Veliki dobi — velikih mož! Svetovna vojna je v svojih končnih posledicah rodila Wilsonovo poslanico, ki priznava vsemu svetu pravico samoodločbe. Načelo konsekvence zahteva, da se šola in učiteljstvo kar najbolj okoristita z njo. Če izvzamemo delavski stan, je bila usoda baš učiteljskemu stanu namenila najtežje borbe za njega idealno in materialno korist, kakor za torišče njegovega dela — za šolo! Imeli smo tlačilcev in zlohotnežev na vsej črti, nam samim pa so mašili usta ali nas kratkomalo disciplinirali, četudi snio se opravičeno pritoževali. Zato je le pravično, ako smo ob Wilsonovi poslanici tudi mi deležni popolne zmage. Zato proč z vsakim politiškim varuštvom nad nami, proč z vsemi privilegiji nad našo šolo, proč s »prisvojcnimi« ali »postavljenimi« predpravicami za naš stan! Nobenemu ne bodimo gospodje, nobenemu hlapci! Gospodje tudi šolski mladini ne, temveč le njeni zvesri prijatelji in dobrohotni svetovalci. Ono sramotno odvisnost še od včeraj smatrajmo za razbito in pokopano na dnu rnorja! Ramo ob rami z drugimi stanovi gradimo lepšo bodočnost lepi in mili, mladi in veliki naši domovini! Hlapčevanja Jernejevega mora biti konec! — Nisem smatral za potrebno sodelovati ob delu, ki so ga med vojno imele in opravljale učit. organizacije. Čas za šolo takrat še ni dozorel. Sedaj pa kvišku vsi delavci! Velika doba naj dobi velikih mož! F. Exel.