SI. 141 Mm plačana i flote jitaja. tzvzem?! pondeljek. vsak dan Vi Asiikcga li. 20. I. nadstropje. Dopisi CSC ne sprejemajo, rokopUI sc cc a n Godina.— Lastnik tiskarna «na£a za mesec IL 7. —, 3 mesece L i£ 50, p^ £a loczctr.stvo mesečno 4 lire vat — Tei OB U PKtt) V Trstu. ¥ Četrtek IS. junija 1922 Posamezna številica 20 siotink Letnik XLVII sv. Fran&fcs vn NefrioUtana M JaJatelj L isk ti« ,L 32. —, in ceiu te oprava it 11-67. znica ^slavi* Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računaj9 v »rofcostl ene kolone (72 rrvtt.) — Oglasi trgovcev !n obrtnikov mm p» 40 ceaT osmrtnice, In zahval«, poslanice In vabila po L 1- —, oglasi denarnih zavodov mm po L % — Mali oglasi po 20 st beseda, raajnanj pa L 3 — Oglas! ■aroSnina !n reklamacije se pošiljajo izklu£no upravi Edinosti, v Trsta, ulica sv* Frančiška Asižkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-47.' JULIJSKI NABORI S poglavjem o vojaških naborih smo se bavili na tem mestu še pred kratkim. Pri tej priliki smo ugotovili na podlagi dejstev, ki se drugače ne dajo razlagati, da je vlada iztuhtala za nove pokrajine posebno naborno politiko, ki gre za tem, da bi se kratko-malo uklonilo kar vse naše moško prebivalstvo posameznih letnikov pod vojaški Jarem. V tem naziranju nismo bili osamljeni. Nekateri poslanci so že vložili o zadevi vojaških naborov v novih pokrajinah interpelacijo na vlado, v kateri zahtevajo, naj \lada pove, kako si je treba razlagati ne-nav.vd : * dejstvo, da se v novih pokrajinah jemlje k vojakom 90% celokupne naborne mladine. Vlada bo torej prisiljena dati tak ali lak odgovor, ki pa ga lahko mirno čakamo, zavedajoč se, da tudi po tem ne bomo ne bolj ubogi ne bolj bogati. Brez ozira na to «naboa:no politiko* pa se moramo danes zopet povrniti na te nesrečne vojaške nabore, da jih osvetlimo z njihove druge strani. Kakor vsi drugi važni dogodki, ki so se odigrali v javnem življe- se komu zljubi. In to celo tedaj« ko hočemo pošteno izvršiti najtežjo državljansko dolžnost, kar jih je, t. j. vojaško dolžnost državljanov. Nedolžna hrvatska pesem naših istrskih mladeničev je zadostovala opatijskim nacionalistom, da so planiti nanje, jih pretepli, ranili in razgnali. NI jim še bilo dovolj! Po tem «junaštvu» so se vrgli na hrvatsko čitalnico «Zora*>, razbili opremo in nato poslopje zažgali. Vse to se je godilo pri belem dnevu in pred očmi varnostnih organov. Storilci se mirno izprehajajo po Opatiji, veseleč se svoje slavne zmage, a ob las tvom gredo usta na smeh! Podobni dogodki so se odigrali tudi po drugih krajih slovanskega de!a našega ozemlja. V zadnjem tednu meseca maja je prišlo v Ilirski Bistrici menda do prvih izlivov sovraštva proti našemu ljudstvu in proti bodočim vojakom italijanske armade, ko so se financarji, orožniki in sploh ves aparat vrgli na klobuke tamkajšnjih mla-deničev in jim trgali z njih običajne trakove in cvetje. Nimamo navade pretirati, toda dejstvo, da se je čutil celo civilni kotni- nju Julijske Krajine od konca svetovne Cavalli prisiljenega, da proti temu pro-vojne do danes, tako nam dokazujejo tudi j testira, je zadosten dokaz, da je moralo biti sedanji vojaški nabori, da nimajo naša! postopanje napram naši mladini pretirano javna oblastva nikakega čuta za svoj lastni grdo. Drugi slučaj se je dotgocfil skoraj isto-ugled med ljudstvom in da nastopajo brez j časno kot v Opatiji v naši zavedni Prvačini obzira na najelementarnejše zahteve vsake j v goriški okolici. Tudi so bili naši mla-zdrave pameti. Povodom vseh takšnih do-j Leniči tepeni; tudi v Prvačino so poslali godkov se nam je razodela nekaka nera-, fašisti svoje čete, ki so vršile svoja «patrio- tiČno» službo v prisostvu orožnikov in drugih uradnih oseb. Teh par primerov zadostuje za osvetije-nje naborne taktike naših obla-stev. Po vseh državah so oblastva napram vojaškim novincem navadno skrajno obzirna in za-tisnejo rada obe oči. Pametno oblastvo se zaveda, da dajajo ta dan mladeniči državi sami sebe in da zaslužijo takorekoč brezmejno obzirnost. Pri nas tega nI Zakaj? ..... . n ..... . . , Zakaj se čutijo oblastva užaljena radi ne- svoji « politiki*. Po poročilih ki nam pn-! ^lžnih trakov na klobukih naših fantov, hajajoz dežele in ki smo jih nekodiko že,radi njihovill nedodžnih slovenskih in objavili v našem listu, je razvidno da se i h^at^ih pesmi? Zakaj puščajo gruče raz-vojaški nabori izpremmjajo po nekaterih graiačeVf da napadajo in pretepajo naše krajih po zaslugi oblastev v dneve žalosti: * ]adeniče ^^ v hipu, ko dajajo državi za naso naborno mladino m za vse naše najdraije( kar ^^ ko> dajajo Italiji sami sebe!? Postopanje oblastev povodom letošnjih j naborov je naravnost nerazumljivo. Antf-militarizem je dobil v njih novega, nepričakovanega in mogočnega zaveznika! K vsem drugim julijskim špecialitetam pa se je sedaj pridružila še špecialiteta — julijskih: vojaških naborov. zumljiva «obnemcglost» prizadetih oblastev, vsled katere so kriva vseh škandalotv, k^ so se izvršili v zadnjih letih v naši deželi. Takšen škandal in neizbrisna sramota so bile prve državne volitve s svojimi faši-stovskimi poboji in požigi, nezaslišan škandal so bile prve občinske volitve z znanim vpadom reških fašistov na istrsko ozemlje in cela vrsta drugih. > Tudi sedaj provodom vojaških nabortfv so ostala vladna oblastva dosledna sebi in ljudstvo v dneve gneva in ogorčenja. Dogodki, tki so se odigrali pretekli teden v Opatiji, so nam dokazali s fašistovskimi ^prepričevalnimi argumenti* (kakior jih sami iruenujejo), da zakon za nas ne velja, da smo kljub vsem zakonom, odlokom in c'rožnicam, s katerimi je preplavljena Julijska Krajina, le brezpravna raja, katero sme vsakdo žaliti, napadati, tepsti in kar Italija Svet social stične stranke p*oti sodelovanju z meščansko vlado. — Socialistična stranka pred krizo RIM, 14. Po dolgi in burni razpravi je svet socialistične stranke včeraj z majhno večino odobril resolucijo Serratija, ki je poudarjal, da se potom direktnega ali indirektnega sodelovanja, katero zahtevata Splošna delovna zveza in socialistična parlamentarna skupina, nikakor ne morejo braniti koristi proletarlata, ne zajeziti nasilja reakcije. Resolucija poziva k disciplini parlamentarno skupino, Splošno delovno zvezo pa k spoštovanju dogovora s socialistično stranko. «Referendmn» med parlamentarno skupino glede Zirardinijeve resolucije za sodelovanje je imel ta-le izid: 60 poslancev je za sodelovanje, 40 proti. Vodstvo Splošne delovne zveze je imelo snoči sestanek, na katerem se je sprejela resolucija, v kateri se obžaluje sprejem Serratijeve resolucije s strani stranknega sveta in se jemlje z veseljem na znanje, da je većina v parlamentarni skupini za sodelovanje. Sklenilo se je, da se v kratkem skliče lastni svet, ki bo sklepal o nadaljnjih ukrepih Splošne delovne zveze. Nocoj se ima končno sestati tudi parlamentarna skupina, ki bo izrazila svoje mnenje o sprejemu Serratijeve resolucije. Spričo izida »referenduma* se predvideva, da bo parlamentarna skupina odklonila Serratijevo resolucijo. Socialistična stranka se torej nahaja pred globoko krizo. Proces proti članom italijanske vojaške m.sije na Dunaja končan. — Obtoženci oproščeni FIRENCE, 14. Proces proti častnikom, članom italijanske vojaške misije na Dunaju, ki so bili obtoženi raznih poneverb, se je končal. Obtoženci so bili oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov. Novi bop v T t'polisu RIM, 14. Listi prinašajo iz TripoBsa vesti o novih krvavih bojih z vstaši. Posebno haidi boji so se vršili včeraj okoli Giosta. Italijanske čete so končno dobile premoč nad vstali in jih odbile z velikimi izgubami. Gicst je bil zavzet. Hud spopad med fašist* in socialisti v Vogheri VOGHERA, 14. V bližnjih VignoJah je prišlo do hs_lega spopada med fašisti in socialisti. Tekom spopada je bilo več oseb ranjenih, tajnik fašistovske zveze pa ubit- Jugoslavija Smrt črnogorskega vojvode Vukotiča BELGRAD, 13. Iz Cetinja javljajo, da je v soboto tam umrl vojvoda Stevo Vukotić, I neupogljivi vodja mlade Črne gore in ne-j ustrašeni borec za svobodo in ujedinjenje Jugoslavije. Vojvoda Vukotić je bil v ozkem sorodstvu s pokojnim črnogorskim kraljem Niki-tom. Kraljeva žena Milena je bila Vuko-tičeva sestra. Po prebitju solunske fronte ter osvobojen ju Srbije in Črne gore je vojvoda Stevo Vulootić, ki je užival med črnogorskim narodom velik ugled, prvi nastopil za popolno ujedinejnje Crne gore s Srbijo. Ko ga je francoski maršal Franchet d* Esperay vprašal: «Katko je biLo to mogoče, da ste Vi kot brat kraljice glasovali za ujedinjenje m odstranitev kralja Niki-te?» mu je vojvoda Vukotić mirno odgovoril: «Zelo ljubim svojo sestro, ljubim jo kot samega sebe, narod pa ljubim bolj kot samega sebe. Narod Črne gore ne more živeti brez ujedinjenja s svojimi brati. Ko bi imel sam krono na glavi, bi jo vrgel proč, da bi pripomogel k ujedinjenju. Tako misli tudi moja sestra. Ona> lahko to preboli. Rodila se je brez krone, lahko ji je umreti brez krone.» Ministrski svet je na včerajšnji sieji sklenil, da se črnogorski vojvoda in borec za ujedinjenje Stevo Vukotić pokoplje svečano na državne stroške. Vprašanje sekvestra cetkvenih vele* posestev BELGRAD, 13. Zagrebški nadškof ter djakovski, šibeniski in belovarski škofje so predali osebno ministru za agrarno reformo resolucijo škofovskega zborovanja, v kateri zahtevajo odpravo agrarne reforme glede cerkvenih veleposestev. Poljska Italijanski novinarji na Poljskem VARŠAVA, 13. Ob prihodu v Vflno so bili Halijansiki novinarji zelo prisrčno pozdravljeni od tamošnjih oblastev. Prebivalstvo je izkazovalo italijanskim časnikarjem velike simpatije. S posebnim navdušenjem so bili sprejeti italijanski novinarji na vseučilišču. Novinarji so tudi obiskali generala Zelikovskega, kateri je v prisrčnem pogovoru ž njimi poudarjal, da je boljševiška vojska le «longa manus» nemške vojske in da tvori veliko in pred-stoječo nevarnost za Poljsko in Evropo, Novinarji so bili nato sprejeti od vladnega delegata, ki jim je med drugim izjavil, da se je Poljska pripravljena sporazumeti z Li-tvinsko. Opoldne se je nato vršil uraden banket v čast italijanski misiji Vladni delegat je v svojem govoru spominjal velike može italijanskega preporoda in izrazil željo, da bi prišlo do čim tesnejših stikov med obema državama. Odgovoril mu je Ernesto Vassailo, ki se mu je zahvaHl za prisrčni sprejem. Govorili so še pesnik Janko take posle. Vsled tega se od tega časa ni več pečala armada z nobenim opravilom policijskega značaja. Na konferenci v Spai je dobil nemški generalni štab dovoljenje, da povzdigne število krajevnih policijskih čet na 150.000 mož. Ti odcfelki so dobili ime «Schutzpo-Hzei» ali «Schupo». Teh oddelkov pa ni rabil samo za policijska opravila, temveč tudi za varovanje mej, dasi je ta naloga po čL 160. versailleske mirovne pogodbe pridržana pravi armadi. Na ta način so Nemci ustvarili poleg prave državne armade (Reichsheer) še drugo armado, tako da se je prava armada lahko posvečala edino vojaškim nalogam. Nižje bomo videli, da se je nemškemu vrhovnemu poveljništvu kljub prepovedim versailleske pogodbe posrečilo ustvariti na ta- način mogočno bojno sredstvo. Predvsem je sedanja organizacija vrhovnega poveijništva mnogo napredorrala nad organizacijo iz predvojne dobe. Mesto bivših mnogostavnih organov, ki so si zadevali drug drugemu, vsled česar je prihajalo pogostoma do sporov, eta danes samo dva taka organa: Heeresleitung (armadno poveljstvo) in Heeresverwaltung (ar-madna unrava). Na čelu obeh uradov je državni vojni minister, nekak odposlanec državnega predsednika v vrhovnem vojaškem poveljništvu. Armadam uprava se omejuje zgolj na upravne posle, medtem ko se v področju Heeresleitung-e osredotočuje vse, kar se tiče poveljstva (osobje, vaje, uporaba čet). Načelnik Keeresleitung-e je resnični načelnik nemške armade, in sicer ima širšo oblast, ko sta- jo imela n. pr. von Schlief-fen ali Moltke. Vojni minister je bil do sedlaj le njegov zastopnik v parlamentu in pred javnim minenjem. Na čelu Keereslei-tunge je general von Seeckt, mož velike vrednosti in eden najvidnejših generalov bivšega velikega glavnega štaba, ki je imel postati ob koncu vojne naslednik Lu-dendorffov. Sporazumno z vlado je organiziral nekako1 prehodno armado, ki je zarod mogočne bojne sile in zgrajena na podlagi izkušenj iz zadnje vojne. Je to armada kadircv, ki čaka hip, ko bo oboroženo ljudstvo zopet lahko stopilo pod zastave. Kar pada predvsem v oči, je dejstvo, da ima vsaka divizija v skrčenem obsegu vse oddelke bivše nemške armade. «Nova armada — pravi von Seeckt sam — mora biti skrčena, toda popednoma točna podoba bivše cesarske armade». 2e te besede pričajo o cilju, ki ga zasleduje nemško vrhovno poveljstvo. Vsak pct>a-mezni «zarod» je pravo središče vojaške^ ga vežbanja z vsemi svojimi sestavnimi deli, celica, ki je pripravljena, da se o pravem času razširi in napolni. Tako ima v topništvu ysak polkovni oddelek eno baterijo 77 (mod. 1916), eno baterijo 105 in eno posebno baterijo, ki je opremljena) z vsemi sredstvi, katera so potrebna za nalogo, za katero je namenjena. Vsaka divizija je bogato preskrbljena z avtomobili, prevoznimi sredstvi za moštvo, z oddelki za popravljanje itd. Mirovna pogodba je prepovedala Nem-čiij težko topništvo in aeroplane. Ne da bi navidezno kršila teh predpisov, izrabljajoč popustljivost, ki se ji je dovoljevala, je skušala Nemčija zbrati v trdnjavah na vzhodu in v obalnih baterijah svoje najnovejše težke topove. Kljub pazljivosti odbora za jamstvo, ki je stopil na mesto nadzorovalni*. komisije, bo Nemčija najbrže skušala izpostaviti svoje vojaško letalstvo pod pretvezo športnega in trgovskega letalstva. To se ji bo tudi posrečilo s primerno uporabo industrije letal, ki je v Nemčiji takt' dobro razvita. V bližnji bodočnosti bo najbrže v stanu graditi brez težav vse vrste letal, ako ne v Nemčiji, pa v inozemstvu, na nemških tleh pa vsekakor posamezne kose, ki jih bo le treba sestaviti Gotovo bo nemška vlada storila vse, kar bo v njeni moči, da obide vse tozadevne ovire. Nova nemška armada nima bojnih vozov. Toda nemški glavni štab jih ne pušča iz računa. Pri vojaških vajah jih predpostavlja ter jih upošteva pri svojih vojaških študijah. NemŽka armada pa je bogato . k Stran tt ' »EDUVOST« V 1 fstu, dne I*. fi^a IV* preskrbljena s strojnimi puškami in z torruobikkimi oddelki a v deželi, kjer se avtomobil na sila tako mnogo rabi za poljedelske svrhe, ne bo težko napraviti v naglici bojne vozove. Armada se zelo pridno vežba. Vsaka policijska naloga armade se nalašč pušča v nemar, in cilj vež-banja je, da se armada pripravi za vcjno. Vaje niso v razmerju z armado 100.000 mož, kolikor jih sme šteti nemška armada po mirovni pogodbi, temveč v razmerju z armado velesile, ki je mogočno oborožena in opremljena. Izkušnje zadnje vojne se uzakonjajo in vojaki se jih morajo učiti. Vzdrževanje zveze med posameznimi vrstami orožja je ena glavnih skrbi nemškega glavnega štaba. Kljub težkočam, ki izvirajo iz nepovoljne razporedbe posadk, se vršijo vaje kombiniranih oddelkov skozi vse leto in obsegajo tudi najneznatnejše oddelke. Enote vseh vrst orožja delajo vaje v velikem obsegu Vsaka divizija uma na svojem ozemlju vežbališče ter prebiva na> prostem večkrat v poletnem in zimskem času Predvsem pa je nekaj novega vojaška izobrazba v nemški armadi. Dne 1. januarja 1920. je rekel von Seeckt, da noče obrazovati male armade vojakov po poklicu, temveč vojaške poveljnike, ki bodo na razpolago ljudstvu v času nevarnosti. In nemška armada je v resnici armada kadrov. Da se ohrani med vojaki zanimanje za izobrazbo vseh 12 let službe, ni izobrazba omejena samo na vojaške stvari, temveč obsega tudi civilno' izobrazbo. Pri vsem tem pa prevladuje kajpada vojaška izobrazba. Tako so ji prva tri leta popolnoma posvečena. V zadnjih petih letih službe se 36 tednov v letu (najprej po 6, potem po« 12 ur na teden) porabi za iz-venvojaško izobrazbo vojakov. Nemški glavni štab se ne zadovoljuje samo z organizacijo armade, temveč jo hoče tudi uveljavljati. Mirovna pogodba prepoveduje sicer vsako uradno mobilizacijo in vsako obrazovanje rezerv, toda tudi tu je skušal nemški glavni štab s svojim tihim delom doseči skrajne meje o okviru tega, kar mu je dovoljeno, in le pazljivosti nadzor ovalne komisije se je zahvaliti, da teh mej ni prekoračil. Pri razdelitvi ozemlja med posamezne divizije so se meje področij bivših kornih poveljstev vestno ohranile. Vsled tega je vrhovno poveljstvo v stanu izvesti v slučaju potrebe vojaške nabore in splošna mobilizacijo, kajti pokrajinska organizacija, na kateri sloni ves sistem, je popolnoma ohranjena, Kar se tiče rezerv, je nemški glavni štab točno posnel načrt iz 1. 1807. Tako-imenovani oddelki pomožne policije so se osnovali že 1. 1919. Po zahtevi zaveznikov so bili vsi prostovoljski, začasni in drugi oddelki razpuščeni, toda kmalu so se zopet pojavili v obliki društev, ki so se strnili pod poveljništvom Ludfendorffovega sotrudrrika dra Eschericha. (Od tod ime Orgesch). Ker b;la ta društva čisto vojaške narave, je zahteval general Nollet, da se morajo razpustiti. To se je zgodilo, toda takoj na to so se prelevile v poli-Hčno-vojaška društva za širjenje narodnega duha, za ustanavljanja polkovnih zvez in za vzgajanje mladine v vojaškem duhu. Uspeh teh društev se ne da tajiti. Sicherheitspolizei, ki je postala pozneje Schutzpclizei šteje 150.000 mož in to število so dovolili zavezniki, kljub vsemu prizadevanju nadzcrovalne komisije se tej policiji še ni vzel vojaški značaj. Vsled tega predstavlja drugo armado kadrov. Takoimenovano *Technische Nothilfe», društvo, ki ima nalogo, da v slučaju stavke zagotovi poslovanje javnih naprav, je pravcata rezerva tehničnega oso-bja. Očiten cilj nemškega glavnega štaba obstoji torej v tem, da napravi od skrčene armade, ki jo je \isivaril, nekako sp-ono med armado, kakršna je bila včeraj, in armado, kakršna ima bili v bodočnosti. poslancema Wilfanom in Š če kom, Id si je « svojim prvim govorom znal pridobiti sun-p&tfi$ ▼ raznih skupinah zbornice. To je bilo — Tvadaljuje «F4ccolo» — izhodišče za sedanji raV slovenskem političnem življenju Goriške si stopita sedaj nasproti dve enako pomembni osebi: dr. Wilfan in Šček. Ta poslednji je vzpel in logična posledica je odstop dra Wilfana od predsedstva političnega društva «Edinost». Temu utegne slediti izključno gospodstvo mladih na vodstvu političnega sveta slovensikega in s tem začetek nove politične orijentacije. Tu je «Piccolo» z vso iskrenostjo razkril svoje želje. Toda, postavlja jih na premise, ki niso v skladu z resnico. Ni res, da je naše ljudstvo s svojim stališčem napram Italijanom in italijanstvu razcepljeno na dva tabora. V tem pogledu ne obstojate dve srtruji in se tudi ne udejstvujete. Naše ljudstvo noče sovražiti, ker tega ne dopušča njegov temperament in ker zna računati z danimi dejstvi ter ve, da bi bilo to proti njegovemu interesu. Ljubiti pa ne more, ker niso dani prav nobeni predpogoji za ljubezen. Le Italijani zasledujejo to tendenco; ie oni želijo, da bi se naše ljudstvo v svojem nastopanju napram njim razcepilo v dva tabora. Zalo bi bilo Škodljivo za ves položaj našega ljudstva, če bi se med nami našli ljudje, ki Ivi podpirali to laško prizadevanje! Razumemo položaj Goričanov z oziram na njihove posebne pokrajinske koristi. Vemo, da jim moreta v marsičem koristiti sporazum in mimo sožitje z njihovimi domačimi italijanskimi sodeželani. Zahtevamo pa, da se Goricam zavedajo razlike med njihovim in položajem nesrečne Istre, da se zavedajo potrebe skupne fronte in pa dolžnosti, da se prepreči izrabljanje različnega gor'škega položaja na škodo naše skupnosti v Julijski Krajini. To si moramo posebno zapomniti mi vsi: V praksi in po volji Italijanov ima sporazum na Goriškem drugačno vseb no, nego v Istri! Nočemo in ne smemo odnehati, dokler italijansko - jugoslovensko razmeije t Istri in ▼ vsem ostalem Primorju ne zadobi iste vsebine! Te svoje dolžnosti in neizo* gibne naloge se moramo vsi zavedati. Zato naj bi nikdo v Julijski Krajini ne poste pal in sklepal na svojo pest. \mm m rasno* odstop < Picco!o» trdi v svojem opoldanskem izdanju od minole sobote, da je odstop dra Wilfana napravil v tržaških krogih nekoliko utiša, na Goriškem pa ne. Dalje pripoveduje, da sta pred vojno obstajali na Goriškem dve struji, ki pa sta bili obe napram Italijanom nespravljivi. Po volitvah leta 1908., ki so donesle zmago FakUittiju, pa so se začeli kazati v deželnem zboTU znaki italijansko-slovenskega sodelovanja, ki pa ni šlo preko meje gospodarskih koristi; goriški klerikalc pod vodstvom dra Gregorčiča so se približali italijanskim liberalcem, slovenski liberalci pa italijanskim klerikalcem. Potem pa je nastala med Slovenci nova stranka pod vodstvom dra Breclja: krščansko - socialna, ki je bila v narodnem pogledu nespravljiva. Kakor povsod, je svetovna vojna prinesla izpre-membe tudi v slovenski svet. Tretja stranka se je znatno ojačila z mladimi življi. Starim klerikalcem in starim liberalcem je □ra odbila. Po vojni jim je škodovalo, ker so bili še nekoliko avstriakanti, a Slovencem na Goriškem je Avstrija skrajno omražena. V tem je eden glavnih vzrokov za uspehe krščanskih - socialcev. Ker niso imeli časa, da bi se omadeževali z Avstrijo, morejo prisegati sedaj, da so jo vedno sovražili. In da si odpirajo podi, odstranja-fo tudi može z minulostjo kakega Wilfana. Tako pripoveduje «Piccolo» zgodovino političnega življenja goriških Slovencev in pripoveduje dalje: Stari, posebno pa oni liberalnega znaka, ne morejo pozabiti tiste protiitalijanske nespravljivosti, ki je ozna-čala vse njhovo delovanje. Ker pa mladi niso mogli paralizirati starih s še večjo nespravlpvcstjo, se jim je zdelo umestno, da se peslužijo, nasprotne taktike sodelovanja, ali to bolj v smeri napram italijanski državi, ne pa napram italijanskemu prebivalstvu. Tako je prišlo v rimskem parlamentu do nasprotujočih si nastopov med Dnevne vesti Za kaj gre?f Javnost je bila doslej pod trti-som, da se je na Goriškem razvilo le stremljenje po odcipatvi Goriške od skupne politične organizacije, oziroma od Trsta. In to le iz povsem praktičnih razlogov in brez vsake strankarske tendence. Pod tem vtisom je ta namera vzbudila na slovenski straui razmeroma malo pozornosti, toliko več pa na italijanski strani. Italijani vidijo namreč v »tvari to, kar si že od davna želijo: razdor v »kopni slovenski narodni stranki. Se sUbfića svojih računov presojajo namerovano odcepitev Goriške od ostale skupne jugoslovenske politične organizacije. In žal: v teh računih jih po ikre p-tjajo nekateri zunanji slovenski listi. «Slovenec» n. pr. se kar odkrito postavlja na stališče, da mora priti do tega razdora in soglaša povsem s samostojno politično organizacijo na Goriškem. Govori o dveh strujah v narodni stranki: o naroda o-napredni in krščen eko-so-cijalni. Napoveduje nam torej strankarske boje. • Slovencev* dopisnik pripisuje vse delo in vse uspehe svojim pristašem, in njihovi * modri taktiki», kakor da ni nikdo drugi ganil še % prstom za koristi skupnega naroda. NaglaŠa celo kot zaslugo svojih ožjih somišljenikov, da so na Goriškem manj trpeli po f&žizmu, nogo drugje .. , Nočemo se spuščati v prerekanje. Saj smo že dovolj opozarjali na razliko v razmerah na Goriškem in pa pri nas v Trstu, ali celo v nesrečni Istri. Ugotavljamo le, da «Slovenec» očitno izjavlja, da ne gre le za praktičnejšo politično uredbo, oziroma le za ustanovitev samostojne politične organizacije za Goriško, ki bi obsegala ves narod raznih struj, ampak za uveljavile nje ene doiočeae struje z izrazito strankarskim programom. V tem vidijo neka. teri nevarnost. In ničesar drugega ne želijo — Italijani — bolj nego ravno to. Bodimo torej previdni! Kdo so biK prave hijene? V seji poslanske zbornice 7. t. ra. je državni podtajnik za vojno odgovoril na vprašanje socialističnega poslanca Angelo Galeno, iz Padove, glede onečašče-nja trupel padlih vojakov. Poslanec je vprašal, ali je res, da je ministrstvo oddalo o svojem času nekemu podjetju za izkopavanje trupel padlih vojakov za 60 L vsako truplo, da je podjetje oddalo delo najprej za 40 L in da se je delo oddalo še naprej za 20 L, nadalje, ali se je zares dogajalo, da so razdeljevali trupla na način, da je štelo eno za dve, in končno, kaj se je ukrenilo proti krivcem. Državni podtajnik jie priznal, da poslančeve navedbe po velikem delu odgovarjajo resnici, da je podjetje Mon-tagnoni prevzelo izkopavanje, prevoz in novi pokop trupel za 52 L za truplo in da je podjetje oddalo delo drugim in ti spet tretjim, tako da so delavci, ki so zares izvrševali delo, prejemali po 17 L za truplo. Ti delavci so bili po navedbi državnega podtajnika izbrani izmej najslabših elementov in so tudi radi niske plače skušali prenesti kolikor mogoče več trupel, ne da bi se brigali niti za to, da bi izkopali vseh ostankov. Pripetilo ie je tudi, da so jih izgubavali po poti. Po priznanju državnega tajnika je bil glavni vzrok tega sramotnega početja v tem, da je vojaško zdravstveno oblastvo sklenilo pogodbo brez potrebne previdnosti. Radi tega m radi nemarnega nadzorstva so bili kaznovani general Lhizzi, generalna zdravniška brigadirja Farrali in Beucci in še posebno zdravniški major Formiggmi. Podjetje Mootagnoni in drugi delavci so bili naznanjeni kazenski sodniji. Poslanec Galeno je na odgovor državnega podtajnika omeml, da tisto podjetje, ki ga je imenoval državni podtajnik, ni bilo nobena firma, nego človek iz okolice Rima, ki se ie, komaj odloživši oficirske* epolete, napravil za zakupnika izkopavanja mrtvih trupel, podpiran v tem, kakor pravijo, po nekem visokem unMormirancu, na kar so od skrajne levice zaklicali, «da, generalu Maglietta«. Končno je omenil poslanec, da sodno oblastvo ie do danes ni kaznovalo krivcev, v kljub temu, da gre za dogodke, ki so se pripetili takoj po demobilizaciji. Ta parlamentarna epizoda ni brez pomena, x (oirom na gonjo, ki wo io o svojem času vzdignili proti nam radi Žalostnega slučaja Italijana Bona. Seja poljedelskega odteka dež, tosiov. komisije. — Vprašanje plaćanja davkov in včjoe odškodnine na Goriškem in v južni Istri. V po-rtedelek se je sestal poljedelski odsek dež. svetovalne komisije pod paredsečništvom dr. Gina Cosola, ki je v dolgem govoru pojasnil žalostne razmere na Goriškem, ki je bilo po vojni popolnoma uničeno. Predlagal ^ je vsled tega, naij dež. svet. komisija posreduje pri centralnem uradu za nove pokrajine v zmislu, da se goriško ljudstvo oprosti zemljiških davkov za vse L 1920. in da se tozadevne pristojbine revidirajo, ker se je položaj tamošnjih kmetov popolnoma izpremenil. Predlogi dr. Cosola so bili sprejeti soglasno z dodatkom, naj se enako ukrene tudi za pulski okraj in rovinjsko občino v Istri, ki sta v vojni tudi pretrpela ogromne škode. Dr. Cooolo je nato govoril na dolgo o vprašanju vojne odškodnine, povdar-jajoč, da mo^a vlada odločno izpremeniti svoje dosedanje postopanje. Do se dani ukrepi _ niso zadostni toliko zaradi pomanjkanja sredstev, koHkor zaradi birokratičoih ovir. s katerimi se zateguje izplačajte vojnih odikodnin. Poljedelski odsek je tudi te predloge soglasno sprejel z dodatkom, da bi bila zaželjiva pomoč tudi gori omenjenim krajem v Istri. Razpravljalo se je končno o j tišči ti ptic in pošiljatvi plemenskih bikov v «stro in tržaško okolico na podlagi kr. odloka, izdelanega na podlagi načrta deželnega poljedelskega sveta za Istro in na podlagi načrta tržaške občine. ♦♦ Nabori za mladeniče rojen« leta 1903, Mestni municipij razglaša: Naborni imenik za letnik 1903 bo izložen na uvid do vetevši 30. t. m. vsak dan razun nedelj od 9. do 12. ure v anagrafičnem uradu ulica Sanita 25, II. nadstr. Vsi mladeniči rojeni leta 1903, ki prebirajo v tej občini, so obvezani, da se prepričajo, Če so vpisani v imenik. Če oe bi bili vpisani, se morajo takoj prijaviti za vpis, ker drugače zapadejo kaznim predvidjenim v th 13** nabornega zakona ter zgubijo pravico za evOntuelno znižanje službene dobe. Opozarja se isto, da je glasom zakona dolžnost vsakega državljana, da obvesti naborni urad, kateri mladeniči omenjenega letnika so izpuščeni iz seznama ter da poda vse potrabne opazke glede netočnih podatkov vojaških ob-vezancev. Opomin: Da se olajša pregled imenika, bo dobro, da se vojaški oJbvezanci držijo sledečih dnevov: 16. m 17. junija črke A do C. 19. in 20. junija Črke D do F. 21. do 22. junija črke G do K. 23. do 24. junija črke L do M. 26. do 27. junija trke N. do P. 28. do 30. junija črke Q do Z. Pazite na ponarejen denar! Pišejo nam: Slučaj, ki se mi je prigodil v nedeljo zjutraj na drž. kolodvoru pri Sv. Andreju, je pač vreden da se zabeleži Vprašal sem službujočega uradnika za listek do Štanjela ter plačal z 10 lirskim bankovcem, katerega sem bil prejel z ostankom denarja. Denar, ki mi ga je vrnil uradnik, je bil ponarejen. Na mojo opazko, da »ta dva dvolirska bankovca ponarejena, se je goepodič oprostil ter jib vzel brez drugega nazaj i Priporočljivo bi bilo, da bi oblastva pregledala tiste predalčke, da bi se v bodoče na državnih železnicah nd.moglo več kaj takega pripetiti. — Izletnik. Važno za tiste, Id imajo malarijo. Mestni municipij razglasa: Vsi bivii vojaki, ki so si tekom vojne nakopali malarijo, so poevani, da se čim prej predstavijo v uradu za javno zdravstvo (Ufficio d' igiene) v ulici R. Pitteri št. 2, L Šolsko drnStvo t Trstu. Nove Člane in darove sprejema društveni urad v ulici S. Fran-cesco d'Assisi št. 20 I nadstr. v uradnih urah od 4—7 pop. Smrt komunističnega mestnega svetnika. Včeraj popoldne okoli 3.30 je umfl v mestni bolnišnici komunistični mestni svetnik Odorico Visentin. Podlegel je rani, katero je dobil, kakor znano, v trebuh pred dvema mesecema na Borznem trgu od zlobne roke. Poštni nabiralnik na Miri postaji nosi napis (seveda samo v italijanskem jeziku, ker Slovenci menda ne smejo vedeti, kaj naj pomeni), ki pravi, da se pisma dvigajo 10 minut pred odhodom vsakega vlaka. Zanašajoč se na to, z debelima črkami pisano zagotovilo, sem te dni hctei porabiti to izvanredno pridnost poštnega urada na postaji m odposlati pismo z orient-nkn ekspresom. Toda na moje veliko čudo mi je dejal poštni uradnik, ki sem ga zaradi prejšnjih izkušenj za v«dc slučaj vendar vprašal, ali odgovarja napis na nabiralniku resnici, da je napis ... zgrešen, ker da se pisma ne dvigajo pred odhodom orient-expressa. Ali bi ne bilo primerno, da da poštno ravnateljstvo izpremeniti dotični napis v zmislu, da se pisma dvigajo le 10 minut pred odhodom poštnih vlakov? Saj napis na poštnem nabiralniku ni morda tam le za reklamo! Nekdo. O zaščiti manjšin razpravlja v «Prager Pres-se» vseučifcščni profesor dr. Milan Hobza v dolgem članku. Tu po sne ml jemo par misli. Pri vprašanju zaščite manjšin gre za ravnotežje med pravicami in dolžnostmi. Brez ozira na klavzule v mirovnih pogodbah za zaščito manjšin je za vsako državo samo ob sebi nravstven« dolžnost, da daje drngorodcem vsa jamstva za obstanek! Na drugi strani pa ;e logično, da mora manjšina napram državi, ki ji nudi te pravice, izpolnjevati vse obveze lojalnosti. Ta vzajemnost v obvezah je priUa na praškem kongresu Lige za Zvezo narodov do polnega izraza. Bila je le ugotovitev *e pravne moralo, če je Čehoslovaika delegacija v soglasju z Jugoslavijo in Romunsko zahtevala, naj sc predložene resolucije natanjčneie določijo. Ce bi bil ta predlog sprejet, bi bfto to za Ligo izhodišče za praktično možno uveljavi janje, ker bi bilo trdno začrtano v načelih. Temu pa sta nasprotovala grof Bemsdorf (Nemčija) hi Lafondorf (Belgija). Eden zato, ker je želel odlog, drugi pa, ker se je lojalne oblike za rešitev — baL Zmagala je ta druga struja, ki jc hotela, naj se resolucije takoj sprejmejo ne-izpremenjene. To je bila huda zmota večine. — To kliče — pravi pišec — po spremembi metod Liga za Zvezo narodov se mora pov-speti do boriteljice za človeške pravice m do prepotrebnega organa moralične obnove tv-rope, če bo na svojem delu uporabljala tiste stroge znanstvene metode, ki jih zahteva ta nravstvena resnost In visoko zvanje marovnih pobud. Dokler ne doseže neke stopnje popolnosti, ostane dvomljiv njen pomen za Zvezo narodov bi za manjšine. Narodi oeredn>c ImaloJ antante, ki jim j« v pesnici ležeče na uredbi manjšinskih vprašanj, se bodo morali najprej strniti v skupnost, da pripomorejo svojim vidikom do veljave. PoM«J» 2 «Ligo», če bo le možno. Odreči pa se W bodo morali, če bi se tudi nafetie dajala voditi od tistih zastopni- kov imperijalističnega starega režima, ki so lavno s svojo brutalnostjo proti manjšinam toliko pripomogli k svetovni vojni in ki danes pod zastavo zaščite manjšin zanašajo v mirovne organizacije le ozračje nezaupanja is razkrajanja. (Dr. Hobza misli Nemce in Madžare). Zahvala! Odbor telovadnega društva «So-kol» pri Sv, Jakobu se tem potom iskreno zahvaljuje družini Marc na Planini za gostoljubni in prisrčni sprejem naših izletnikov o priliki izleta na Planino nad Vipavo, ki ga je priredilo gori omenjeno društvo dne 11. t. m. Obenem se zahvaljuje tudi gostilničarju go-spotM Trbižanu, ki je šel našim izletnikom ra dovoljno in požrtvovalno na roko, S krepkim sokolskim Zdravo! Odbor. Polemika «Pučki prijatelj* in učitelj Šepič. «Puoki prijatelj® je v svoji številki z dne 1. maja 1922 napadel buzetskega učitelja gosp. Vinka Šepiča. Smatramo za primerno, da obvestimo naše čitatelje o polemiki med «Pučkim prijateljema in gosp. Šepičem, ki je odgovoril v Učiteljskem Kstu». «Pučki prijatelj je orisal na široko najprej istrske razmere ter se je izrazil pohvalno v učiteljstvu in duhovščini, ki sta bila med vso inteligenco najbolj vstrajna in požrtvovalna. Toda na vsakih deset jabolk prihaja eno gnilo — nadaljuje list — in tako imamo med dobrotniki naroda črviče, in tak črvič je gosp. učitelj Vinko Šepič. List mu očita, da hoče pod plaščem narodnega edinstva sejati razdor med narod in sicer na podlagi sledečih dejstev: V »Učiteljskem listu* je začel napadati koledar «Istranin» in očitati Tiskovnemu društvu v Pazinu, (ki je izdalo koledar), da ni pozvalo učiteljstva na sodelovanje, da ga omalovažuje, da pozna sistem, da bi ne škodilo vračati zob za zob itd. Končno, da je g. učitelj Šepič, ko je bil opozorjen, naj pazi, kaj piše, izjavil: «Znam, bilo mi je rečeno, naj pošljem kaj za koledar «Istranin^, ali meni ni prav, da bodo nekega dne tudi «klerikalci» rekli, da delajo za narod.» Učitelj Šepič je pretHožil zadevo učiteljskemu društvu v Pazinu, katero je poslalo «Puč-kemu prijatelju« sklep seje z dne 18. maja 1922, ki se glasi takole: «Odborska sjednica prosveduje protiv član-ka-dopisa otisnutom u P. P. 1. maja 1922, kojim se javno napadalo društvenog predsjednika i uradnika Uč. lista, Vinka Šepiča, čime se društvo osjeća vredjenim. Zaključuje se pozvati 1) Uredništvo P. P. odvisno vlasnika «Tiskov-no društvo u Pazinu*, 2) Predsjednika Viftka Šepiča, da imenuju svaki po dva člana Časnog suda, kopče odlučiti na temelju istrage na čijoj je strani krivnja. Časnom će sudu pripasti i dva člana JugosJ. uč. društva, jer je i ovo tangirano.» Vprašanje naše narodne zastave. Znano je, da so naši poslanci, pooblaščeni od Političnega društva «Edinost» pred kraljevim prihodom zopet enkrat sprožili vprašanje naših narodnih zastav. Tržaški generalni komisar je tedaj vprašal za navodila v Rim, od koder je prišel odgovor, ki ni bil ravno odklanjajoč, ki pa se je skliceval na dvojno: 1) da javno mnenje ni dovolj pripravljeno in da bi lahko prišlo do neljubih incidentov; 2) drugič, da se itak ni dovolilo tirolskim Nemcem razobesiti svoje barve o priliki kraljevega prihoda. Kar se -tiče prve točke, spominjamo mero-dajne činitelje v Trstu in Rimu na njih obljubo ter -jih. obenem opozarjamo, da naš narod pričakuje, da se ta obljuba čim prej izpolna. Na njih je, če se jim zdi potrebno, da pripravijo javno mnenje. Sicer pa izgleda, da je izgovor o »javnem mnenju* res samo izgovor. Znano nam je n. pr„ da so se gospodje v Trstu in Rimu strašno bali, kaj se bo zgodilo, če bodo Slovenci pozdravili kralja slovensko. A glej, povsod so ga pozdravili v svojem jeziku in svet se ni podrl. Nasprotno, italijansko javno mnenje je to vzelo kot nekaj samo ob seb* umevnega, ni prišlo do nikakih incidentov, ampak govorilo se je o prvem mostu, ki veže obe plemeni. Če oblasti hočejo podpreti U most z močnim stebrom, naj se pozunjo z rešitvijo vprašanja naše zastave. Ce vsak lta-lifen dobro ve, da so v Italiji državljani ne-italijanske krvi, m če to priznava napram vsemu svetu, je nemogoče, da bi se »tahiansko javno mnenje vzdignilo, če se poleg italijanske državne zastave razobesi našo narodno. Zatorej z vsem zaupanjem pričakujemo, da se to vprašanje kmalu reši. Kar se tiče paralele z tirolskimi Nemci, to odločno odklanjamo. Kadar se bo z nami na vseh drugih poljih tako postopalo kakor s tirolskimi Nemci, potem bomo razumeli, da se nam kaj odkloni, ker Nemci tega nimajo. Sprejeli tndi tega ne bomo nikoli. Mi zahtevamo to, kar nam gre in ne tega, kar nnajo aH nimajo Nemci. Mogoče gospodom v Trstu m Rimu ni znano, da imajo tirolski Nemci n. pr. svoje jezikovne pravice na sodnijan popolnoma nedotaknjene kakor so jih imeli pod nemškimi vladami Avstrije, in da celo od ka-sacijskega dvora v Rhnu dobivajo nemške rešitve. Kako pa pri nas? Že Avstrija nam je mani dala nego Nemcem in še tisto malo nam ie že napol odvzeto. A kako misli rimski ka-sacijski dvor glede našega jezika, je tudi znano. Najbolje bo, gospoda, da pustimo Tirolce lepo pri miru, gre za zadevo, ki se ima resiti med nami in med vlado, mi zahtevamo svojo pravico, a vlada naj stori svojo dolžnost. Društvena vesti Predavanja. V soboto, dne 17. t. m. ob 8 in pol zvečer se vrši na Prošeku predavanje «o solncu in planetih«. V nedeljo, dne 18. t. m. ob 5. popoldne predavanje «0 sklepanj« pogodb* v Bazovici. Prosveta. «Kolo». Pevska vaja danes odpade in se vrši jutri (v petek) v Istih prostorih kot zadnjič ob 20. uri Pevska in druga društva, la nameravajo sodelovati pri prireditvi «Šolskega društva« dne 2. julija v Sežani so naproŠena, da takoj javi/o točke, s katerimi mislijo nastopiti na naslov «$ofafco druStvo*, Trst, ulica S. Francesco d' Asstsž 20, L Sv. Marija Magd. Spodnja. Kakor žc javljeno v «Edinosti» priredi pevsko društvo «Slav»»' pri Sv. M. Magd. spodnji o priliki svojega 30letnega obstoja slavnostni koncert dne 25. t. m. na vrtu .Konsumnega društva* Sv. M. Magd. spodnja, Kolonkovec. Začetek 0|j 17.-uri. Na sporedu so nastopi moških ter medenih Zborov in šaljiva pošta. Svirala bo domača magdialenska godba. Omenjeni vrt je jako obširen, lep ter na lepem mestu s krasnim razgledom in 5 minut oddaljen od tramvajske postaje Sv. Ana. Člani Konsumnega društva nam obetajo dobro postrežbo. Magdalenčanke pa bojo s svojim paviljonom nudite hladilne ter sladke jedi in pijače. Slavna drufttva ter prijatelji so vljudno vabljeni. Mladinska prireditev pri Sv. Jakobu v fuft/ Dl)a?ki Matici. Dolge ankete so pre. V Lonjerju dne 24. t. m. v prostorih Konsumnega društva ob 20 in pol, predava gosp. dr. Lavo Čermel o «Marsu». MDP. — Sv, Jakob. Ženski odsek. Danca ob 20 redni sestanek z zanimivim predavanjeni gdčne Hartnianove. Ob tej priliki vabimo' tudi vsa druga dekleta, ki se zanimajo za stvar. Priporočamo točnost! Draga. Vezivni pedodsek. Vaje sc vrše v pondeljek, 19. t. m. od 18. ure naprejt Pridite vse in prinesite vse potrebno! Načelstvo. «Odvada». Danes dne 15. t. m. se vrši redna krožkova seja točno ob J^21 uri v navadnih prostorih. Ker se bo na tej sejt sklepalo o važnih izpremembah v krožku, so naprošeni dani, da se je vsi brez izjeme in ločno udeleže. Naj ne izostane nihče! fajnik. Slov. akad. ter. društvo «Balkan-. Danes običajni sestanek ob 20.30. Predsednik. Dijaška matica. Seja pripravljalnega odbora« se bo vršila jutri 16. L m. ob 20. uri. Tajnika Iz tržaškega živiienia Aretiran tai. Včeraj zjutraj so pripeljali v zapor Coconeo nekega Natale Gisue iz O pa-, ti je. Mož je kriv tatvine. Izvršil jo je v Opatijr. Samomor. Pred snočnjim okoli 10. ure je šel neki mladenič po stopnicah, ki vodijo iz ulico Donato Bramante, mimo vrta Basevi, m ulicn Pasquale Bc-senghi. Ko je dospel pred ; rata vrta, je zagledal med grmovjem žensko, : i se je zvijala cd groznih bolečin. Mladenič j m-slil sprva, da ima ženska bolezen sv. V^ea-tina, toda ko se ji je približal, je zapahi!, da ji silijo iz u-st bele pene. To ga je prepričalo, da, je ženska zavžila strup. Ves preplašen je skcčjl v bližnjo kavarno in telefoniral na rešilno postajo. Kmalu je bil zdravnik na licu mesta m dal ženski prvo pomoč. Pri tej priliki je, ugotovil, da >e izpila 200 gramov karbolne kisline, pomešane s kavo. 2enska je bila odpeljana v mestno bolnišnico, kjer je dve uri pozneje umrla. Samomorilko so identificirali včeraj zjutraj. Imenuje se Natalina, vdova Zcp^ar; vdrugič poročena z nekim Pecchiai io:n. Stanovala je v ulici Gh-Vni. V smrt je S!a radi težkih dru vnskih razmer. Ponesrečena tatvina. Čuvaj Donato Mandelj je soal v noči od torka na sredo v trgovini z mešanim blagom Artura Ugenda v ulici Mohn a vento. Okoli 3. ure ga je vzdramd iz spanja močan ropot, ki je prihajal iz ulice. Čuvaj se ie približal k železnemu zastoru. Tedaj je zasii- šal šepetanje: _ Tu se ne bo dalo nič opraviti. Ali ne slišite, da je nekdo v trgovini! Nato so skrivnostni nočni delavci zbezaii. Vesti z Goriškega Tolmin. (Izpod ključa pod ključ). Slučaj je resen, a pri vsem tem smešen in jako značilen. Dn<* 14. preteklega meseca je dosegel neki tukajšnji ptiček rekord v hitrosti; — spravil ie pod ključ paznika tukajšnje jelnišmce in obenem še njegovo ženo: Paznik se je nahajal v celici jetnikovi, naenkrat smukne jetnik iz celice skozi vrata, zapre jih za seboj, in tajtof nato še kuhinjska vrata, nakar je prišla š« gospa paznikova pod ključ. Jetnik je zbei.-u, in prav gotovo bi se mu beg posrečil, ako bi ne bili prišli isti moment slučajno mimo ogrrtf« orožniki, ki so ga zopet vtaknili pod ključ. CrniČe. Bralno in pevsko društvo v Crnica h priredi dne 18. junija t. t na senčnatem prostoru posojilnične hiše veliko veselico s sledečim sporedom: 1. Poputnica Nikole J uriš. ca poje moški zbor iz črnič. — 2. Lajovec, poje mešani zbor iz Črnič. — 3. Domovini, Ipa-vec. Ft-'5- moški zbor iz Oseka. — 4. iNa dao, - / :*> moški zbor iz Sela. — 5. Na straži, poje m;.Ai zbor iz Batuj. — 6. Naročilo, V. Vodopivec, poje meš. zbor iz Vrtovina. — 7. Narodna igra s petjem s petjem v treh dejanjih (7 slik) *Krivoprisežnik. — Med veselico se vrši šaljiva pošta in srečkanjc z lepimi dcbitktjj po veselici pa prosta zabava. K obilni udolezblf vljudno vabi odbor. Narodni tabor v Storjah. Na glazbeno polje! posameznih točk se ne bom spuščal, kajti vsa« društva so pohvalno izvršila svojo nalogo. Omenim le, da je n&stopd domači pevski zbor pod spretnim vodstvom domačinke, Mi^ ke, z dvema pesmama in sicer V. Vodoniveo f Tnta, đbe 1L 192%; »ECONUSt^ {tnmva iNaročHo> tn dr. Ipavec »Lahko noč». Medlem ko j« bila prva pesem «U pa tam razkošna ritmično malce za vleče na. io dinamično premotiotooa — v resnici najtežja tuned vseh pr o« vajenih — je bila druga, ob dobri intona-tip, primernem ritmičnem in dinamičnem raz-položenju, nad vsemi najdovršeneiša. Naposled se prikrade * Rodoljub iz Amo-rlke», veseloigra trodejanka s petjem. Med igralci jUi je mncgo precej nadarjenih. Janko Flerž — imenujem igrale« po ulogah — je povoljno optKl zunanjo stran svoje uloge. Rutina mu je svobodna, samonikla. Njegovo hotenje je neprisiljeno. Pregosto pariranje z rameni je ovirajoče in nekoHko neokretno. Rojaki sprejmejo njega, navideznega rodoljuba Iz Amerike s petjem in pozdravnim nagovo-rcm.Prevzet v najsvečanejšem trenutku ^ takne psst v nos. Zaljubljeni Jerici pade šopek na tla. Naš Janko Flere obhaja £ njim nekoliko neokusno, vtakne ga celo za hrbet. To sta največja tehniška pogreška. Sicer je bila duševna stran neprimerno boljše podana razun par neutemeljenih psiholoških momentov, Martin Korenjak je dok&j iznajdljiva osebnost. V začetku vse preveč konfuznosti; raje mirnejše in še bolj nerodno. Neprestano zvi-fenje in mahanje z rokama je nepotrebno. Občutek porojen iz besede sproži kretnje in ne nasprotno. Šaljive vloge so mu prirojene. Dr. Packa ima predvsem krasen organ, je enoten in umerjenih gest. Nfegova ustvaritev naidovršenejša. Slavku Rračun bi se imenitno podala stroka ljubimca. Je še premlad in poleg tega pogrešamo ljubimskega temperamenta in žarečega očesa. Zunanja, kakor notranja stran njegove kreacije primerno izvedena. Največji udarec je doživel pri napisanem govoru. John Flere, vse preilegmatičen. Blaž Mrak, profesor, ljubka in tiha narava, jbko rahločutna in mehkobna. Vse preveč dobrodušnega gibanja. Krivec ima krasen organ; njegova izgovorjava je podobna petju večernega kosa. Prehod iz burnega razpoloženja v hladnejše stanje nekoliko težaven. Zemlja, veteran, se mi je zdel nekoliko plah z navidezno možatostjo ki je lastna le veteranom — dobro. Kodrič, komodna in devtipna oseba, naraven v izvrševanju svojih dolžnosti, postane po temeljitem vežbanju dober diletant. Izgovorjava naj bo v prihodnjič čistejša. Pečka^ obč. redar, ni zadel bojevite, vroče m oderuške vloge. 2an, natakar, še neopredeljen, je pa šegav m ustrežljiv, Jusuf, navihan zamorček, živahen mutec, je imel premalo izrazite lične kosti, nosnice in ustnice. Pismonoši je treba večjih vlog. v podajanju je bil zelo naraven. V povsem prosti obliki se razvija Rožica Mežgano-va. Z bogatim naziranjem in iskrenim doživljanjem stremi v enotnost. Zunanja stran )e nad-kriljevala notranje doživljanje. Kadar ji aretirajo ljubimca, se zave nekoliko prepozno Drugače je mogočnega temperamenta in v ta-kili vlogah nenadomestljiva. Samo duet z Jankom je utrpel v par taktih nekoliko preostrega sekanja. Izgovarjava vseh pevcev bodi enakomerna in besedilo umevnejše, kar je solistom v kvar n. pr. Blaž Mrak, Kodrič, čevljar in 2emlja. Nekoliko slična ji je Jerica. Njena šihka notranjost in lahna rdečica v obrazu ste jo dokaj nazorno uveljavili v ljubimskem razmerju z Bračunom. Samo glas naj bi bil prožnejši (to veljaj celemu ensamblu). Anastaziji, stari koketni dami se je uloga posrečda. Živčno trpljenje premalo izrazito. Tudi Rezika ni izostala. Dokaj bi ji prilegale Wtrbne materinske vloge. Scetserija zadovoljiva; izprememba v aranžiranju kostumov primerna. . Režija v danili pogojih je bila nepričakovana. Režiser sam se je v par vajah izborno vživel v to odrsko ustvaritev. Po vsem se vidi, da sta pevski zbor in drajn. odsek v resnem stremljenju k diletantski dovršenosti v resnici prva v bližnji okolici. Sežana. Drama lični krožek v Sežani priredi v nedeljo 18. t m. ob 16. uri v dvorani gosp. Smuca naredno igro »Deseti brat». O vojni ško in tudi več, a na posameznike ni prič k) niti 30 - 40%. Jaaoo je torej, da so se morali vojni oškodovanci organizirati, oziroma so prepustili vzpostavit v ena dela stavbinskim zadrugam, ki so bile po ugodnem ključu fžnansirane inso prejemale razen te še nešteto drui^ udobnosti. — Zadnje čase so tudi staviwisk«n zadrugam začeli delati denarni zavodi sitnosti in so jim zavlačevali plačevanje predujmov, oziroma prišlo je celo tako daleč, da niti dovršenih del niso hoteli več finan-sirati, vsled česar zadruge niso bile več v stanu plačevati niti delavstvo. To postopanje države in denarnih zavodov je prknoi-ralo najmočnejšo zadrugo v celi Italiji t. j. Stavbm^ko zadrugo za Julijsko Krajino v Trstu (okrajšano «CERG*), ki šteje približno 7000 članov in ima povprečno dnevno v službi preko 5000 delavcev, da je ustavila delo in delavski sindikat je napovedal štrajk, ki bo trajal tako dolgo, dokler ne bo država odpravila vse dosedanje krivice in netočnosti. Ta zadruga ima prejeti samo na zastankih nad 8 miljonov lir. To ni malenkostna svota, posebno če pomislimo, da velikanski obrat te zadruge potrebuje teden k tednu približno en miijon lir samo za "plače delavstvu. Kakor se godi tej zadrugi v velikem, tako se je začelo postopati z malimi zadrugami Postopanje denarnih zavodov je prišlo po namigu države ali pa je bila ona vsaj indirektni povod tega postopanja in zato so sklenile vse stavb, zadruge, v Julijski Krajini, da stopijo v štrajk in odpuste iz službe vse delavce v približnem številu od 10.000 in zatvorijo vsa skladišča, če se ne ugodi njihovim zahtevam do četrtka dne 15. t. m. Ta energični nastop Stavbinske zadruge v Trstu je spravil gospode na generalnem civilnem komisarijatu iz ravnotežja in so takoj posredovali za predujmu. Stavbinska zadruga pa ni hotela sprejeti te ponudbe in zahteva od države, da se končno obveže, da se ne bodo take nerednosti in netočnosti ponavljale, kakor tudi, da se bo finan-siranje preko poklicanih denarnih .zavodov vršilo točno in z gotovostjo in da tudi bo denar pri teh zavodih določen edino v namen vojne odškodnine. V nasprotnem slučaju bodo zadruge vstrajale do skrajnosti m ne glede na posledice in žrtve. Z ozirom na občo korist, da bi se zadeva vojne odškodnine končno temeljito rešila, bi bilo priporočati, da bi se protestnemu nastopu stavbinskih zadrug pridružili tudi permanentni propagandni odbor vojnih oškodovancev in vsi oškodovanci ter da bi skupno nastopili z oldočno akcijo proti vladi in jo prisilili, da spoštuje lastne zakone! Slap pri Vipavi (Simon Gregorčičeva slavno s t). Dne 4. junija 22 je priredilo tukajšnje «Slov. izobraž. društvo® prvo večjo narodno slavnost v tem okraju v proslavo, 151etnice smrti «Simona Gregorčiča* z raznovrstnim, jako mičnim sporedom in prijaznim sodelovanjem iamburažkega zbora iz Šturi j. V »prologu* je gčna deklamovalka obrnjena proti sHki pok. pesnika, kaj lepo proslavljala moža spomin moža vrlin. — ki srce mu je gorko bik>, za domovino drago milo. Vse pevske točke, razen ene, so bile izbrane iz poezij — «Simona Gregorčiča*, kakor — «Naša zvezdam, «Le pla-kajx>, "Njega ni>, «Nazaj v planinski raj» in -Ujetega ptiča fccžbar,. Vsi trije pevski zbori: iz Sv. Križa, Šturij in Vrhpolja so s preciznim izvajanjem pokazali, da so v mojstrskih rokah svojih pevovodij, A tudi domači — sicer bolj maloštevilni |>evski zbor pod spretnim vodstvom g. učiiLeljice se je izvrstno pokazal, smelo lahko rečem o njem: Malen ali hrabar. Tudi igralci so svoje vloge dobro pogodili, četudi je večina od njih šele prvič nastopila na odru. Posebno lepo sta igrali v «Čašica kave« ga. Marta in njena hišina Lizika, vse pa je prekosila krošnjarica s svojim nastopom, ter vzbudila med občinstvom veselo razpoloženje in zanimanje. V igri «V Ljubljano jo dajmo* pa moram pohvalno omeniti gdčni: Marico in Nežko, kakor tudi očeta Gašperja in mater go. Rotijo, ki so se popolnoma poglobili v svoje uloge in jih izvrstno prednašali, ter le posebno hlapca Pavleta, ki je s svojim smelim in veselim nastopom vzbujal splošno pozor- BOft, pprvrrdčff oMo prlei Cnega smefcs: fn vzdrževal med obJiiistvom veselo razpoloženje do konca igre. Mladi fant — Pavle kot nalašč ustvarjen »a odet, le Skoda, da bo moral k vojakom. Nekateri eo bdi malo pretihi, oz. občinstvo preglasno, da bob oddaljeni niso mogK razumeti C. g. Janko Majerhofer nam je v svojem svečanostnem govoru iako lepo ta šegavo opisal življenje pesirifea, obrazložil visoki pomen njegovih poezij za na« narodni jezik in našo slov. kulturo ter nas vnemal k čitanju — in tako k spoznavanju aafvečjega pesnika »Julijske Krajine*, Naj ne bo med nami nikogar, ki bi ne poznal t Simona Gregorčiča m njegovih krasnih poezij! Naravnost poživili ste nas gdčni pevki - samofukmji z dvosrpevom 4Rožmarin*. Zapeli sta ga tako lepo, da je bilo občinstvo kar ginjeno. V priznanje za njun izborni nastop jima je g- N. Lavrenčič, župan iz Vrhovlja poklonil vpričo vsega ljudstva na odru s kratkim nagovorom lep šopek cvetlic. Udeležba je bila res lepa. in obilna, 1« škoda, da je bilo za tako veliko slavnost premalo poskrbljeno z stolicami; kljub temu je vse občinstvo z velikim zanimanjem sledilo vaem točkam, vztrajalo do konca ter s tem jasno pokazalo, da spoznava veliki narodni pomen takih prireditev, kjer se lahko duševno poživi in zraven prijetno zabava tudi brez plesa. Vsa čast igralcem in njihovemu voditelju g. župra-vitelju. Le tako naprej z Bogom za narod. Na skorajšnje zopetno svidenje na Slapa. Iz Vrtojbe. Lepo binkoStno nedeljsko popoldne me je izvabilo ven iz mestnega vrvenja tja v našo obnovljeno okoličansko vas Vrtojbo, ki je zadobila, vstavši iz razvalin, popolnoma trško lice. Napovedana je bila spet ve-selična prireditev naše stare prvoboritelpce «Slov, Čitalnice* v DoL Vrtojbi. Stopil sem na okusno prirejeno dvorišče gosp. Humarja, kjer se je imela vršiti prireditev. Občinstva je talo še malo, zato se je zavlekel priče tek veselice tja čez peto uro, čeravno napovedan ob Šterdi. Sploh je bila udeležba jako pičla, kar je nerazumljivo z ozirom na okolnost, da ni bilo ta dan napovedane nobene druge veselične prireditve v bližnji naši okolici. Nag>rže se je odbor premalo pobrigal za potrebno reklamo, ki je (fandanes v tej dobi vseh mogočnih prireditev zelo priporočljiva — Nastopili so naši vrK tamburaši pod vodstvom neumornega svojega vodje g. Mermolje in nam podali par prav lepih komadov, mej temi dva s petjem: «Cvetlico* in «Miha> ter precej dolgo kompozicijo •Venec štajerskih nar. pesmi, ki pa ni posebno ugajalo, dasi dovršeno proizvajana. Ob komičnem kupletu «2upan» se je občinstvo imenitno zabavalo, Ie malo preveč kitic eneke melodije je g. pevec prednašal, nekaj bi se jih prav lahko izpustiio. Pevski zbor je tudi jako lepo zapel «Naročiio*, občutilo se je pa pomanjkanje dobrih sopranov. Gdč. deklamovaUta nas je ganila z globoko Čustveno pesmijo ^Mejnik*, tako primerno našemu današnjemu položaju. Igrala se je trodejanka veseloigra < Cigani*, polno finiih dovtipov in komičnega zapleti jaja. Igranje je na splošno zadovoljilo, čeravno smo prepričani, da bi nam dramatični odsek «Sk>v. Čitalnice* zamogel nuditi še kaj bolj dovrešneg«. »Cigani* in «ciganke* so biu praia ciganski tipi, posebno nam je ugajala tista dra-žestna ciganska koketka. Sodnik je izvrstno pogodil svojo vlogo, pač najbolja med moškimi vlogami. Dober je bil tudi strogi gospod inšpektor, komični jetničar pa je vzbujal cele salve smeha med občinstvom. Med ženskimi vlogami je pokazala pravi igralski talent gdč. N. v vlogi Anice Puc, kar pa ne moremo trditi o njenem zaročencu avskultantu Radoslavu, kateremu se je poznalo, da ta vloga ni zanj; v kaki komični vlogi bi bil morebiti bolj na mestu. Istotako ni zadovoljil njegov prijatelj dr. Veselko. Pozabiti ne sinemo «ekscentrične^ dohtarja*, ki je bil v igri in maski izboren. Ostale vloge so bile tudi v prilično dobrih rokah, le proti koncu se je opazila splošna litru jenost med igralci, tako da niso napravili zadnji prizori pravega efekta na gledalce. A tipamo, da se enaki nedostatki odpravijo pri prihodnjih prireditvah. Motrio je ob koncu igre tudi to, da je polno otročadi pridrk) tik pod oder ter zaprlo gledalcem razgled na po; zorišče, kar bi gospodje reditelji pač ne smeli dopuščati. — Po veselici se je razvila animirana prosta zabava ob tamburanju in petju, ki je trajala pozno v noč ob splošno veselem razpoloženju. Neizogibni ples je izosital, hvala Bogu, m tako je prav! Udeleženec. Iz Rihenberka. V petek se je vršil nabor za občino Rihenberk in v soboto pa za obč. Šmarje in Gabrje. Tako kakor po stari navac£ so prisK fantje iz dveh koncev vasi ter so i-meli dve naši trobojnic?, vsaka skupina eno. Komaj so orožniki zagledali našo trobojnico so priskočili, da bi jo strgali fantom, ali fantje so se uprK ter jo niso hoteli izročiti. Ko so orožniki videli, da fantje ne dajo zastave, so odnehali. Fantje so biB veseli, al! veselje se je izpreme-nilo v žalost, ko se je pripeljal avto z naborno komisijo. K nabornikom stopi neki nadporoč-nik ter zahteva, naj mu izročijo zastave, fantje mu odgovorijo, da ne nameravajo nič slabega začeti, ampak da je to njihova staroletna navada; ako jim vzame trobojnice, se ne ja- PODLISTEK L S. TURGENJEV: RUDIN (Iz ruščine prevedel Ivan Vouk.) (\7) Vse Rudinove misli so bile vprte tako-rekoČ v bodočnost; to jim je dajalo nekaj smelega in mladega... Stal je pri oknu, ne da bi koga gledal, in je govoril navdahnjeno vsled splošne pozornosti in splošnega sočustvovanja, vsled bližine mladih žensk tn lepote noči, navdušen po svojih lastnih občutkih se je povzpel do^poetičnega kra-tnorečja ... Osredotočeni m tihi zvok njegovega glasu je sam na sebi očaral; zdelo se je, da govori iz njegovih ust nekaj višjega, njemu samemu nepričakovanega ... Rudin je govoril o tem, kar daje začasnemu človeškemu življenju pomen večnosti — Prihaja mi na um neka skandinavska legenda, — tako je zaključil: — Kralj sedi m svojimi vojvodami v temnem in dolgem ckcdnju okoli o^nja. Dejanje se vrši v zim-eki noči. Nenadoma prileti skozi odprta vrata majhna ptička podobna človeku na zemlji: priletela je iz temine in zletela zopet v temino, potem ko je le kratek čas prebila na toplem in svetlem... «Kralj, — je rekel najstarejši bojevnik: — ptička ne bo poginila, tudi v temi bo našla svoje gnezdo...» Tudi naše življenje je kratko in ničevo; toda vse, kar je velikega, prihaja od človeškega dela. Zavest, da je človek orodje teh višjih sO zamore nadomestiti vse ostale radosti: v sami smrti najde on svoje življenje, svoje gnezdo ... Rudin je prenehal m povesil oči, kakor da ga je prevzelo ganotje ... — Vous čtes un počte, — je rekla pol-gfaano Darja Mihajlovna. In vsi so p. v svoji nolftejeeti potrjevali, — vsi, izvzemši Pgasova Ne da bi poČaJtil konca dolgega Rudtaovega govora, je na tihem vzel svoj klobuk in med potjo zlobno prišepnil Pandalevskemu, ki je stal bHsu vrat: — Dovolj mi je! jaz sem preneimen za kaj takega. Sluge so prinesli večerjo in črez pol ure so se vsi razšli. Darja Mihajlovna je prosila Rudina, naj ostane črez noč. Aleksandra Pavlovna se je vračala domov z bratom v koleslju. Ponovno je vsdihnHa in izrazila svoje občudovanje nad nenavadnim umom Rudina. Volincev ji je pritrfeval, vendar je omenil, da te Rudin večkrat nekam nejasno izraža... to se pravi, ne popolnoma razumljivo, je doeta/vil, ieleč aa$rže pojasniti svojo misel; toda njegovo obličje je zatemnelo, a pogled v prt v kot koleslja mu je bil še otožnejši. Ko se je Pandalevtki spravljal spat in si je snemal s svilo občite naramnice, je naglas zamrmral: «zelo spreten človek!* a hkratu se je spomnil, da fe v sobi shga, je zao ga je pogledal in mu velel iti. Basistov ni vso noč nič spal in se ni niti stekel: v tO noč do Jutra je pisal pismo nekemu tovarišu v Moskvi; a Natalija, dasi se je slekla in l*£a v postelj, * spspafe m niti oči zatisnile. Podprla je g|a,vo z roko m gedala nepremično v temo; njene žile so ji burno bAe kakor v imttid, a težki vzdihi so ji večkrat dvigati prsi (Dalje). vffo naborni kocnzsfL Nato fe poročnik otjgo-vorfl, da pošlje v Gorico še po druge orožnike, ter je ukazal blizu stoječim orožnikom, naj jim pobero Se harmonike. Komisija se je bližala z delom h koncu, ko se pripelje Se nekaj orožnikov in 6 fašistov. Kmalu potem se prikaže nadporočnik ter ukaže dospevšim orožnikom, naj polove nabornike, kateri so bili že vsi potrjeni. Orožniki gredo kaj hitro na delo ter aretirajo blizo 10 okoli se nahajajočih fantov sedaj italijanskih vojakov, ^h naložijo v avto ter kmalu potem opeljejo pravijo da v Videm, (Zakaj ravno v Videm?) Tudi druge so šli iskat ali niso jih našli (Kaj jim pa morejo?). Drugi dan, ko so prišli naborniki iz občin Šmarje in Gabrje, je bilo enako. Ko so pošli pred poslopje, so jim vzeli zastavo ter aretirali dva nabornika. Potem so aretirali še dva druga, enega> ker je imel malo zmečkano naborno povabilo, in druzega, ker na vprašanje nadporočnika, zakaj ima črn trak pripet na prsa, ni razumel ali ni hotel dati odgovora. Tudd ta dan so prišli fašisti, ali bilo jih je nekaj več, kar je zelo ustrašilo vaščane, še bolj proti, poldnevu, ko so pretepH dva fanta. Iskali so tudi župana ter pravili, da imajo preiskati par hiš. Proti poldnevu so odšli. Pristojna1 oblastva pa zagotavlajmo, da nismo Eritrejci, marveč Slovenci in zahvaliti se imajo le našemu samozataje vanju, da ni prišlo do nikaklh incidentov. In ponredano jim tudi bodi da s svo^o sovražno politiko napram nam ne bodo vzpostavili miru, ampak ustvarjajo le sovraštvo, katero je pa mogoče odstraniti le potom medsebojnega spoštovanja. Mi spoštujemo vaše zakone, dajte vi nam naše pravice in šele potem bo prišlo do miru! — Očividec B—K. St Viška gora- Tukajšnje »Bralno društvo * priredi v nedeljo dne 18. t. m. ob 3 popoldne v prostorih g. Pirika Antona hšt. 118 veselico s sledečim sporedom: 1. Nagovor. 2. Deklamacija. 3. «Krivoprisežnik» narodna igra v 3 dejanjih (7 slikah). 4. Petje. 5. Prosta zabava s srečkanjem in šaljivo pošto. — Udeležite se v obilem Številu, da se razvedrite m navžijete svežega zraka. — Odbor. Št, Viška gora (Dve smrtni nesreči). Dne 25. maja t L je zadela tukajšnjega posestnika Laharnarja Tomaža huda nesreča. Njegov triletni sinček Lndovik se je ono jutro igral okoli «tune», ki služijo za vožnjo peska. «Tuna» pa se je prevrnila in udarila fantka tako nesrečno po glavi, da je ostal mrtev na licu mesta. Ker je bil otrok izredno nadarjen, je bO pn vseh vaščanih zelo priljubljen. Starišem izrekamo naše sožalje. Čez 14 dni, dne 9. junija pa se je pripetila druga, še strašnejša nesreča. Kobal Jakob star 19 let, edini sin 75 letnega očeta vdovca, je hotel odpreti granato, ki pa mu je v rokah eksplodirala in ga strašno razmesarila. Bil je na mestu mrtev. Ker se dan za dnem dogajajo take nesreče, je skrajni čas, da se ljudje streznijo in pustijo strelivo pri miru. $t. Peter pri Gorici. (Požar). Dne 7. t. m. je v baraki gosp. Cotiča Ivana izbruhnil na nepojasnjen način velik ogenj, ki je v kratkem času V\ ure celo barako z vso njeno vsebino popolnoma uničil, tako da došli ljudje in tudi goriški ognjegasci niso mogli ničesar rešiti ter so se morali omejiti samo na obrambo sosedih barak, katere so bile v skrajni nevarnosti. Imenovani Cotič Ivan ni imel svojega pohištva zavarovanega zoper požar, vsled česar se imenovani z družino vred nahaja v skrajno obupnem položaju, ker je zgubil popolnoma vse. Ker je družina popolnoma brez vsakih sredstev, se tem potom prosijo usmiljeni ljudje, da ji blagovolijo po možnosti priskočiti z milodari na pomoč, (Darove v gotovini sprejema tudi uprava «Edinosti»). Dornberg. «Čevljar baron» v Dornbergc. Dne |e «Šentjakobska Čitalnica* iz Trsta uprizorila pri nas opereto «Cevljar baron*. Ne bom se spuščal v podrobno kritiko te prireditve; le par splošnih opomb: Igralci so izvajali svoje vk>ge z nenavadno točnostjo in gotovostjo. Orkester je bil kos svoji nalogi, dasi ni imel na razpolago toliko potrebnega glasovirja. Prepričan sem bil, da bo opereta žela obilo uspeha, ker je uprizoritev operete na deželi nekaj novega, a niti zdaleč nisem mislil, da jo bo naše ljudstvo sprejelo s takim navdušenjem. Upam, da nas «Šentjakobska Čitalnica® kaj kmalu spet obišče; kafti pri prihodnji prireditvi ji bo zagotovljen poleg moralnega tudi gmoten uspeh. Dornberžan. Prireditev v Komnu. Tržaška mladina je vprizorila predzadnjo nedeljo v naši vasi zelo dobro uspeli igri: dramo enodejanko «Vol-kovi» in veseloigro v treh dejanjih «V Ljubljano jo dajmo». «Volkove» je šentjakobsko MDP že parkrat vprizorilo. Radi tega ni čudno, da so se igralci popolnoma uživeli v svoje uloge. Drama nas popelje v Rusijo kjer živi sredi stepe mala družkta: Nikola Varaždin (g. Fischer), Ulinka (gčna Kerševan) in njihov sin Ivan (g. Gora-bač). Družina mrje od lakodi in trpi mraz. Zraven tega jim grozi gospodar (g. Potrata), ki je bil nekdaj njihov hlapec, da jih vrže iz koče, ako mu ne plačajo stanarine. V saneh pride iz mesta skozi stepo bogata gospa (gčna Cerkvenik). Ivan se spomni ob pogledu na ogromno svoto denarja, ki jo gospa pri sebi, na svojega krutega gospodarja. Ponoči privede svojega starega očeta do tega, da umori tujko. Toda ko se vrne v kočo vidi, da je pomotoma ubil svojo ženo Ulinko, Igralci so podalf to kratko dramo precej dobro, kar je pričalo burno ploskanje občin-stva, ki je prihitelo iz bližnjih vasi v precejšnjem številu. Drami je sledila veseloigra «V Ljubljano jo dajmo*, katero poznamo Že iz prejšnjih časov. Tudi tu so bile uloge v pravih rokah. Posebno je zabaval navzoče hlapec Gašper (g. Caharija) s svojimi dovtipi, katerim se je poznalo, da jim je večkrat dodal svojega zdravega humorja. Na splošno je bila tudi ta igra dobro podana. Žalibog je manjkala pri igri zadostna razsvetljava, kar se je prav po-sebno občutilo pri «Volkovih», kjer bi lučni efekti napravili igro mnogo zanimivejšo. Sploh sem se čudfl, kako si je tržaška mladina tpaia pomoči ob raznih prriikah. V kratkem času so pripravili lepo peč, ki je kaj dobro pristojala ruski koči Vidi se, da ana društvo dobro sredstvo, kar se je opazilo pri redu m pri gladkem poteku vsega večera. Občinstvo te je zadovoljno razšlo v upanju, da vidi v kratkem zopet kako slično prireditev. da po med našo mladino tudi taki, ki pohajajo raje pO gostilna^ in plesiščih, mesto, da bi si kot člani kakega izobraževalnega dr itva širili svojo izobrazbo. Zgodilo se je, da je prišlo par fantov iz ene bližnjih vasi. Ko so zvedeli, da ni po predstavi plesa, so nejevoljni odšli češ, mladina se mora zabava-fi na plesu Sču in ne pri dramatični predstavi. Hvala boffl da je takih le malo. Mladini, ki tako vrfn Izvršuje svojo dolžnost, pa kUčem; Le teko dalje sebi v korist, narodu v ponos! Domačin, Vesti iz Istre Dan terorja na Voloskesa in v Opatiji. Pretekle dni so se na Voloskem vrSili vojaški nabori. Kakor je to stara navada, so se hrvatski mladeniči iz okraja pedali na nabore z godbo in petfem. To petje o priliki naborov ni samo naša navada, ampak imajo tudi italijarsld-sodeželani in toliko mi kolikor še posobej italijanski Esti naše pokra fine smo imel: večkraf priliko, da očrtamo psihološki moment tega petja o priliki naborov. Podčrtamo le. da so oblastva o priliki naborov vedno zaprla eno oko ter mladeničev ne nadlegovala ne radi javnega hrupa ne rada prekoračenja policijske ure. Na Voloskem pa so naši mladeniči peli hrvatsko in to je šlo na živce nekaterim r'«*c" napetežem, ki so začeli loviti posamezne naše mladeniče, jih s premočjo napadati ter so jih neusmiljeno pretepali. Iskali so jih celo po privatnih hišah ter natepii tudi neko ženo, ki nS vedela, kje se nahaja njen sin. V soboto popoldne pa so razgrajači vdrli skozi okno v zgradbo «Zore» v Opatiji, potolkli najprej pohištvo in zgradbo nato zapalili. Posrečilo se je sicer pogasiti ogenj, toda škoda znaša vendar nad 35.000 lir. Baje je bilo povod za ta požig dejstvo, da je v aonoio imela biti v «Zori» predstava neke ruske družbe, za katero je vladalo splošno zanimanje med vsemi domačini, Italijani in Hrvati, kakor tudi med tujci. Plakati za predstavo so biii trojezični: italijanski, hrvatski in nemški. Vsi dogodki so naredili mučen vtis posvbr.f na tujce, ki so v Opatiji na letovišču. O groz nem vtisu, ki ga je zadobilo naše ljudstvo, nit1 ne govorimo. V označenje razmer naj omenimo, da je bil eden glavnih napadalcev, ki je udrihal po mk. dih italijanskih vojakih, neki «patrijot», ki ja zvesto služil kot avstrijski vojak in cclo podpisal 60.000 kron avstrijskega vojnegc posojjla omenimo tudi, da so se vsi dogodki odigra* pri belem dnevu in pred očmi orožnikov, da pa je bil aretiran samo Hrvat Vrečko. Italijanski listi pišejo, da so hrvatski vojaki-novinci provocirali z različnimi klici proti Italiji, Imamo verodostojne informacije, da so vesti o takih provokacijah gola izmišljotina. Na vsak način, gre za vojake, katerim se očita pregrešek, zahtevamo torej od vojaškega sodišča, da Izvede preiskavo. Glede napadalcev in orožnikov ne zahtevamo ničesar; Sežana docet. — Kako se spoštuje občinska avlocosci)* v Istri. Na Goriškem se toliko Furlari kolikor Slovenci borijo z vsemi silami za ohranitev deželne in občinske avtonomije. V Istri si Italijani v tem vprašanju niso edini med sebi>j, ai glas Hrvatov in Slovencev se ne sliši. Pri »l-pravi dežele nimajo be*rede, a občin se danes nahaja v naših rokah vsega osem, in še tu o kaki avtonomiji ne more biti skoro govora-. Tipična primera za to sta občini Oči^Li - Klanec in Podgrad. . Eden glavnih predpogojev vsake obč-nske avtonomije je vendar ta, da ima občinski ou-bor pravico izbrati si uradništvo, ki ima srce za prebivalstvo občine, ki zna spoštovali njegove šege in navade, ki pozna njegov jezik v besedi in pisavi, ki se skrbno izogibljc vsega, kar bi moglo žaliti na kakršenkoli način njegova najsvetejša čustva, in ki je tudi sposobne imeti do članov občinskega zastopstva dolžno spoštovanje. Toda tudi ob to pravico sta znal? bivša izredna komisarja pripraviti gorenji dve občini. V prvi je dotični komisar pustil nekega bivšega deželnega računskega uradnika, ki pri deželnem odboru ni več uporabljiv, v dru-'gi pa Je tik' pred volitvami definitivno namestil mladega fašista, ki je v poskusnem letu dokazal, da zna dobro vršiti svojo nalogo, to je vznemirjati duhove v čisto slovensko-hrvatski občini eventuelno tudi s streljanjem po vasi, m v gotovih slučajih tudi spravljati ljudi v ne-srečo. Dne 13. maja 1921 so na njegov, — ne kega 21-letnega gozdnega uradnika in nekega 20-letnega davčnega asistenta poziv — prišli v Podgrad fašisti, razbili razne napise in hoteli vdreti v več zasebnih prostorov. To poslednje pa jim je zabranil poveljnik karabinerjev. Na dan 15. maja 1921 oziroma že dan prej so bili isti trije ptiči poslani na Mune, eden kot volilni komisar, drugi kot zapisnikar, a tretji "kot «agent provocateur*'. Imeli so nalogo, da pridobijo bodisi zlepa, bodisi s strahovanjem gobovo število volilcev za blok. Kakor znano, jim vrli Munci in Žejanci niso šli na limanice, pač pa je prišlo več ljudi v nesrečo ob tej priliki. Med tem, ko je goriomenjena trojica dajala razumeti, da pridejo fašisti, in da zažgejo vas, so ljudje postavili stražo ob vhodu v vas in so tudi zastrašili vse hiše. To se je toimači-lo kot vstaja. Večje število ljudi je bilo aretiranih, Zadeva še danes ni končana, daš-: je iz samega dejstva, da so se v celem okraju razen na Munah volitve izvršile povsem mirno, razvidno, da dotičnih dogodkov niso zakrivili 'domačini, ampak oni, ki so grozili s fašisti in požigi, to je volilni komisar, zapisnikar — sedaj -občinski tajnik v Podgradu po volji izrec nega komisarja in deželnega odbora — ir. l>-t-ji, \i se je nahajal v njuni družbi kot vvent provocateur>. Izvanredni komisar, da si postavi tra/*?n spomenik med prebivalstvom občine, katnro je upravljal skozi dobri dve leti, ni poi.em l o so se bližale občinske volitve, čutil nujn»yše potrebe, kakor da še ne dva meseca pred volitvami odvzame občinskemu svetu v naprej, še predno je bil izvoljen, pravico izbrati si primernega tajnika. Imenoval je goriamenovanega zapisnikarja pri državnozborskih volitvah na Munah, junaka, ki je v Podgradu streljal iz revolverja- po vasi, za stalnega občinski ga tajnika. Obenem s to dedščino je morala novoizvoljena občinska uprava prevzeli enajst v zadnjem času pred volitvami brez vsake potrebe nabavljenih vagonov neplačane krušne moke, katere niti globoko pod ceno ni mogoče prodati. V blagajni na bik) pri prevzetju niti toliko, da se plača za prvi mesec osobje občinskega urada. Po seoaj še veljavnih zakonih avtonomni občinski zastop. kateri si mora beliti glavo, kako bi zmanjšal velikansko škodo, ki jo bode morala pretrpeti občina, ker je izvanredna u-prava izvršila tik pred volitvami nesrečno špekulacijo, ki se mora vsak mesec zadolževati, da krije vsaj najnujnejše izdatke, mora vrhutega s® nlačcvati občinskega tajnika, ki ne pozna jezika prebivalstva, temveč le za silo lcmi neko strašno hrvaščino, zato pa iaz-polaga z ogromno dozo predrznosti. 111 u proden priredi mm julija gasilno Iroiivo ? Stran I »ED1NOSTV W TVstu, dne 15. innija 1922. Občinski odbor se ga je hotel iznebiti radt jezikovne diskvalifikacije in pa radi nepravilnosti, ki so se dogodile pri njegovem imenovanju. Deželni odbor pa je — čujte ljudje božji! — razsodil, da ni potrebno, da tajnik občine Podgrad pozna, jezik prebivalstva tudi v pisavi. Da vprašavni tajnik jezik prebivalstva tudi v govoru pozna skrajno slabo, tega dež. odbor aiti v požttev ne jemlje. In vendar bi tajnik moral biti vedno desna roka in zaupna oseba županova. Občinski odbor se je zato čutil primorsnega uvesti zoper tajnika redno disciplinarno preiskavo. Ko pa mu je župan ustno omenil, da se bo to zgodilo, je dobil v odgovor — strmite ljudje božji! — da se on — tajnik — nič ne boji, kajti deželni odbor da bo gotovo dal prav njemu. Ta izjava je povsem v skladu z besedami, katere je izustil na neki seji, in s katerimi je izjavil občinskim odbornikom, da v Italiji bo imel vedno prav on, a občinski odbor vedao krivo. Zato fant tudi smatra, da mora — v nekem pismu na župarfa pravi, da je to njegov «sacrosanto dovere» — ob vsaki priliki dajati nasvete in priporočila županu v pravem očetovskem tonu. Ko se je tudi raditega stavil pod disciplinarno preiskavo, se je ta še ne 24-letnr mož osmelii pisati županu, da mu je dajal nasvete kot < uoino e amico». V Istri je bilo že od nekdaj vse mogoče. Veter, ki piha iz Poreča, ni bil nikoli prijazen slovanskim občinam. Zato nas ne preseneča * ukaz* deželnega odbora, s katerim je naložil 3bčinskemu odboru v Podgradu, da zopet sprejme v služba odpuščenega tajnika, kateri se je poleg tega, med tem ko je deželni c-d;)'>r kuhal svoj <• ukaz», spremljan od dekleta iz si -venske družine, z znakom nosečim napis me rc irogo» rog al županu, občinskim svetovalcem in vsemu prebivalstvu. Vendar si ne moremo prav razlagati, kako kcvist mere imeti država od tega. da se sili občina 7. izključno slovanskim prebivalstvom, ch '-z 'ustnih sredstev plačuje uradnika, ki ne ne - jezika prebivalstva in je zato za službo nacuosoben, ter tudi sovraži iz dna srca vse, kar je prebivalstvu občine najsvetejše. Ali je res potrebno, da drži deželni odbor v Poreču v občini z izključno slovanskim prebivalstvom na stroške občine človeka, ki smatra za svojo nalogo, da razlaga županu in občinskim odbornikom, da v Italiji za slovansko prebivalstvo ri nobene pravice.ter da ima pri deželnem odboru vsak mlečnozoben fašist več veljave kikor redno izvoljeno zastopstvo kake slovanske občine? __ „ Borzna poročila* Te£«Jb Trst, dne 14. junija 1922. fatf renska oanka • • ....... ...................... Dalmatia ...•■••>•■«*• GeroIitnicH .«*■••«•••• Libera Triestina •• ••••••• Llojrd .............. lussino Mrrtinolich O-eania . Premuda • Tripcovich............ Ampelea . . .•••***»••• Cement Dilmatia Cement Spalato .......... Tvja valuta na tržaškem Trst, dne 14. ogrske krone........... avstrijsko-nemSke krona...... češkoslovaške krone * • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • 129 300 265 1701 477 1280 705 149 185 370 230 589 310 269 Otttmsko glavarstvo a Motovuna dinarji . . • . . • • lej i . marke dolarji ...»••• frnncoski franki ... . . tcarski franki . * ■ ^ngleSki funti papirnati angleški fr-M, zlatt . n »po! toni ..••>• • ••••• • ••••• trgn J junija —. 1 —.14. 38.—. 27.75 12.75. 6 40. 19.80 176—, 380.—. 89.-95.50, 76. 1922. 90 2.— ,— 17.— — 38.75 — 28.25 — 13.75 — 7.15 — 20.10 — 176.75 —384.— — 89.30 — 97.50 50 77.50 Nali oglasi i c f^ć aajo po 20 stotiak beseda. — Najmanjša pristojbin« L 2'—. Debele Žrke 40 »totink be-ceda. — Najm?)stjsa pristojbina L 4*—* Xao* išč» službo, plača polovično ceno. BLAGAJNA WERTHEIMOVKA, št. 5, v najboljšem stanju, posebno pripravna za občinske urade, za shrambo knjig in listin, se proda po ugodni ceni. Naslov pri uprav- ništvu. 1193 EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema od 9 do 7, Gorica, Piazza Vittoria 4, I. 1189 ODDA se meblirana soba, zračna, za eno ali dve osebi, pri majhni družini brez otrok. Pojasnila Scorcola S. Pietro 40, vrata 2. 1190 ZDRAVILA za vse živinske bolezni, redilni prah, fluid za konje, se dobi v lekarni v II. Bistrici. 28/4 NOVA STAVBENA zadruga v Št. Petru pri Gorici, išče pet dobro izučenih mizarjev. 1191 POROČNE SOBE od L 1400.— naprej, jedilne sobe od L 2000.— naprej se prodajajo v skladišču via Udine 25. 1192 URADNIK, star 25, z odličnimi spričevali, sposoben za vsako stroko, išče primerne službe v mestu ali na deželL Nastopi lahko takoj. Naslov pri upravništvu. 1162 PRODAM klavir «Mignon» kratek, orgije za malo cerkev in več harmonijev. Pojasnila daje Ivan Kacin, Gorica, Via della Croce 10. 1184 SOBNI slikar in pleskar se takoj sprejme. Miro Vičič, Postojna 125. 1185 NOVE POSTELJE L 60, vzmeti 55, žimnice 45 volnene 95 in drugo pohištvo se prodaja po nizki ceni. Fonderia 3. 1187 KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, II. 19 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini gro-sist Belleli Vita. via Madonnina 10. I. 16 UBIRALEC in popravijalec glasovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst, via Coroneo 1, V. nadstr. 17 SVINEC mehek (olovo) kupujem vsako mno žino. Naslov Kuret, Settefontane 1. 195 RUSKI BEGUNEC VIOLINIST, absolvent petrograjskega in pariškega konzervatorija, poučuje v igranju na gosli in tudi ruski in francoski jezik. Bro] 1917-22. Matulji, dne 31. maja 1922. Objava natečaju na mesto obštinskog letnika. Do 30. o. m. juna otvoren je kod ovog opštinskoga glavarstva natečaj na mesto lafelka-kirurja sa ovim honorarima. a) Plata za tečenje siromaka lira 6000.—; b) Skuparinski dodatak u iznosu od lira 2400.—» dok isti bude na snazi; c) paušal za konja u iznosu od lira 3600. Opština ima do 10.000 stanovnika, od kojfti fedan deo ima pravo na besplatno lečenje. To nučar.stvo, izuzevši i^il-n! broj osoba, g >v0ri isključivo hrvatskim jez.kom. Natečajne molbe, koje treba da su propisno belegovane, imaju biti obložene kako sledi: 1) Svedodžbom rod jenja, koja dokazuje dobu te ne premašuje* god. 45. 2) Uverenjem o talijanskome državljanstvu (opcija). * 3) Uverenjem o nekažnjenosti (certificato penale. 4) Uverenjem o zdravu telesnu ustrojstvu. 5) Uverenjem o ćudorednosti i dobru vladanju. 6) Uverenjem o upisu kao član reda ieč-niku u Puli (Ordine dei medici in Pola). 7) Iskazom obiteljskog stanja. 8) Lečničkom diplomom u originalu ili u overovljenom prepisu. 9) Svakim prilogom, koji molitelj drži zgodnim da ga prikaže u svom vlastitom interesu. - Isprave treba da r,u belegovane, a pritoži navedeni pod brojevima 2, 3, 4, 5 i 7 ne smeju biti stariji od tri meseca dana. Natecatelj će sem toga morati da ili sve-dodžbama ili praktički dokaže, da pozna u govoru i pismu hrvatski i talijanski jezik. Dobitnik natečaja bit će primljen u službu provizornim imenovanjem, koje će trajati 18 meseci, a nakon što prodje ovo vreme kušnje moći će da bude stalno potvrdjen u službi, dok će deftflitfvno&ćii steći takodjer pravo na opskrbu u slučaju invalidnosti, starosti 1 suh ti. Imenovanje opštinskog Iečnika sledi na podlozi i u posletke zemaljskoj* zdravstva nog zakona od 12. augusta 1907 L. Z. Z. br. 39 i namesništvene naredbe iz 16 marta 1909 br. II a-155-22-08 L. Z. N. 1909, komad XIV, te napokon na osnovi i u posletke punkracija rešenih u porečkoj konferenci od 15 novembra 1919 i reformovamh u onoj od 15 septembra 1920. (409) Načelnik: V. SINČIĆ. (Minsko Slovsrstvo a Motnlllma Đr. 1916-22. Matulji, dne 31. maja 1922. OBJAVA NATEČAJA. Do 30. of m. otvoren je pri ovome op-štinskome glavarstvu natečaj na ova mesta. 1) Tajnika s platoa od lira 7200.—, skuparinskom dodatkom ođ lira 2400.— i stanarinom od lira 600.— godišnjih; 2) Dvaju kanceHsta s platom od lira 3600.—, skuparinskim dodatkom od lira 2400.— i stanarinom od lira 600.— godišnjih; 3) Strojopisara ili strofoptsarice s platom od lira 3000.— i skuparinskim dodatkom od lira 1800.— godišnjih; 4) Zemljomera (geometra) s platom od lira 7.200.—, skuparinskim dodatkom od lira 2400.— i još k tomu dnevnicama po-lag cenika odredjenog za sudske činovnike; 5) Dvaju opStmskih redara s platom od lira 3600.—, skuparinskim dodatkom od lira 1200.— i paušalom za obuću i odelo u iznosu lira 450.— godišnjih. Natecatelji imaju dokazati talijansko državljanstvo, stanje obiteljsko, dobu, zdrav telesni ustroj, neporočno ćudoredno vladanje i dobar glasi, svršene nauke, službe dosad vršene, te poznavanje hrvatskog i talijanskog jezika u govoru i pismu. (408) Načelnik: V. SINČIĆ. ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU Uilca m ml d. lazM — Lafa pslaia. Delniflkm gUrmlcm !o rezervni atšđmđ K Č. SI. 223,000.000 limjiji kaJatin laki&a« mma triua&ji = UradM ura od 9-13 ■ Zobozdravnica Izdeluje zlate, srebrne, porcelanaste m cementne plombe ter proteze Iz kavčuka j po najzmernejših cenah. 415 ;Ordinira: vsaki dan v Komnu v hiši g. tdtrčn r d. Laban 6& 9-12 In od 2-5. plHčGRi L 1.30, goiđinfirle L 4.50. 72 Uvozna in izvozna tvrdka Debiasio & Domeniš Trst, via Coroneo 13, tel. 12-34 lastno skladišče v prosti Inki št. 4 °pozaija na novodošle velike partije stekle-"ine, porcelane, emajlirane kuhinjske posode hi najrazlične ših šip v originalnih zabojih pu najnižjih konkurenčnih cenah. - Vse blago Je češkega izvora. - ¥ Trstu registrovana zađr. z neomejenim jamstvom Buča Plar Luigi Ha Palestrlna it i, I. 1 S 01 10 vloge, vezane na trimesečno odpoved P° 5Y*V. ako znašajo 20-30.000 Lit po 6% ako znašajo 30-40.000 , po 6ako presegajo 40.000 Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom. Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov, vredno nad 50 miiijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. * ____ Uradne ure od 8—13. Tel. št. 16-04. Tel. št. 16-04. n hi m Tržoškn posojilnica in hranilnico rtgistrovaca zadruga z omejenim poroštvom. uraduje v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, 1. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje P© 4°;C večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Uradne ure za stranke od 9 do 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. telef. 25-67. a SP&a speciaiist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, parfekcioniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9—12 in od 3—7 ure. Gorica (Piazza grandc) Travnik hiša Paternoli, 60) Đ0B330ZNANA MANUFAKTURNA TVKDKA - 6 6 Trst — Via E^azzlnš sSay. 37 (prej Via Kucva) — trst naznanja cenj. odjemalcem, da se je preskrbela z veliko izbero blaga za moške in ženske obleke, platna, fcembaževine, volnenih odej. žimnic in vatiranih odej lastnega izdelka, trliža, volne in žime, izdelanega perila kakor tudi vsakovrstnih pletenin. Istočasno naznanja, da je preskrbljena z bogato izbero vseh potrebščin za pomlad in poletje po najzmernejših cenah. e ©S3SSESŠS3 -sa^eazgff^ta»eaeagsggs B—M—tM—gMBaa .................—....... Redni občni zbor delničarjev Jadranske banke d. d. Beograd, ki se je vršil dne 27. pr. maja, je zaključil razdeliti za poslovno leto 1921 IZVtno dividendo, L |. Din. IZ- po delnici, plačljive proti položitvi odrezka št 16 začenši od 10. i junija na blagajni Jadranske banke v Beogradu in njenih podružnic v Cavtatu, Celju, Dubrovniku, Hercegnovem, Jelši, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu, na blagajni Jadranske banke v Trstu in njenih podružnic na Dunaju, v Opatiji in Zadru, ter na blagajni Banke 1 štedione za Primorje na Sušaku in njenih podružnic v Bakru in na S*"' Ravnateljstvo. Prvovrstno trnovsko ilvo in goieno APNO prodaja po zmernih cenah, franko na dom LEOPOLD FAGANEL zidarski mojster U' Gorica, Trlaika cesta 73, Gorica. AMBULATORIJ R«, Sifilifti&i«. kolRi 1« otrolko 44 D.ra G. & A. De Leo Specialista spopolnjena na pariški kliniki Moderno zdravljenje sifilitične bolezni, zoŽenja in vnetja cevi in kapavca. Preizkušnja krvi za ugotovitev sifilitičnlh okuženj. Sprejemata od 10 do 12 in od 14 do 17. <5oricat Plasza Nicol6 Tommasco (Piazzutta) I Srebrne krone m zlato plačujem po najvišjih cenah ALOJZIJ P3vR Trst, Piazza aaribaldl $L 2 s (prej Bairiem) Edino zastopstvo najboljseh šivalnih mm „MundlosM Original-Vlktoria, Predvojno blago. Nizke cene. Večletna ga-ranciia. Čevljarski, krojaški in druiinski stroji. Trgovci dobijo znaten popust. Na razpolago cenik. — Jos. Šelovin-Ćuden, trgovina z zlatnino, srefornino in urami. Ljubljana, Mestni trg št 13. (414) i n — n in im n"r ^r:.. j** rvC-— •>• ■■■ «a t»m . m. w ■ Pri In. JiKoiii v Mmm Via G. Caprin št. 5 (prej via Erta) dobite najmočnejše in nsjirpežnejfie obuvalo za moške, ženske in otroke. E3T VSI.1KA IZBERU OBUVALA ZA i!RMO Delavsko obuvalo po jako zmernih cenah. PedruZnio: Via Udlne St. 2 (prej via Belvedere) 3^6 IVAN KERŽE « ima v lastni zalogi najraznovrstnejše kuhinjske in druge hišne potrebščine iz aIuoiDQi, sUlniai. lesi ii ffisi!"« prsti. TRST — Piazza San Oiovanni Afilirani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka, Beograd in njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelši, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu. Afilirani zavod v New-Yorku; FranH Saksar Stada Bank. Izvriuje vse bančne posle. mr PREJEMA VLOSE Sfi oranlfn2 knjižice in na tekoči račun ter lila olircstiUe po 4%. Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. . Dale v najem varnostne predale (s a fes) ■■ Zavodovi uradi v Trstu: Via Cassa dl Risparmio štev. 5 — Via S. Naco36 štev- 9. Telefon št. 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure.