Leto 1870.
83
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XI. — Izdan in razposlan dne 31. marca 1870.
3JL Dopustno pismo od 7. septembra 1869,
za delo in rabo lokomotivne železnice od Salcburga v Halin, ki se bo stikala z železnico cesarice Elizabete.
Mi Franc Jožef Prvi,
|>o milosti Bioiji cesar avstrijski;
apostolski kralj ogerski, kralj eeski, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimirski in ilirski ; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, saleburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje-sleški ; veliki knez erdeljski ; mejni grof moravski ; pokneŽeni grof
habsburški in tirolski itd., itd., itd.
Ker je Karel Schwarz zaprosil, da bi se mu podelilo dopuščenje (koncesija), delati in uživati lokomotivno železnico od Salcburga v Halin, ki se bo stikala z železnico cesarice Elizabete, našli smo za dobro, z ozirom na občno koristnost tega podvzetja (započetja), imenovanemu prosilcu na podlogi postave od 20. maja 1869 (Drž. zak. št. 82 ex 1869) o posebnih temu podvzetju podeljenih polahčicah to dopuščenje podeliti tako le :
§. t. Podeljujemo koncesionarju pravico, narediti in uživati lokomotivno železnico od Salcburga v llalin, ki se bo stikala z železnico cesarice Elizabete.
§. 2. Cesta sama in nje uredba za vožnjo naj se naredi po načrtu na drobno ustanovljenem, ki ga je minislerstvo za trgovino potrdilo.
Zlasti se je pri delanju železnice ravnati po zahtevali ministerstva za trgovino in po obstoječih občnih stavbenih in policijskih predpisih.
(Sloreiiech).
Prenaredbe v načrtih so pridržane odobrenju državne uprave, če bi se po tem, kar tehnični pregled in politični po §. 6 postave za dopuščanje železnic *) zapovedani obhod ceste pokaže, vidile potrebne za javno občenje in za varnejši obstanek ceste, kakor tudi za izpolnitev postavnih določeb.
Ce bi se pri izpeljevanju dela iz ozirov na stavbeno ekonomijo ali na službo pokazalo, da se mora ali da je koristno odstopiti od železničnega črteža ali od načrtov na drobno ustanovljenih, — s čimer se pa v •§. 1 določena mer železnice ne sme predrugačiti, niti se sploh smejo razmerja glede na lego in mer obrniti na slabše, — mora se za tako predru-gačbo tudi izprositi potrjenje od državne uprave.
Spodnje delo te železnice sme se narediti samo za eno kolejo.
Državna uprava ima pravico takrat zahtevati ondi, kjer se ji bo zdelo potrebno, da se napravi spodnje delo za drugo kolejo in ta koleja naredi, kadar bo letni sirovi dohodek skozi dve leti zaporedoma 140.000 gld. v srebru na miljo presegal.
Koncesionar se zavezuje zarad porabe kolodvorov že obstoječih ali dopuščenih železnic na stikališčih njihne ceste, kakor tudi o uredbi službe pri prehodu z ene na druge železnice skleniti dogovor z dotičnimi upravami. Troške za potrebna razširjavna dela na tujih kolodvorih bo nosil koncesionar.
Državni upravi je pridržana pravica, če bi se dorazumenje ne doseglo, postaviti pogoje za vzajemno porabo voz sosednih železnic in za dopeljavo rudniških in drugih železnic po lastni potrebi v to železnico.
§. 3. Koncesionar se zavezuje, da bode delo koncesionirane železnice v treh mesecih od današnjega dne začel in potem v osemnajst mesecih dodelal in dodelano železnico občni službi izročil.
Ce bi državna uprava zahtevala, mora koncesionar izpolnitev te dolžnosti zavarovati ter položiti 100.000 gld. avstr, veljave za kavcijo.
Ta kavcija se mora odšteti v gotovini ali pa dati v horsnih papirjih po kursu ali v bankovnih menicah.
Spisi in pisma o tem povodu narejena uživajo prostost od pristojbin in štemplja.
§. 4. Koncesionarju se za izpeljavo koncesionirane železnice dodeljuje pravica razlastitve po določbi dotičnih postav.
Ista pravica naj se dodeli koncesionarju zastran železnocestnih kril do posameznih ohrt-nišč, o kterih bi državna uprava spoznala, da so koristna za javni interes.
§. 5. Koncesionar se ima pri delanju koncesionirane ceste in pri rabi iste držati tega, kar ustanovljuje pričujoče dopustno pismo, kakor tudi tega, kar velevajo na to stran dane postave in ukazi [zlasti postava za dopuščanje železnic od 14. septembra 1854, in reda za vožnjo po železnicah od 16. novembra 1851 **)], in tako tudi postav in ukazov, ki bi se v prihodnje utegnili izdati.
§. 6. Koncesionar ima tedaj zlasti tudi zastonj voziti pošto in poštne postavljence po predpisu •§/* 68 omenjenega reda za vožnjo po železnicah, in poštna uprava ima oblast za vozovlak , ki od končnih postaj vsak dan odrine, določiti. kdaj ima oditi in kako hitro ima voziti med tema končnima postajama tje in nazaj.
Kolikorkrat bi poštna služba zahtevala več kakor en voz z osefn kolesi ali dva čvetero-kolesna voza, dobi koncesionar za vsak voz, ki ga več dti za ta namen, odškodnino na miljo, ki se ustanovi dogovorno v pravšni ceni.
•) Državnega zakonika od leta 1854, st. 238.
Državnega zakonika od leta 1852, št. 1.
Če bi poštna uprava našla za dobro, na koncesionirani železnici vpeljati ambulantno pošto, kakoršna že obstoji na drugih avstrijskih železnicah, mora koncesionar namesti navadnih voz z osmimi ali štirimi kolesi brez vračila napraviti in vzdrževati za to potrebne osmo- ali čveterokolesne vozove za poštno ambulanco narejene po zahtevi poštne uprave.
Za opravljanje poštne službe v postajah , kjer se pisma prejemajo in kjer se izročajo, mora se pripravna poštna pisarnica v železničnem poslopju zastonj prepustiti, in če bi na to stran bilo še večih potrebščin, naj se napravi poseben dogovor.
Dalje ima koncesionar dolžnost, poštne pošiljke — ki nimajo denarne vrednosti — in kterih ne spremlja noben poštni uradnik ali služabnik, brez posebnega povračila na dotične postaje odpravljati in ondi jih izročati.
Pisma, ki si jih glede na upravo železnice železnično ravnateljstvo (upravno svetoval-stvo) in pa organi njemu podložni ali ti organi med sabo pošiljajo, smejo se na dotičnih kosih ali daljavah te železnice odpravljati po železničnih postavljencih.
Cl eu 7. Koncesionar ima dolžnost, upravi državnega telegrafa napeljavo telegrafov poleg železnice na železničnih tleh brez posebnega povračila dopustiti. To da telegrafska uprava se mora s koncesionarjem domeniti zastran mesta, kje ima napeljava iti.
Dalje mora koncesionar brez posebnega plačila prevzeti varovanje telegrafske napeljave po železničnem osebju.
Nasproti pa ima koncesionar tudi pravico žice (drat) za železnični telegraf pritrjevati na kole državnega telegrafa.
Železnični telegraf, če državna uprava zastran državnih poslanic (depeš) drugači ne zapove, in zastran privatnih ničesar ne dogovori, rabi se edino za naznanila, ki se tičejo vožnje po železnici, in torej je ta poraba pod vplivom in nadzorom državne uprave.
§. 8. Visokost voznine za ljudi in blago podvržena je sledečim utesnitvam :
Maksimalna tarifa na avstrijsko miljo, in to pri popotnih za osebo
v I. razredu..................................36	kr. avstr, vel j.
» H	»	 27	„	„	„
» HI.	„	 18	„
in „ IV. „ (v vozu za stoječe) . .	9	„
»
Y>	»
Pri brzovlakih, ki morajo imeti vsaj vozove I. in II. razreda, smejo se te tarife povišali za 20 odstotkov, pod to pogojo, da se pri teh brzovlakih ne bo vozilo z manjšo hitrostjo, nego je navadno, računeč poprek, pri brzovlakih drugih avstrijskih železnic.
Maksimalna trifa zastran blaga pri navadni hitrosti na čolni cent in miljo: tri krajcarje avstr, veljave.
Izjemno imajo za sledeče reči pri polnili vozovih veljati tile postavki voznine :
a)	za žito, sol, drva in les, železo in železne izdelke sploh 2 */2 kr. avstr, veljave ; h) za premog, koaks, stiskano šoto, rude, železne plošče, kamenje apnarsko in zidarsko
2 kr. avstr. velj.
Za odpravnino se vzema od vsega blaga po 2 kr. na čolni cent. V tem je zapopadeno plačilo za nakladanje in razkladanje in za občno zavarstvo.
Če bi dotičnik sam blago nakladal ali razkladal, bode se za odpravnino samo po 1-, kr. od colnega centa jemalo.
Zastran voznine od drugih stvari, zastran ustanovljenja skladovine, razredbe blaga in drugih določeb glede na prevažanje blaga treba bo tako ravnati, da dotiene cene in določbe ne bodo smele nikakor biti veče in nadiežnejše od onih, ki veljajo na železnici cesarice Elizabete.
Uravnovanje voznin za ljudi in blago med tu postavljenimi mejami pristoji koncesionarju.
Pri tem pa se nima nikomur osebno predstvo dajati. Ce se torej kakemu odpravniku ali pošiljaču blaga pod gotovimi pogojami voznina zniža ali ktera druga ugodnost dodeli, mora se ta znižba ali ugodnost dodeliti vsem odpravnikom ali pošiljačem, kteri so voljni izpolniti iste pogoje.
Vse posebne trite se morajo javno razglasiti.
Toda postavodavstvu je vsak čas pridržana uredba trike za vožnjo ljudi in blaga. Taki uravnavi se ima koncesionar podvreči.
Vsakakor ima državna uprava oblast, primerno znižati voznino s stranskimi pristojbami vred, brž kakor čisti dohodek zadnjih dveh let preseže deset odstotkov.
§. 9. Dopušča se odmerjati in pobirati voznino za ljudi in blago v domačem srebrnem denarju, vendar tako, da se plačilo po kursni vrednosti preračunjeno mora v deželnem denarju jemati.
Tri la se mora vsak mesec posebej na zaprosbo koncesionarjevo, kakor tudi na zaukaz državne uprave, po srednjem kursu srebra v preteklem mesecu preobrniti (reducirati) na deželni denar, pri čemer se brez koncesionarjeve privolitve ne sme iti čez 8 odstotkov izpod srednjega kursa.
§. 10. Transporti vojakov se morajo po znižani trifi opravljati, in to po dogovoru na lo stran, kakor tudi glede polahčic za potujoče vojake, med vojnim ministerstvom in ravnateljstvom cesarja Ferdinanda severne železnice dne 18. junija 1868e) sklenjenem, kterega določbe so celokupni del dopustnega pisma.
Ce bi se pa kdaj z vsemi avstrijskimi železnicami	ali	z večino	njih	zastran prevažanja
vojakov dogovorile določbe državi ugodnejše, naj imajo one veljavo zadobiti tudi za koncc-sionirano železnico.
Te določbe naj se obračajo tudi na stražo finančno in varnostno, ki ste uravnani po vojaško.
Koncesionar se zavezuje, da pristopi obstoječemu dogovoru avstrijskih železnocest-nili uprav zastran vzajemnega pripomaganja z vozili pri večih vojaških transportih kakor tudi glavnim vodilom o bojnih železnocestnih oddelkih, kakor so dogovorjena med državnim vojnim ministerstvom in obstoječimi železnocestnimi družbami.
§.11. Državni uradniki, postavljene! in služabniki, ki po naročilu gosposke nad-gledujoče upravo železnic in vožnjo po njih,	ali za ra d	varstva državnih	interesov po koncesiji ali iz duhodarstvenih ozirov porabijo	železnico	in	izkažejo	naročilo te gosposke,
morajo se s potno robo vred zastonj voziti.
§. 12. Državna uprava ima pravico, kadar bi živež v avstrijskem cesarstvu bil nenavadno drag, ponižati za-nj voznino na polovico maksimalne cene.
) Normalni ukazi c. kr. armadnega ukazn'la od I. 1868, 21. kos, it. 97.
§. 13. Koncesionarju se daje tudi pravica, napraviti družbo delničarsko in za nabor potrebnega denarja izdati delnice in predstvene obligacije glaseče na prinesca ali na stanovitna imena, ki se smejo na avstrijskih borsah prodajati in uradno notirati.
Ce se predstvene obligacije izdado v tuji valuti, mora se znesek tudi v avstrijski valuti naznaniti.
Predstvene obligacije se morajo pred odplačali nego delnice.
Družba nastopi vse pravice in dolžnosti koncesionarjeve ; družbena pravila potrebujejo potrjenja državne uprave.
§. 14. Koncesionar ima oblast, agencije v domačih in vnanjih deželah postavljati, kakor tudi napravljati vozila za ljudi in blago po vodi in na subem, držeč se obstoječih predpisov.'
§. 18. Za železnico koncesionirano se dodeljujejo od strani države le-le polah-
čice :
a) Oprostitev od dohodnine in štempeljskih pristojbin za kupone, kakor tudi od vsakega davka, ki bi se morebiti s prihodnjimi postavami vpeljal, za petnajst let.
b) Oprostitev od štempla in pristojbin za vse pogodbe, vloge in druga pisma za nabavo kapitala, in za delanje in opravo železnice do tistega časa, ko se izroči občni službi.
c) Oprostitev od štempljev in pristojbin za prvo izdatbo delnic in predstvenih obligacij kakor tudi začasnic (interinalnih listov), in prenosnine, ki bi jo bilo plačati od kupljenega zemljišča.
§. 16. Državna uprava ima pravico prepričati se, da je železnica v vseh delih namenu primerno in trdno narejena in za službo opravljena, ter zaukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odstranijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarjenje. Komisar, ki ga postavi državna uprava, sme tudi, kolikorkrat za dobro najde, priti v seje upravnega odbora, kakor tudi k velikim zborom, ter državnemu interesu škodljive naredbe ustavljati.
Za leto uadgledovanje železničnega p odvzetja mora koncesionar z ozirom na opravila stem združena v državno blagajnico plačati po čez letno povračilo, kterega znesek določi državna uprava.
§. 17. Doba, doklej bo koncesija trpela in po §. 9, b) postave za dopuščanje železnic varovana, da se ne smejo napraviti nove železnice, ustanovljuje se na devetdeset let od tistega dne, kterega se začne vožnja po vsi koncesionirani liniji, in ko ta doba preteče, ugasne koncesija.
Koncesija ugasne tudi, če se roki v H. 3 ustanovljeni za dokončanje dela in za odprtje čeleznice ne bi dostali, ter bi se prestop roka ne mogel opravičiti ne v zmislu 11,
b)	postave o dopuščanju železnic, niti sosebno s kako politično ali fmancijalno krizo.
§. 18. Državna uprava si pridržuje pravico, kadar preteče trideset let od dne, kterega se je izdala dopustniea, vsak čas odkupiti koncesionirano železnico.
Da se določi odkupščina, bodo se letni čisti dohodki, ki jih je podvzetje v zadnjih sedmih letih pred pravim odkupom imelo, sešteli, od tega čisti dohodki dveh najslabših let odbili in po tem poprečni čisti dohodki ostalih petih let izračunih.
Ce bi pa tako najdeni, poprečni čisti dohodek ne znesel vsaj 8 odstotkov v srebru od nominalnega napravnega kapitala, kterega je državna uprava odobrila, ustanovljuje se le-ta minimalni znesek kakor tisti čisti dohodek, po kterem se odmerja odkupščina.
Odkupšcina znese dvajsetkrat toliko, kolikor znese po teh vodilih določeni čisti dohodek.
Število nominalnega napravnega kapitala mora se predložiti državni upravi, da ga potrdi ; v ta kapital se štejejo :
a) troski pripravljavnih del in sestave projekta;
b) troski dela in prve oprave (t. j. do konca prvega gospodarstvenega leta po tem, ko se je cela koncesionirana železnica službi izročila), kakor tudi vsi drugi troski, ki so razen zneska v členku a) že omenjenega bili neogibno potrebni zavolj naprave in odprtja koncesionirane železnice ;
c) obresti po 5 od sto za kapitale med delanjem koncesionirane železnice do nje odprtja po celi dolžini z ozirom na napredujoče delo in na železnično opravo vplačane po odbitku čistih dohodkov, ki se utegnejo prejeti, če bi se kteri kos železnice prej odprl, iti pa tistih odstotkov, ki se dobé od vplačanih pa ne brž potrošenih denarjev ;
d) troski za nabavo denarjev, oziroma z odobrenjem državne uprave dovoljeni srednji znesek kursne izgube pri izdatbi delnic in predstvenih obligacij za nabavo potrebne gotovine.
Ce bi se po izteku prvega gospodarstvenega leta speljale še druge nove stavbe ali če bi se pomnožila oprava, smejo se dotični troški prišteti k napravnemu kapitalu, če je državna uprava privolila v namenjene nove stavbe ali v pomnožitev oprave, in če se troški izkažejo, kakor je prav.
H. 19. Vrh tega je koncesionar dolžan, na zahtevanje državne uprave tu koncesioni-rano železnico dodelavši jo, v tem primerljaju, če bi se pozneje koncesionirala druga iz Štajerske ali Tirolske dežele čez Halin v Salcburg gredoča železnica, odstopiti koncesionarju le-te poslednjič omenjene železnice proti odškodnini^ ki bi mu se imela dati.
Kakošno in koliko da bo ta odškodovanje, o tem naj se domenite obe stranki.
Ce bi se pa ne mogli domeniti, naj se plača za odškodovanje kapital v gotovih denarjih, kterega znesek se ho določil po vodilih v §. 18 ustanovljenih za ta primer, če bi državna uprava železnico odkupila.
Samo je treba za ta primer, če bi železnica 5 let, ne pa še 7 let v službi bila, poprečni čisti dohodek od 3 najboljih let ; če bi pa železnica še ne bila 5 let v službi, čisti dohodek najboljega leta vzeti za podlogo, po kteri se odkupšcina odmeri.
Ce bi se zahteval odstop železnice, predno izteče prvo gospodarstveno leto, ne sme se odkupšcina, kakor se sploh ne sme v nobenem primeru, ustanoviti izpod minimalnega zneska, kterega bi državna uprava imela po §. 18 plačati za odkup železnice.
§. 20. Kadar ugasne koncesija in tisti dan, ko ugasne, prihaja država brez vračila v neobteženo last in uživanje koncesionirane železnice, zlasti tal, zemelj»!!, in umetnih del, cele spodnje in vrhnje naprave in vse nepremične železnične pritikline, kakor so: kolodvori, nakjadališča in razkladališča, vsa za železnično rabo potrebna poslopja na odhodiščih in prihodiščih, stražnice in nadgledovalnice z vso opravo v stoječih mašinah in vseh nepremičninah.
Kar se tiče premakljivih reči, kakor so: lokomotivi, vozovi, premične mašine, orodje in druge naprave in robe, kolikor so potrebne ali dobre za nadaljno službo, naj prejdc toliko teh reči in oziroma toliko vrednosti zastonj na državo, da se bo vjemalo s prvo železnično opravo, ki je zapopadena v nap ra v nem kapitalu.
Po odkupu železnice in od dne tega odkupa prihaja država, plačevaje vsako leto v §. 18 ustanovljeno odkupščino brez drugega vračila v last in uživanje tu koncesionirane železnice z vsemi prej omenjenimi dotičnimi rečmi, tako premičnimi kakor nepremičnimi.
Naj ugasne koncesija ali naj se železnica odkupi, ostaja koncesionarju last reservnega zaloga napravljenega iz lastnih dohodkov podvzetja in kar ima denarjev tirjati, po tem last posebnih del in poslopij napravljenih ali pridobljenih iz lastnega imetka, kakor so: peči za coaks in apnenice, livnice, fahvike za mašine ali drugo orodje, shranišča, koaks, hranišča za premog in drugo robo, ktere so si pridobili ali sozidali po dovolbi državne uprave z izrečnim pristavkom, da ne bodo železnična pritiklina.
H. 21. Se se državni upravi pridržuje pravica, če bi se vkljub izrečenemu svarilu po večkrat prelomile ali zanemarile dolžnosti v dopustnici ali postavah naložene, poprijeti se naredeb postavam primernih in po okolnostih, še predno izteče čas koncesije, izreči, daje koncesija ugasnila.
§. 22. Koncesionar se zavezuje, da bo pri podeljevanju službenih mest sosebno gledal na take podoficirje iz c. kr. armade, kteri so dobro služili.
Resno opominjajo vsakega, da ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-ta dopustnica, in dodeljevaje koncesionarju pravico, zastran izkazne škode pred našimi sodišči zahtevati odškodbe, dajemo vsem gosposkam, kteri h se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to koncesijo in vsem tem, kar se ustanovljuje v njej.
V dokaz tega izdajemo to pismo, zapečateno z Našim večim pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaju, sedmega dne meseca septembra v letu po odrešenju sveta, tisoč osem sto šestdeset devetem, Našega cesarjevanja eden in dvajsetem.
Franc Jožef I. r.
Taaffe 1. r.	Plener	1.	r.	Brest	el	1.	r.
AS
Ukaz ministra za bogočastje in uk od 14. marca 1870,
o preskušnji, kteri se mora podvreči, kdor hoče biti sprejet v najnižji razred kake srednje šole.
§. 1. Z začetkom šolskega leta 1870/71 naj se od tistih, ki zaprosijo, da bi se sprejeli v prvi razred kake srednje šole (gimnazija, realnega gimnazija ali realne Šole), več ne zahteva spričevalo ljudske šole, nasproti pa se taki morajo podvreči preskušnji, predno se sprejmejo.
§. 2. Ta prcskušnja se vrši pod nadgledom ravnatelja, in tistih učiteljev, ktere on za to določi.
§.3. Od preskuševanca naj se zahteva : da zna verstvo, kolikor se ga kdo more naučiti v prvih štirih letih ljudske šole, da ročno bere in piše učni jezik in če je treba, tudi latinski pis, da zna začetna pravila oblikoslovja iz učnega jezika, da ročno razklada proste razširjene stavke, da so mu znana pravila o pravopisu in o postavljanju ločil ter da zna pisaje po narekovanju (diktando) prav obračati jih, daje izurjen v štirih glavnih računskih pravilih s celimi števili.
Slremayr 1. r.
■
; : - • ...
d It} ;iu,-
.
• ; : •
" -°. .
. : . - -
j H1=.- °
‘iv V"
...
.
.
i:i= • ...	'	•(!
-
. :
.
■
; '• ,
■
‘Ir. ? IJ ; v ■ ■ ■	9	ijili'/tili}