesa, jo vri« čez glavo
in stopi iz kritja. Straža ga takoj opati in ga pokiiče. Logan čaka. da se zbere večja družba belih Ko so zbrani, odlaga Logan svoje orožje na robu go-tda tako. da to vsi vidijo Nato stopi popolnoma neoborožen na jaso.
Toda Logan je previden. Zdaj noče Umreti, zdaj še ne. Zdaj hoče vedeti, kaj in kako je. Ce ga spoznajo, ali bodo •treljali vanj?
Da, tako se je zgodilo Komaj je Logan povedal svoje ime, se je sprosti) njihov srd. Iz njihovih trepetajočih pušk so jeknili ostri streli Logan je poskočil in se rešil pred njihovimi kroglami Razen strelov pa so za mim doneli vzdevki, ki jih je dobro razumel Vohun in morilec otrok — to so bile le najblažje besede.
Logan je mračno ždel več ko dve uri ta robom gozda Potem se je odplazil previdno proti pogorišču Mirkove kolibe. Popoldne je prispel tja 2e od včeraj ni ničesar jedel, prav ničesar. Toda tega se fie kar zavedal ni.
Ko stopi na Se kadeče se ostanke pogorišča, se zdrzne Tam uzre belega mota. naslonjenega ob pol ožgani ostanek Sidovja S hrbtom je belec obrmen proti njemu Ves zgrbljen idi tam. klobuk mu je padel z glave. Belec strmi v majhen bel predmet, ki ga drži v rokah to Je otroški čeveljček, usnjen mokasin, kakršnega je Logan pred meseci
kot prijatelj otrok prinesel svojemu t malemu prijateljčku Oni beii mož tam ima snežnobele lase in njegov obraz je orav tako bled, kakoi njegovi lasje
Logan ie stal nepremično Ta ki tu sedi ni nihče drugi kakoi Mirko, ki so ga Drei Indijanci imenovali zlatolasca. Tu zdaj sedi pred upepeljenimi trupli svojih dragih
Kie pa se te mudil zjutraj, ko je Logan raziskoval ruševine pogorišča Pri Mirkovih nogah uzre Logan ska p. iro-keški skalp Mirko, ta blagi mož — mar je ta tudi že začel skalpirati?
Neslišno vzame Logan svoj nož v levico drži ga trdno ob ročaju in ga skrije za hrbtom Potem pristopi bliže globoko zajame sapo zelo globoko, in reče mračno sočutno:
»Brat moj. tvoja bolečina in žalost je velika —«
Dalje ne more Mirko je skoči' pokonci Ko zagleda Indijanca zarjuje. Njegova puška je takoj ob ramenu že zagrmi strel, potem zagrne Mirka mrak.
Logan se skloni nad truplo svojega bivšega prijatelja Mirko je stal Indijancu preblizu Ko je pomeril s puškt vanj. je spretni Indijanec z desnico od' bil cev, z levico pa mu je treščil roča,' noža ob desno sence. Takoj je Mirki prevzela nezavest, da se je ječe zgrudil
(Dalje prihodnjič
Na črnem kontinentu
Spisal Slavko From, dijak v Spodnji KungotU
Preden pričnem s povestjo, naj vam povem zgodbo Tcimislavovega očeta.
Mate Djordjevič, (tako je bilo očetu Ime), je bil Jugoslovan, doma iz Dalmacije Po očetovi smrti je Mate prevzel posestvo Leto nato se je oženil. Ridil se je otrok — Tomis'.av Ko je bil sinček star pet let, je Mateju umrla žena. Djordjeviča je ta udarec silno potrl. Proda! je posestvo, sinčka da! na dom svoje sestre, sam pa se vpisal v francosko tujsko legijo. Ko! legijonar se je udeležil vseh kolonijalnih vojn pod francosko zastavo, tzpočetka je bil vojak na kopnem, toda ljubezen do morja ga je vabila tako dolgo, dokler ni vložil prošnje za mornarsko službo. Kot dobremu vojaku ni bila prošnja odbita. Dobil je službo na oklopnici A 12.
Vsled svojih mornarskih vrlin (Dal-matinci slovijo po vsem svetu kot dobri mornarji) je hitro napredoval. Čez tri leta mu je bilo izročeuno poveljstvo vojne ladje Le lic«.
Ko so dmevi vojne vihre minili, je Djordjevič stopil v pokoj. V mestu Mo-gador si }e postavil lično vilo tik morja. Tctmislava je sedaj vzel k sebi in že kot mlademu začel razkrivati svoje morna-ske ckrivr>i«ti
narja v mestu Mogador francoskega Maroka, je imel ve!iko veselje do potovanja Vedno je kova! načrte, da pobegne. Po cele dneve je preždel v svoji sobici in tuhtal načrte za pot Slednjič
se je odločil za naslednjo pot: z navadnim motornim čolnom hi se peljal is Mogadurja na Kanarske otoke, aiko bi bile razmere ugodne, pa še dalje ob obalah zahodne Afrike.
Ko so nastopile dolgo, nestrpno pričakovane počitnice, se je Tomisiav odločil za odhod.
V svoj kovčeg je zložil vse najpotrebnejše stvari, ki jih je rabil za pot. Previdno, da ga ne zapazijo, je prišel do pristanišča. Naslonil se je na ograjo in opazoval pristaniško vrvenje. Ob pomolu so se zibale ladje vseh vrat. Paraiki so prihajali in odhajali. Ob vhodu pristanišča sta se zibali križaj'ki francoske republike.
Tedaj je priplui tovorni parnik »Rio de Janeiro« iz mesta istega imena. Za-hreščali so žrjavi in sključeni pod težo bremena so stopali nosači iz ladje ln nosili tovore v skladišče.
Tedaj se je Tomisiav zgrozi1] nad nečloveškim ravnanjem nadzornika za izkrca vanje tovorov. Pretepal je sužnja (n«.eača) z bičem m kričal nad nim: »Seme cigansko, saj si zanič! Delaj, drugače boš videl kaj sem jaz!« ALi od dela izmozgani suženj še stati ni mogel, ne da bi nesel tovor, ki so mu ga naložili.
Tedaj je pristopil Tomisiav in iztrgal okmtnežu bič iz rok ter ga prelomil. Sirovež je kar ostrmel. Na široko je cdpr! usta ter kakor odsoten strmel v dečka. Pravkar je mislil izsuti na oje-
ga svoje robate kletve. Toda Tamislanr ga je prestregel s tem ...
____da Je vzel iz kovčega fotografski
aparat in z njim odkupil sužnja. Reše-nec je hvaležno poljubil Tomislavu roko in izginil med gručo ljudi.
napotil k prekupčevalcu s čolni. Po daljšem barantanju je kupil ličen, srednje velik čolni za ugodno ceno. CoLnič je gnal motor z več konjskimi silami. Na jsadnjem delu čolna je bil prostor, obdan z nepremočljivim platnom. Služil je za shrambo in zavetišče pred dežjem, v najhujših slučajih pa tudi za ležišče. V ta prostor je zložil vso svojo prtljago. Ko si je za zadnji denar kupil gonilno sredstvo, je pognal motor, prijed za krmilo in se odtpeljal nasproti velikim dogodlkom svojega življenja.
Oolnič je z veliko hitrostjo rezaJ valove Atlanskega oceana. Rojstno mesto Mog&dor mu je vedno bolj in bolj izginjalo izpred oči. Tem bolj pa so se učrta vali na obzorju Kanarski otoki.
V bližini Tomislavovega čolna so letali v jatah galebi. Tomislav je imel priliko videti izvrstne zmožnosti galebov za letanje. Prav kot letanje obvladajo tudi izvrstno plavanje.
Kar je opazil Tomislav galeba, ki je Skušal vzleteti, a ni mogel, ker je imel strte perotnice. S strelom iz puške ga je usmrtil.
Ni se še pripeljal sto metrov od kraja, kjer je ustrelil galeba, pa je ves prestrašen ostrmel. Oo-lnu je sledila riba žagarica. največja, ki jo je Tomislav dosedaj videl. S svojo koščeno ostjo je drvela proti čolnu. Pognal je motor in pričela se je dirka za življenje in smrt.
Tomislav je krčevito pograbil puško* nameril — aprožD... nato pa i obupno kretnjo pognal motor do skrajnosti Tomislav je 3edel pri krmillu. Krmaril je z obupom, misleč, da mu Se sver vedno sledi in niti mislil ni, da jo je v resnici pogodil im da jo ie mrcvarijo morski psi in volkovi...
Z nezmanjšano naglico je vozil naprej, naprej... Colnič je odskakoval, se zibal in drvel mimo Kanarskih otokov ...
Se nekaj kilometrov je vozil s takšno naglico, nato pa je čoln ustavil. Prepričal se je, da mu zver ne sledi.
V daljavi je opazil zemljo. Uravnal je čoln proti njej. Spretno se je umikal čerem, ki so' bile posejane ob obali Srečno je pristal ob obali zahodne Afrike.
Previdno je pristal na kopnem. Vsakovrstna vprašanja so mu silila v glavo, ko je stopil na suho. Ali je kraj obljuden? Ce je — kdo biva v njem? Itd. Ker se je večerilo, ni imel časa za ogledovanje. Bil pa je tudi že utrujen, zato je šel spat v čoln, zlezel v svoje skromno zavetišče na koncu čolna, vložil v puško nove naboje ter kmalu nato zaspal.
Ko se je sredi noči zbudil, je deževalo, bliskalo in grmelo, da mu je bilo pri srcu kar tesno. Sedaj je šele uvidel, kako izvrstno mu služi skromno zavetišče pred dežjem.
Bliskanju in grmenju pa se je pridružilo nekje v daljavi mogočno rjovenje leva — kralja živali.
(Dalje prihodnjič.)'
Dragi Jutrovčki
Našo božično nagradno uganko so pravilno rešili:
Jesih Ivi. dijak ? razr., Ig, Studenec pri Ljubljani, KokoJ bonja uč. III r. v Domžalah, Zorkc Salomon, uč. ? razr. v Ljubljani Vil, Jelica Pristavec, uč.
III.	razr. v Iški vasi pri Ljubljani, Milena Volarič, uč. ? razr., Susida 21. p. Caporetto (Italija), Drago Zadnik. uč.
IV.	a razr v St. Vidu nad Ljubljano, Vida Hudoklin, uč. I. razr. gimn. v Zagrebu, Anton Marolt, uč ? razr. v Falah Rudolf Lutman, uč I raz. III drž. gim. v Ljubljani. Lutman Maks, uč. ? razr. v Ljubljani. Ponikvar Stanko, dijak I. drž. real gimn. v Ljubljani Cimper-man Bogomir, dijak v Ljubljani, Darja Kernc, Ljubljana VIL, Cvikl Gizela, Vrbje p. Žalec, Ogorelec Tonček, dijak v Ljubljani, Kolarič Teodora, uč. mešč. S. v Brežicah Marjan Strniša, uč. VIII. razr. višje nar. š. v Hrastniku, Boris Sajina, dijak II. razr. klas. gimn. v Mariboru, Mlinar Lavoslav, uč. II. a razr. III. drž. real. gimn. v Ljubljani, Špan Laura, uč. ? razr. v Slov. Bistrici, Vera Klanjšek, uč. ? razr. v Celju, Erbežnik Milutin. dijak ? razr. v Limbušu, Bizilj uč. III. razr. v Ljubljani, Logar Stanko, uč. v Ljubljani. Likar Peter, uč. III. r. v Ljubljani. Gabrijel Marjan, dijak II razr. real gimn. v Mariboru. Nevenka Golič, uč. II. razr na Bučah, Zavrl Ivan. dijak I. d razr I. drž. real. gimn. v Ljubljani. Draga Linrtič, dijakinja v Sevnici ob Savi, Olsja Zajec, dijakinja v Ljubljani, Moste. Varsek Janko, dijak II. razr. na Pru'ah v Ljubljani, Metka Ivančič, dijakinja ? razr. v Ljubljani,
Razfo&jjnik
m čarovnica
Tam nekje na Krvavcu je nekoč živela čarovnica. Imela je svojo hišico in velik del gozda je bil njena last Poleg tega pa je imela tudi hčerko ki se je imenovala KoHu^a Ako bi Kordulo kdo mogel obglavit.i. bi njena mati-čarovnica. izgubila čarovn^ko moč Čarovniška lasulja bi ji padla z glave in morala bi pobegniti.
Na tem pogorju pa je živel tudi neki razbojnik, ki je na vsak način hotel ob-
Milica Pahor, uč. III. razr. dekl. S. v Ptuju, Janko Hočevar, uč. III. razr. v Strugah na Dolenjskem, Ponikvar Marija, uč ? razr. v Ljubljani. Tance Vlado, dijak I. d razr. III. drž. real. gimn. v Ljubljani, Šinkovec Peter, uč. III. razr. v Ljubljani, Slana Dušan, dijak IV. razr. v Ljubljani, Matjašič Oton, dijak v Ljubljani, Ana Petrič. dijakinja v Ljubljani VII., Mici Kogovšek, dijakinja ? razr. v Ljubljani, Lidija Fabretti iz Trsta, Kramar Franc, dijak v Ljubljani — Vič, Mitja Premrl, dijak IV. razr. na Ledini v Ljubljani, Verbifi Jelo, dijak v Ljubljani
Za nagrado so bili izžrebani:
Janko Hočevar, uf. IIL razr. v Strugah na Dolenjskem,
Verbič Jelo, dijak v Ljubljani, 2i-bertova ul. 27,
Marjan Strniša, uč. VIII. razr. viS-je narodne šole v Hrastniku,
Cvikl Gizela, uč. ? razr, Vrbje 18, p. Žalec,
Drago Zadnik, uC. IV. razr, VI2-marje 124, p. St. Vid nad Ljubljano.
Vsak nagrajenec je prejel lepo, z mnogimi slikami okrašeno knjigo iz »Mladinske knjižnice Jutra«.
Zamudniki so romali v koS. Dobili smo tudi mnogo napačnih rešitev, kt jih kajpak nismo mogli upoštevati.
V prihodnji številki objavimo nov natečaj!
glaviti Kordulo in dobiti moč njene matere — čarovniško moč.
Nekoč je na vrtu pred hišico sedela Kordula in je pela. Nenadoma se ji približa razbojnik in ji odseka glavo. Tedaj pa strašno zagrmi, čarovnici pade lasulja z glave in zbeži s Krvavca.
Mrtvo Kordulo pa je pokopal in ji naredil lesen križ.
Sedaj je sam zavladal na Krvavcu in dobil čarovniško moč. Opoldne in zvečer si je moral sam kuhati. To mu je I bilo jako nerodno, zakaj, vse se mu je prismodilo in zažgalo Zjutraj že zgodaj I je vstal in šel na lov. Po gozdu je stre-
ljal veverice ln raznovrstne ptice. Ko pa je bil nekoč na lovu pa je videl na sredi steze majhnega palčka, ki je nabiraj drva DaJ ga ]e v žep in naglo odkoraka] domov
Palček mu je moral služiti za kuharja Razbojnik mu je na štedilnik pritrdil lestvico, da je na nje] stal kadai je kuhal, zakaj bil je tako majhen, da ni mogel od tal gledati na štedilnik
Kadar se je kdo približal hišici, ga je čarovnik-razbojnik začara) v zajca, ga vrgel v lonec, da ga |e palček skuhal Tako sta skupaj živela, dokler se palčku ni posrečilo, da mu je ušel.
Ani Pavlin, učenka II. r. gimn.
Hajdrichova 24, Ljubljana.
Moja sinička
Letos je zapadlo veliko, veliko snega Na oknu sem napravila malo krmil-nico za ptičke. Vsak dan sem natrosila drobtinic, zlasti pa bučnih pešk ki sem jih prej olupila Dnevno so priletele drobne ptičke in zobale Revice' Najbolj pa se mi ie smilila drobna si-ničica ki je bila najbolj plaha med njimi Vsak dan je priletela me boječe gledala se nazobala m zopet odletela Vsak dan sem jo čakala Tako se mi t* smilila revica med drugimi bolj razposajenimi vrabci in Sčinkavci Včasih je priSel tudi črni ko- in zobal s svoiim rumenim kljunom Pritisnil je hujši mraz Vedno več sm~ morali nalagati v pefi Ja? pa morala vsak dan polagati ptifknm krmo Nekega dne pa sem zaman čakala drobne ®inice Tud' rtrug' dan ie ni bilo in tudi oozneje nič več Bilo mi 'e hurtn ori srcu
Mogoče ie odletela ored mrazom bolj proti iugu Mogoče ie revica obnemogla od mraza m lakote Bojim se da je poginila
Bog ?na ako br oomlad mi zoret vrnila mojo H 'ur dobro siničico
Rreda Lulik. uč. I.a gim v Ljub-
; - n j
Pod zlato repatico
(Konec) Veselje pri Barakarjevih
»Kam pa zdaj'«, vpraša Tonč ko so zapustili sveti trije kralji gostilno pri • Brkati mački«
„ Dovolj smo se danes že nahodili in nabrali Poidimo k Barakarjevim,« predlaga Matjaž
Vsa trojica se napoti proti domu prijatelja Janezka Visoko nesejo s seboj zlato repatico Prea nišo potrkajo in vstopijo Oče in mati mladega Janezka se zdrzneta, saj dozdaj ni bi.o navade, da bi se oglasili pri njih odposlanci z Jutrovega Janezku pa je zaigralo srce od sreče, da imaio v hiši lak neobičajen obisk StrmeJ ]e v okrašene kralie. pa jih ni prepoznal.
Resno vstopijo sveti trije kralji pod zlato repatico in pobožno zapojo:
»Mi smo kralji trije...«
Ko skončajo božjepotno popevko pa Janezek kai ostrmi Sveti trije kralji se razkrijejo in povedo, da so le njihovi prijatelji: Tonč. Matiaž in Pepko. Povedo, da so šli ko.edovat le zato, da naberejo zanj kak priboljšek. Janezko-va mati od presenečenja in od sreče za-joče. Janezkov oče hiti pogumnim dečkom stiskat roke. veselje pa premaga tudi Janezka, da se oklene matere in tudi sam zaplače Črni Boltežai pa potisne v roke svoiemu prijatelju do vrha napolnien nabiralnik
Nato povedo še. kar je naročil oče mesarievega Tohča »Seveda bom šel že jutri tjakaj,« hitro pritrjuje presrečni Janezkov oče ki je spet našel delo.
Barakarici pa se utrne nova solza, ko začuje naroda gospe Urše gosti'ničar-ke ori »Brkati mački« kjer bo d b vala odsl»»i lonček iuhe Ta jo bo gotovo pozdravila
Preden so se poslovili mladi obiskovalci so naložili Janezku vse pecivo m ootice. ki so iih nabrali po hišah
Takega praznika pri Barakarjevih niso pričakovali
Tonču Pepku in Matjažu ie bilo milo pri duši ko so zapuščali Bvakarvve, saj ie prinesla niihova kralievska reoa-tica resnično velik solnčni žarek med stene Barakarieve domačiie
Srečni presrečni so se vrnili na svo-i je domove.
Nemo Omen. profesor:
Sonet o vejici
(Mlado Jutro 9 l 1937.) Prijatelj, tvoj sonet sem bral natanko: zaslutil v tebi dobrega sem skavta; fantiča ki gori za tajne avta ter ustanavlja v mislih lastno banko.
Ti Janko veš kako prodira Franco, po zraku zreš privid aeronavta. pa s tankom treš drevesa — križem
baltal -zato prezreš pač vejico neznanko.
A znaj: neznaten vzrok lahko vse
skvari,
iver otruje nam življenje celo, pezdir pove: nebi tj ali biti.
Na vejici sloni orakeli stari _ Semhilj Se pomniš iz helenskih Pitii? »Ibis. redibis non moriere in bello«
Dostavek To Drerokovanie pomeni Če postaviš ločilo za red'b'S- Pojdeš vrneš se. ne propade? v voinil — Ako pa stoji veiica za non prerokba znači: Pojdeš ne povrneš se umrješ v vojni
MARIJA .IEZERNIKOVA:
Beli bratec
Pred kratkim je izšla — že z letošnjo letnico — 16(1 strani večjega obsega za-C nimiva knjiga »Beli bratec« Delo le napisal Marija Jezernikova knjigo oa je bogato ilustriral akademični slikar Hinko Smrekar Belega bratca je izdala in založila Belo-modra knjižnica v Ljubljani.
Živalski svet je bogata zakladnica naših pisateljev tudi to delo Marije Jezer-nikove posega v življenje po naSih gozdovih tratah in livadah Pisateljica si je izbrala originalen motiv:
Gospodu Zlatokljunu Kosu je narasla družinica. a se K zgodil čudež Usoda mu je dala eno hčerko in dva sinka vse kakor starši četrti, otročiček pa 1e bil bel Oče Zlatokliun nori od veselja In hiti na ves kliun oznaniat svnlo srečo. da Ima v gnezdecu kakor sneg belega kosa Vse drugačna pa je Kosovka V ■•'obah se toDi in ladikuie. čuti da pribaia nad nipn rod nesreča Ver se je rtov! prirastek izprevrgel starim navadam
V gr>7du VIPT rfn""'1" TlotoVHun Ko« • ivojo dmfino nastane čud^ nemir Jittvlu ha krastača Brada vitka, p« loj-
na in nešteto drugih gozdnih prebivalcev hodi pod gnezdo, modruje in se razburja zaradi čudnega prirastka pri K.o-sovih.
Beli kos dorafiča. pa ga njegovi sovrstniki prezirajo in zaničujejo Doslej so bili vsi kosi l ni, le ta pa je spaček in ga neradi jemljejo v druščino V gozdu teče živi, ..je dalje, za bralca je obilo sprememb Svojevrstno je podan pomladanski koncert in tekmovanje najboljših pevcev na dan cvetoče češnie v Gaju za Lenim potokom. Tudi Beti bratec — tako nazivljajo vsi belega ko->a — nastopi in žanje spočetka krasen uspeh Ob zakliučku njegove točke pa povzdignejo zavidljivci tak šunder, da je koncerta pri priči konec. Celo k >n-certni mojster Zlatokljun Kos, oče Belega bratca ki koncert prireja in vodi, mora pred nevoščljivci zbežati Sloga v Gaju izgine, z njo tudi Beli bratec
Mladi nesrečnik se potika po svetu in doživi sto nevšečnosti Na poti spozna muca Belina, ki so ga takisto njegovi vrstniki pognali v svet Skupno hodita odslej Beli bratec in muc Belin
Preveč bi se razvleklo naše poročilo, ko bi podali vse tisto o čemur nam spretno in prikupno piše pisateljica V povesti je tudi mnogo pevskih vložkov, ki delo zelo poživljajo Avtorici k njenemu najnovejšemu uspelemu delu čestitamo Dokazala je. da ima tanko črto in oko za naravo in bogato zalogo fantazije
Mladi čitatelji ki si bodo zaželeli knjigo, jo dnbp lahko tudi v kni'garnl Tiskovne zadruge v Ljubljani (Šelen-burgova) V izložbenem oknu Tiskovne zadruge so bile oni dan razstavljeni Smrekarjevi originali ki jih je v tej knjigi precej; močno poživljajo berilo in dokaztneio da je Smrekar impnitno ilustriral Belega bratca Zaključna slika nam postavlja dejanj? pod Ljubltan<.ki Grad In nebotičnik	—oe—
Danilo Gorinšek:
Dva in eden
— to so štirje
Dva In eden to so štirle. nal me vpraša kdor ne verje. Brž premislimo poplpimo. V*i dr"*'nr> lir? nref Pirnot Očka eden druga mama *a dva poba — Maida sama ., Zda1 le trwdel V^nr »>e verjet dva in aden to ao ttirj«!
MARA J. TAVČAR:
Vrv in pero
Poleg vrvi je ležalo pero. Vrv se je odmaknila od peresa in rekla:
»V tvoji bližini nočem več biti. Grdo si in neusmiljeno. Zopet si podpisalo smrtno obsodbo, ki Je bila danes izvršena. Taka mala. neznatna stvar, kot si ti, pero, pa imaš z nekaj črkami moč in oblast nad življenjem človeka, ki ga nisi nikdar poznalo. Izgini, ti, brezdušno, brezsrčno, brezvestno pero! Sramujem se tvoje družbe. Kako slabo bi se o meni govorilo, ako bi se zvedelo, da se pajdašim s teboj. Tvoja tovariši j a bo moja sramota. Fej te bodi!«
Pero se je zasukalo proti vrvi in mirno odgovorilo:
»Le počasi, soseda vrv. Vso krivdo vališ na mene, zaničuješ in ponižuješ me! Potrkaj se na srce in pomisli, da si ti izvršila to. kar sem jaz le podpisalo.«
Listnica uredništva
Uganke in križanke iz zadnjih številk so pravilno rešili:
Vlšnar Marjan, uč. m. razr. mešč. šole na Jesenicah, Peter Šinkovec, dijak III. razr. I. drž real. gimn. v Ljubljani, Milivoj Korun, uč. III. razr. na Grabnu v Ljubljani, Ponlkvar Stanko, dijak III. razr. gimn. v Ljubljani, Štamol Terezija, uč IV. razr ljudske šole v Bra-slovčah, Metlikovec Stanko uč IV. razr. I
v Dolnji Lendavi, Zvonko Lapuh, uč. ? razr. v Ljubljani, Zorž Gizela. uč. IV. razr. v Braslovčah. Rugl Jožica uč IV. razr. v Braslovčah Franc Božič, uč IIL razr. v Gornjem gradu. Peterčič Angelca, uč. II razr. v Kostanjevici na Krki, Ropret Anica, uč III razr. mešč šole, Nova vas 31 pri Mariboru. Zabkar Marija, dijakinja IV. razr. mešč. šole v; Brežicah.
Posetnica
Niko Kvopig
Trst
Kaj je ta gospod?
Rešitev čudne uganke
katero je zadnjič Metod zastavil Cirilu, se glasi:
Repa — tica Rep a ti ca
Rešitev križanke
Vodoravno: 1. Granada. 2 las, 8 ak, 10 rod. 11 me, 13 jod. 14 Sinaj.
Navpično: 1 glad, 4 rak. 5 as, 7 ar, 8 dom, 9 Aden. 12 Don, 13 ji, 15 da.
*
2 *
o a
ff 2.
Kvadrati
začetek abecede kavelj dvoživec tekoča voda izkopan odvod kos kruha slovenski pisatelj slovenski skladatelj
V vsaki besedi so vse črke prejšnje besede, V »•spremenjenem ali spremenjenem vrstnem redu, in drka več.