ln ne vpelji nas v skušnjavo!"        -¦>'"¦  ¦
nMartin, ali se ne bojiš, da bi te Bog ne pozabil," reče Jela s tresočim glaaom, ker se predrzneš zlorabiti besede ,,hvala Bogii!" čudim se, da Bog pri tej priči ne kazmije tvoje predrznosti in ti jezika ne izvije, kadar koli izgovoriš njegovo sveto ime za svoje zlSbne namene ? Ali se ne bojiš Boga, da si tako predrzen in izgovoriš besede ,,hvala Bogii" v 6nem trenotku, ko se ravno pripravljaš, da vzameš življenje tujemu, popotnemu človeku na to-lovajski način? ,,HvaIaBogii!" tako govori pobožna duša, kadar se po oprav-ljenem delu podaja k počitku Boga hvalžč, da se je delo izvršilo z njegovo sveto pomočjo. . In ti? 0 Bog! ti se mu zahvaljuješ, da se ti priložnost ponuja, da ubiješ nedolžnega, popotnega človeka, ki pri tebi išče zavetja in gostoljubja, da ubiješ človeka, ki je stvar božja, ustvarjena po njegovej svetej podobi. Ali se ne bojiš, Martin, da bi strela z jasnega neba ne udarila v tebe, brezbožnega človeka?"
nM61či, neumna, jezična žena!" zavpije brezupni mož, zgrabi ženo pod grlo, stiskajoč jo, da reva niti dihati ni mogla, ter jo vleče v najskrajni kot hiše, govoreč: ,,Da, do danes — do tega trenotka mi je bila vest čista od vsacega zlega, da-si uže toliko let z največjo potrpežljivostjo prenašam bedo in nevoljo v vednem zaupanji na Bogd, da se moj žalostni stati obrne skoraj na bolje. In — prisezam ti, žena, pii živem B6gu, da ta hudobija bode jedina v mojem življenji; za tebe in otroka hočem potem živeti in skrbeti, kakor pošten človek, ter nikoli nočem nikomur nič žalega storiti. Samo zdaj, ko se mi tako lepa priložnosfc ponuja, samo zdaj ta jedini umor, tega moram izvršiti, da preživim tebe in svoje preljubo dete. Za dušo nesrečnega filoveka hočem moliti in prositi Boga, da jo vzame k sebi v sveta nebesa; da, da, vse hočem storiti, — samo da ne doživim sramote, da bi moral gledati, kako
147
moje jedino dete nmira v pomanjkanji in potrebi; in — ali ni tndi moja sveta dolžnost skrbeti za ubozega otroka ? — Zatorej, vse zaman! — moj hn-dobni namčn se mora izvršiti,  naj  se potem z menoj zgodi kar koli hoče!"
Te besede izgovorivši, zbere nearečni mož vse svoje moči,  ter se hoče. tiho splaziti do vrat od sobe, v katerej je spal popotuik.   V levej roki brleča luč, a v desnej sekira, kazale ste strašno podobo razbojnikovo.    Dboga Jela je v kotu čepela in stokala.
Martin je moral v tujčevo sobo memo posteljice svojega otroka. Dete je ležalo kakor angel v svetej nedolžnosti. Divna svitloba se je razlila po otročjem licu in nežna ustica so se razvlekla, kakor da bi se igral na njih sladak smeh. Dete je sanjalo. Oče se obrne in nehote pogleda nedolžnega angelčka, v katerem ni nobene zl6be, nobenih zlih misli, nobene hudobne na-mere, ter zašepta: nGlej, to, kar delam, to delam zaradi tebe!" Nato stisne sekiro močnejse k sebi in stopa bliže k vratom. TJže hoče položiti roko na kljuko, da bi odprl vrata, ali v tem hipu se obrne dete in globoko vzdihne, lice je bilo k o6etu obrneno, a ustica zašeptajo v sladkih sanjab: rOče naš, kateri si v nebesih !"
Martin se ustraši, pogleda dete in posluša; a tudi njegova žena Jela se vzdigne iz temnega kota in sklene k molitvi svoji suhi roki.
^Posvečeno bodi ime tvoje, pridi k natn kraljestvo tvoje!" govorila je dalje nežna Marijca v svojej bornej posteljici ,,izidi se volja tvoja, kakor v nebesih, tako na zemlji."
Martin obstoji, položi sekiro poleg vrat ter spusti glavo v roki; a nje-gova žena Jela, ganena otročje molitve, začela je gibati z ustnami, kakor da bi tudi ona molila s svojo hčerko.
,,Daj nam danes naš vsakdanji kruh," nadaljevalo je nedolžno dete, a roditelja zavzeta sta povzdignila oči k nebu, ter sta tudi ona izgovarjala iste besede iz očenaša.
,,In odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom," odmevalo je dalje iz otročjih sanj.
Martin položi križema roki čez prsi, in lasje so se mu dvigali od strahii k višku.
,,In ne vpelji nas v skušnjavo!" molilo je dekletce dalje. Pri teh besedab pade Martin na koleni poleg svoje uboge žene in oba sta zdaj molila klečeč ob bomej posteljici svoje hčerke Marijce.                                       t, ,¦  ,     ... t
,,Reši nas od hudega!"
,,Tak6 je!" izgovorita v jednej sapi s tresočim glasom oče in mati. Solzč jima pritekd iz oči po obledelih licih, a mala Marijca se jima sladko na-smebne v svojib. otročjih sanjah. in sanjala je še daJje, da se igra z angelci v nebesih.   V sobi je nastala grobna tišina.
,,Bog sam je govoril na usta najinega nedolžnega otroka," izpregovori oče Martin, nhvala mu, da me je rešil na tako čuden način pregrešnega de-janja. Ali povedi mi, ljuba žena, od kod zna najino dete to prelepo niolitevco ? Jaz te molitve ne znam, a dvomim, da bi jo znala tudi ti ter bi jo bila na-učila najino hčerko,  ker midva sva živela doslej,  kakor divje zveri v gozdu.
,,Hvala, tisočera hvala milostivemu Bogu, da me je rešil najhujšega zla;  zdaj še le znaua,  da mu moram biti hvaiežen." — ,.In to,  dokler koli
10*
148
živiš," pristavi uboga žeua. ,,Ees je, da sem uže sama pozabila to prelepo Go-spodovo molitev; in ako M jo tudi znala, kdaj naj bi jo bila naučila najino pre-ljubo hčerko Marijco, ker sem imela vedno toliko dela in skrbi, toliko križev in težav, da mi na kaj tacega niti misliti ni bilo mogoče ? Nu, kakor hitro sem slišala prve besede iz očenaša, tak6j sem se sptfmnila, kdo da je naučil najino dete to prelepo molitev. Naša gospa barčnica je pripeljala iz mesta s seboj neko učiteljico, ki živi pri njej v gradu. Tej je naročila, da mora vsaki dan vse male otroke iz naše vasi, bodi-si moško ali žensko, ki še ne hodijo v šolo, in katerih starši morajo delat na polji, privabiti k sebi v grajski vrt in jih podučevati, dokler se starši ne povrnejo s polja domčv in ne pridejo po svoje otroke. Tako sem tudi jaz vsaki dan redno pošiljala najino Marijco tja' v grajski vrt in ondu se je naučila moliti.
nBog naj še dolgo let ohrani našo dobro in. častito gospo bar6nico, jaz sem, hvala Bogu, po njenem bogoljubnem dejanji rešen grozovitega hudodel-stva," izpregovori Martin ter povzdigne oči k nebesom.
,,Fri$ezi sai, ijabi xsoj Martifl," reče JeJa, nprisezi mi z ono isfco pri-sego, s katero mi si pred oltarjem prisezal, da hočeš verno in pošteno deliti z menoj in otrokom vse križe in težave, ki jih nama pošlje ljubi Bog ne-beški; da hočeš rajši vse, tudi smrt pretrpeti, nego li da kreneš iz pota čed-nosti in krep6sti, ter da hočeš tudi skrbeti, da živi najino dete po zakonih božjih. Prisžzi mi tukaj pri postelji najinega nedolžnega otroka, da nikoli več ne pripustiš, da bi ti take zle misli obladale duSo in srck"
Martin objame svojo dobro ženo, ter s solzami v očeh komaj da izpre-govori: ,,Jaz ti prisžzam !"
Druzega dne zjutraj vstane popotnik, obleče se in stopi v sobo ter se jima zahvali za prenočišče, položivši veliko mošujo z denarji na mizo, rekoč: ,,Slišal sem, da ste dobri a zel6 ubožni Ijudjž, da živite težavno ter ste v velikej sili in nadlogi. A meni je ljubi Bog dal obilo premoženja, in izvolil sem si vaš kraj, da si tukaj kupim kako posestvo ter v vašem prijetnem kraji živim v miru in pokoju. Ako vas je tedaj volja, da moje posestvo nadzoru-jete in na njem kmetijske stvari prevzamete, rad vas sprejmem k sebi na svojo imovino. Za vajino hčerko hočem skrbeti, da bode vzrejena, kakor to pristoji dobrim in poštenim ljud&n. Mošnja z denarji, katero sem položil na mizo, bodi vama zastara, da govorim resnico; ako je vama tedaj moja ponudba vseč, potem udarita tukaj sem roko v roko."
Martiu in njegova dobra žena Jela se pogledata in solzž se jima cur-koma vlij6 od veselja po licih. Najpred povzdigneta svoje oči k nebesom, potem padeta na koleni pred plemenitega popotnika, kateri ne le, da bi jima bil očital, v kolikem strahu je prestal nocojšno noč, temveč ju še obdaruje in rešuje iz siromaštva in nadlog.
V tem trenotku se je prebudila tudi Marijea, ter je gledala z angeljsko nedolžnostjo ta veseli prizor, niti najmanje sluteč, iz kolike nevamosti je rešila popotnika in kako strašno hudodelstvo je izvila svojemu preljubemu očotu iz rok.
Solnce je prisijalo in njegovi rumeni žarki so padali skozi mala okna na angelsko lice nežnega dekletca. A iz prsi vseh se je povzdignil glas: ,,Tebi o Bog bodi čast in hvala!"                                                  Golob