ZO. itnilka.
I milni, i tftfc, a. jimrji 1916.
XtIX. ino.
•
.Slovenski Narod" vetja v Lfublfnnl
na dom dostavljen:
celo leto naprej .  • «  .   K 24*—
pol leta     m • • • •   • 12*—
četrt leta   . .....6*-
D2 mesec   „ • • • •  • 2*—
v upravnibtvu pre.eman: celo leto naprej   •  .  •  •   K 22*— pol leta      m     • • . ♦   . 1!*— četrt leti    .     • • • •  # 5-50 na mesec   .        • • •  * 1*90
Dopfsf naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, Sfc&sa&ro; Eaailova ulica it 5 (v priUičju levo,) telefon it 34.
Izhaja vsak dna zvečer lniesnal aedelfe ti
lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., xa trikrat ali večkrat to 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Uptavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d, to je administrativne stvari.
■i Posamecma številka velfa 10 vinari sv. ■
Na pismena naročila brez istodobne vpcslatve naročnine se ne ozira. 0]f&rceaa tiskarna" telefon su 05«
»Slovenski Narod" v£l]a pO polti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej    • K 25-—
pol leta     „       n    9 m 9 13*—
četrt leta    . . • . 650
na mesec   -      -   . • . 2-30
za NemOjo-celo leto naprej      • • • J\ 33-— za Ameriko in vse druge dežele z celo leto naprej • • • , X 35.—
VpraSanjem vlede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka« rpravnlstvo (spodaj, dvorišče levo), Enailova ulica si 5, ZsteSsn st.85
Rezoroževanje Crnegore.
RAZORA ŽENJE ČRNOGORSKE ARMADE   SE   VRŠI GLADKO. — PLEN NAŠIH ČET V SKADRU.
Duna;, 25. januarja. (Kor. urad.) Uradno se .az-rl^sa:
Jugovzhodno bojišče.
Razoroževar-je črnogorske armade se vrši slej ko prej gladko. Po-vsodi, kaiiior pridejo naše čete, oddajo črnogorski bataljoni pod poveljstvom svojih častnikov, brez obotavljanja, svoje orožje. Mnogi oddelki iz krajev, ki jih še nismo zajedli, so javili našim predstražam, da so priprav^eni po!oži£i orožje.
V Skadra Seno vpeienili 12 topov, 500 pušk ;n 2 strojni pušk*.
Vse cd sovražne stran? prihajajoče vesli o novih bojih v Črni gori so proste izmišljotine. Potrjuje se, da je kral« zapustil svojo deželo in armado. Kdo sedaj dejansko izvršuje vlade, £e f e ne ca točno ugotoviti, kar pa ie za vojaški rezultat brezpomembno.
Na Jeolka generalnega
štaba P*. Kofer, mi!.
VEMŠKO URADNO POROČILO.
Ecrelln, 25. januarja. (Kor. ur.) Uoliiov urad poroča:
Veliki gfaviri stan dne 25. januarja.
Balkansko bojišče. Ničesar novega.
Vrhovno armadno vodstvo.
* 9 *
Než: usreći v Albaniji.
Osvojitev Skadra le napravila na Nemškem globok vtisk. Berlinski listi opozarjajo, da so napram temu _hu vse izjave raznih črnogorskih generalnih konzulatov le prazne i esede. »Lokalanzeiger« poudarja, ca se nahaja Avstrija zopet na znakih ji k'h tleh, kjer bo uspe-s;o nadaljevala delo za popolno ureditev jadranskega problema. Lokavi Niki ta naj se zadovolji s polivalo ententnega časopisja, gospodarji v njegovi deželi pa so Avstrijci. »Berliner Tagehlatt« piše: S svo-:;m postopanjem   je zapravil kralj
Nikita ngodaosti, ki bi mu biie na razpolago, da je pošteno izpolnil dano besedo. Sedaj je Skader avstrijski, kar je pač največja katastrofa za italijansko jadransko politiko. — »Tagliche Rundschau< privi: Uspeh naših zaveznikov ostane, tudi če bi se morali Avstrijci še nekaj tednov posvetiti popolnemu očiščenju Črne gore. — »Post« piše: Osvojitev Skadra pomenja nov stadij balkanske vojne. V Albaniji se bodo odigravali dogodki velikega pomena. V Valom se bo pokazalo, v koliko še obvlada Italija Jadransko morje. — »Germania* poudarja: Kralj Nikita je najnovejša, morda zadnja žrtev četverozveze. Kisle ostanke bodo morali požreti Italijani, katerih albanska ekspedicijska družba je od vseh strani ogrožena, da, skoro že obkoljena.
Kralj Nikita — igrača četverozveze.
»Miinchner Post« je izvedela od posebne strani: Kralj Nikita je kapitulira!, ker mu je italijanska vlada to v posebnem pismu izrecno nasve-tovala. Nato sta francoski in angleški veleposlanik v Rimu ostro zahtevala, da mora italijanska vlada iz-poslovati preklic kapitulacije. Kralj, kraljica. Sonnino, Salandra, Zupelli in Ccrsi so zato pozvali kralja Ni-kito. da naj dano besedo prelomi. Kralj Viktor Emanuel se je tajno sestal s princem Mirkom ter je pozval kraljico Mileno, da se poda s prin-cezinjami v Francijo, da bi ne kompromitirala Italije. Med tem je dospela brzojavka pariškega črnogorskega generalnega konzulata, da zahteva ententa nadaljevanje hoja. Krali Nikita se je podal v Podgorico, kjer bi ga nai prisilila armada, da prelomi besedo. Tam je dobil rimsko brzojavko, ki mu je nasvet" 'ala, cla naj ednetire v Francijo, princ Mirko pa naj ostane doma.
Kralj    Ni^;ta    in    prestonas! Inik Danilo v Lvonu.
LyOn, 25. januarja. (Kor. a d.) Črnogorski kralj, prestolonas' Inik Danilo, princ Peter in princezinja Milica so dospeli s spremstvom v Lvon ter se nastanili v hotelu.
Kralj Nikita naj odstopi?
Preko Bukarešte poročajo, da hočejo četverozvezne sile pregovoriti kralja Nikolaja, naj odstopi, istočasno pa spremeni dedni red tako, da bi postal kralj »rusofilski« princ Mirko, ne pa »avstrofilskl« princ Danilo. Kralj Nikita pa noče o tem ničesar slišati in naravno tudi princ Danilo ne.
Skadar kot  oporišče črnogorske armade...
Pariz, 24. januarja. (Kor. urad.) »Agence Havas«: Pariški črnogorski generalni konzul razglaša naslednji komunike: Princ Mirko je ostal s tremi ministri v Črni gori, da organizira obrambo in vodi eventualno evakuacijo. Armada nadaljuje pod vodstvom generala Vukotiča, bivšega ministrskega predsednika, boj. da se združi s srbskimi konti-genti v Albaniji. S pomočjo Albancev se upajo Črnogorci uspešno udeležiti se bojev v Albaniji, kjer bo služil Skader kot oporišče (!!).
ItafHant se umaknejo iz Albanije.
Ženeva, 25. januarja. Iz Pariza prihajajo poročila, da je Italija naznanila francoski vladi, da mora svoje Čete iz Albanije umakniti, ker ne more poslati v Albanijo ojačenj in so doslej tam izkrcane čete prešibke, da bi se mogle uspešno braniti proti avstro - ogrskemu pohodu. Francoska vlada je jako ozlovoljena zbog tega; za posledico vidi umik iz Soluna, in ako se ta izvrši, potem je izjalovljeno končno vse balkansko podjetje entente.
Splošen italijanski odhod Iz Albanije.
»Tagesanzeiger« poroča, da je italijanski odhod iz Albanije splošen. »Presstelegraph« poroča, da je opustitev Valone pričakovati vsak trenotek.
Odhod Italijanov iz Drača.
»Petit Parisien« poroča iz Turi-na, da so se zedinile vse italijanske stranke, da sc imaio italijanske čete nmalriti iz Albanije. Iz DraČa so čete ;e odšle. Prevoz srbskih čet na Krf je ustavljen.
[talij ni   se  boje napada na Valono.
Iz Sofije sc poroča, da so italijanski vojaški krogi radi kapitulacije Črne gore vsi iz sebe in da se boje, da avstro-ogrske čete napadejo Valono. Neprestano se delajo pri-
prave, da bi se pospešil dohod iz Italije pričakovanih čet, utrjevalna dela okoli Valone se nadaljujejo z mrzlično naglostjo. Utrdbe so se do sedaj raztezale samo par kilometrov pred mestom, sedaj so razširjene na obseg 15 do 20 kilometrov. Italijanski vojaški krogi so razburjeni še toliko bolj, ker vse kaže, da se se-vernoalbanski rodovi pridružijo avstro-ogrskim četam, da bodo pomagali pregnati Italijane in Srbe iz Albanije.
Esadpaša v Va!onl.
Švicarski listi poročajo: Esadpaša je dospel s svojimi »ministri« v Valono.
Beg iz Valone.
Iz Milana poročajo, da sta dospela v Bari prva dva transportna parnika s pripadniki italijanske kolonije v Valoni. Iz tega sledi, da italijansko civilno prebivalstvo zapušča Valono.
Ne Valona, ampak Solun.
Glede balkanskega podjetja ali-irancev je »Temps« zahteval posebno nujno, da Italija sodeluje v Solunu. Z veseljem je omenjal, da bo Italija držala Valono, ali v obrambo tega pristanišča ni potreba, da pošlje Italija tja vse svoje bojne sile. Skupno postopanje mora biti ofenzivno, kot tako pa mora imeti za bazo samo Solun. »Temps« je poudarjal nato skrajno nevarni položaj Črnogorcev in bližnje zavzetje Sv. Ivana Meduanskega in Drača. Treba upoštevati potrebo, da se pošlje srbske čete deloma v Valono. Jasno je, da se nahaja Italija v tre-notku, ko se mora končno odločiti glede svoje balkanske politike.
Kako  močna je še srbska armada?
Carigrajski dopisnik »Vossische Ztg.« poroča, da znaša število srbskih čet, ki so se umaknile v Albanijo, še prilično 100.000 mož s 3r00 častniki. 50.000 mož ima še puške ter razpolaga s približno 170 stoj-nimi puškami, topovi pa so skoraj vsi izgubljeni. Znaten del srbskih čet se nahaja že v Solunu.
K otvoritvi grške zbornice.
»Corriere della Sera« poroča iz Aten: Po končani otvoritveni ceremoniji je starostni predsednik nove
grške zbornice izjavil, da je treba zasedenje zbornice in tudi volitev predsedstva zaenkrat odložiti. Opo-zicijonalni listi burno protestirajo, zbornica pa je sprejela izjavo brez incidenta.
Kralj Konstantin o izidu vojne.*
»Kolnische Zeitungcc poroča, da je govoril kralj Konstantin z zastopnikom »Associated Press« tudi o izidu vojne. Ameriški žurnalist je vprašal kralja: Ali verjamete Veličanstvo, da bo ostala Nemčija zmagovita? Kralj: »To je odvisno od tega, kakšno zmago mislite. Ako mislite, da bo osvojila Nemčija Pariz, London, Petrograd, potem Vam odgovarjam: Najbrž ne; toda jaz mislim, da se more Nemčija tam, kjer se sedaj nahaja, prav dolgo braniti. Ako Nemčija vsled gospodarskega izčrpanja ne bo primorana, prositi za mir, potem bo po mojem mnenju skrajno težavno, če ne nemogoče, jo vojaško poraziti.« Poročevalec: Kakšen bo po Vašem nazoru. Veličanstvo, izid vojne? Kralj: ^Remis; ali ne sodite tudi Vi tako?«
Romunsko posojilo   na Angleškem.
»Daly Telegraph i poroča iz Pariza: Romunija je dobila novo posojilo, ki bo v znesku 92 milijonov funtov šterlingov izdano v Londonu. Kot jamstvo bo služilo 80.000 vagonov romunske pšenice. Tozadevni dogovor med romunsko in angleško vlado je že podpisan.
Filipescu — prce u! negotiis?
»Az Est« hoče vedeti, da bo Filipescu odložil vodstvo svoje stranke in da se bodo romunski interven-cijonistični opozicijonalci združili pod predsedstvom princa Cantacu-zene.
Peter Carp o poHtiki Romunije.
Na Dunaju se mudi znani av-strofilski romunski državnik Peter Carp. V razgovoru s sotrudnikom »N. Fr. Pr.«. je Carp izjavil: »Da bi Romunija aktivno pomagala en-tenti, tega se resno nikdar nisem bal. Zdelo pa se mi je nesrečno za državo, ako ostane nevtralna. Obžalujem, da romunski vodilni državniki niso dovolj dalekovidni. Položaj Romunije po vojni ne bo ugoden, ako se ne pridruži pravočasno centralnim državam. — Mir bo prišel šele, kadar se posreči sunek v sovražni-
Zločin v Orcivalu.
Francoski   spisal   E, G a b o r i a n.
(Dalje.)
Videč, kak vtis je napravila ta zpoved na poslušalce, je sluga hotel to malo ublažiti ter je dostavil:
»Prosim pa, gospodje, vzemite na zranje,   da jaz Guespina ničesar ni.    Do današnjega dne sem bil vedno prepričan, da je dober in ten dečko, čeprav je lahkomiseln in zapravljiv.    Tudi malo preveč je nosen, a tega je morda kriva njegova vzgoja.«
»Ste že opravili,« je preiskovalni sodnik prekinil slugo in ga odslovil.
Guespin je bil med tem prišel nekako k sebi. Preiskovalni sodnik, župafl in oče Plantat so ga radovedno motrili, želeč videti, kak vtis so nanj napravile besede sluge Fran-coiaat
»Vest ga peče in giljotine ga je strah.« je zašepetal župan.
Nedolžen je, pa tega ne more dokazati,« ie menil oče Plantat,
Preiskovalni sodnik je slišal oba ta izreka, a se ni oglasil. Njemu še ni bilo popolnoma jasno, če je Guespin rnorilec ali kdo druei.
»Ali vam je že kaj odleglo?« je nekako sočustveno vprašal gospod zdravnik.
Guespin je molče prikimal. Potem se je plaho ozrl po navzočih gospodih, si z roko otrl pot s čela in prosil malo vode. Izpil je kozarec na en požirek in se potem postavil pred nvzo preiskovalnega sodnika.
»Ali mi boste mogli odgovarjati na to. kar vas bom vprašal?«
Guespin si je uravnal obleko in nekoliko rdeč notranjega razburjenja je potrdil vprašanje preiskovalnega sodnika.
»Ali vam le znano, kaj se je mi-nolo noč zgodilo v tej hiši? Grof Tremorel in njegova soproga sta bila umorjena. Ko ste včeraj z drugimi posli te hiše odšli na svatbo, ste ob devetih zapustili svojo družbo na kolodvoru in ste se danes sami vrnili. Kje ste bili vso noč?
Guespin je povesil glavo In nf ničesar odgovoril. Preiskovalni sodnik je nadaljeval:
»Pa to še ni vse. Dokazano jef da včeraj niste imeli nič denarja, danes pa se je dobilo pri vas stoinse-demšestdeset frankov. Kje ste dobili ta denar?
Guespin je pregiba! ustnice, kakor bi hote! odgovoriti, a ni spravil nobenega glasu iz sebe.
»Dalje vas vprašam, je zopet povzel preiskovalni sodnik. »Kaj pomeni ta karta trgovine z železom »Vnlkanova kovačnica«?
Guespin je napravil kretnjo, ki je kazala, da ga vprašanje preiskovalnega sodnika hudo vznemirja.
»Jaz sem nedolžen,« je dihnil, »popolnoma nedolžen.«
»Ne pozabite, da vas nisem še nobenega dejanja obdolžil.« je rekel preiskovalni sodnik. »Zdaj se vrše šele poizvedbe. Povejte mi, če vam je bilo znano, da je grof Tremorel te dni dobil veliko svoto denarja.«
Bridek nasmeh je preletel Gue-spinov upali obraz, ko Je rekel:
»Vidim dobro, da priča vse proti meni.«
Tem besedam je sledila nekaj trenotkov trajajoča tišina. Zdravnik, župan in Plantat, ki so kar drhteli radovednosti, se niso upali ziniti, vse tri pa je jezila ravnodušnost, ki jo je kazal preiskovalni sodnik.
»Zdaj mi vendar že povejte,« je dejal preiskovalni sodnik, »kje ste bili minolo noč, kje ste dobili ta denar in kaj pomeni naslovna karta trgovine z železom.c
»Ah, saj mi tako ne boste verjeli,« je z ljutostjo človeka, ki se za-
veda svoje onemoglosti, zaklical Guespin. »Mož, kakršen ste vi, ne verjame nikoli Človeku, kakršen sem jaz. Jaz imam svojo preteklost, o kateri boste vi rekli, da je omadeževana. Saj je tudi res, da sem zaprav-ljivec, kvartopirec, lenuh in pohajko-valec — a kaj je na tem? Kaznovan sem bil zaradi izgredov in takih pre-greškov — a kaj naj to dokazuje proti meni? Zapravil sem le svoje življenje in to ni nikomur nič mar, a drugim ljudem nisem nikoli nič zlega storil. Nisem bil vedno sluga. Moj oče je bil premožen, skoraj bi lahko rekel bogat, kajti imel je velike vrtove, veljal je za znamenitega vrtnarja in je mnogo zaslužil. Do šestnajstega leta sem hodil v šolo, potem sem se pri očetu izučil za vrtnarja in v štirih letih sem bil izvežban, kakor malokdo. Toda na mojo nesrečo mi je oče umrl. Zapustil mi je zemljišča, ki so bila cenjena na stotisoč frankov. Toda jaz sem jih v svoji lahkomiselnosti prodal za šestdeset tisoč frankov in sem šel v Pariz uživat življenje. Hrepenenje po zabavi in užitku je bilo močnejše od vseh mojih pomislekov. Zdrav sem bil, mlad in mislil sem, da šestdeset tisoč frankov sploh ni mogoče zapraviti.«
Tisoč spominov na pretekle čase se je vzbudilo v Guespinu in prevzeli so ga tako, da nekaj hipov ni
mogel govoriti Le njegove ustne so šepetale: »Lepi časi so to bili.« A premagal se je hitro in nadaljeval svoje pripovedovanje.
»Osem let sem izhajal s svojim denarjem. A ko mi je denar pošel, sem hotel še dalje živeti tako, kakor sem živel prej, ko so bil v mojem žepu lepi bankovci. Tedaj se je zgodilo, da so me neko noč prijeli redarji. Dobil sem tri mesece. O, na policiji me dobro poznajo. Ali veste, kaj vam bodo policijski akti o meni povedali? Da sem, izpuščen Tz zapora, prišel v največjo bedo. zašel v tiste kroge, ki se samo potepajo, ki malo jedo, pa so največkrat sramotno pijani. Rekli vam bodo. da sem živel med lopovi, med propalicami in prostitutkami in — to je resnica.«
Častivredni župan in milijonar gospod Courtois se je, čuvši te besede, kar stresel groze in ogorčenja.
»To je že skrajno brezstiden človek,« si je rekel. »V kaki nevarnosti je človek, če vzame takega malopridneža v službo.«
Preiskovalni sodnik ni ničesar rekel, spoznal pa je, da ima pred seboj moža, ki ga je razburjenje pripravilo do tega, da brezobzirno razkrije svojo dušo.
(Dalje prihodnji«.)
kavo srce, uspešni napad v Egipt. Naloga bodočnosti bo. da se osnuje blok aliiranih držav, ki bo segal od Stockholma do Bagdada. Carp je prepričan, da centralnih držav nI mogoče  izstradati. — Končno je
Carp poudarjal, da je prišel nt Dunaj le v privatnih zadevah, vendar pa se bo, če nanese prilika, sestal tudi z nekaterimi avstrijskimi državniki, med katerimi ima mnogo znancev.
Vojna z Italijo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj. 25. januarja. (Kor. urad.) Uradno se razglasa:
Italijansko bojišče.
Ob tirolski fronti je obstreljevala sovražna artiljerija kraja Creto (Judlkarije) In CaJdonazzo (dolina Sugana).
Ob goriškem mostišču se vrše pri Osiavju zopet boji. Včeraj zvečer je bilo delovanje italijanske artiljerije ob primorski fronti očitno zopet živahnejše.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Ho fer. fm!.
*
ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 22. januarja. Na vsej fronti časoma topovsko streljanje. Sovražna artiljerija je provzročila krajem, posebno v Suganski dolini, nekaj škode; naša artiljerija je razdejala gostilno v Lavaronu, ki jo je bil zasedel sovražnik, in je razpršila sovražne oddelke v dolini San Pele-gTino (Avisio) in pri Corvari (Gadr-ska dolina). V bovškem odseku in »a Slemenu (Krn) so potekle male mfanterijske akcije za nas ugodno. Na Kraški planoti se ie posrečilo enemu lastnemu oddelku, ki je bil prodrl proti sovražnim črtam z namenom, da sovražnika nadleguje in moti njegova utrjevalna dela, vple-niti puške, orožje in ročne bombe. Neki sovražni letalec je metal bombe na Dogno (gorenja dolina Bela), ne da bi nam napravil škodo.
Iz vojnoporočevalskega stana: »Uspešne infanterijske akcijec Italijanov se omejujejo na to, da so njihove poljske straže pred Bovcem zbežale pred eno naših patrulj ter pustile za seboj nekaj svoje oprave in so se vrnile na svoje mesto šele potem, ko so dobile zadostno ojače-m*e. Pred Slemenom smo obstreljeval! uspešno sovražno infanterijo. Čas bi bil, da nehajo v italijanskih uradnih poročilih generalnega štaba smešna pretiravanja, ker takim poročilom nit! v lastni deželi ne verjamejo več dosti.
Naši letalci nad Riminl.
Drzni napad naših letalcev na Rimini. ki je bil pred kratkim izvršen, je eden najbolj posrečenih činov naših pomorskih letalcev. Neki letalski častnik poroča z oblastveno dovoljenim popisom poleta to-le: »čeprav je bil dan. določen za napad, prekrasen zimski dan, vendar vreme ni bilo najugodnejše. V gorenjih zračnih plasteh je vel močan protiveter. kar otežkočuie polet. Poleg tega ie bil občuten mraz. Rimini smo dosegli v tretji popoldanski uri. Prvotno sem plul v viš'ni par sto metrov, potem sem se dvignil na 3200 m visoko in sem se spustil šele nad Rimini v višino, potrebno za akcijo. Zrak je bil čist. zato smo ime!? krasen razgled. Moje letalo je bilo med orvimi, ki so priplula nad Pimini. Predno pa smo mesto prenluli, je počil svarilni strel in vse življenje v Rimini le izumrlo. Promet vozov in cestne železnice fe prenehal, ljudje so zbežali v hiše. Komaj smo napravili prvi kro<r nad mostom, že so nas divle obstreljevali številni obrambni tonovi. ?rap-neli so pokali na desno in levo poleg tesra ali onega hidroplana, zadel ni nobeden in škode ni napravil nobeden strel. Prekrožil sem mesto enajstkrat in vrgel več bomb na isto. Z uspehom *vo?e akcije smo iako zadovolmi, ker smo rešili stavljeno nam nalogo na najboff učinkoviti način. Poleg zunal mesta se nahalafo-če munfcijske tovarne smo uničili tudi tam nostavljene hangarje in smo poškodovali atrfene pozicije v mestu prav znatno. Sovražnih letalcev ali pomorskih letal nf bilo videti, Čeprav smo bili v sovražnem ozemlju skoro eno uro. Vrnili smo se vsi, r\t da bi nas doletela kaka škoda.«
»Koliko smo ml važni!t
Pod tem naslovom prinašalo »Novine* od svojega posebnega dopisnika M. C-ič pismo z dne 20. januarja 1916, pisano na Pod gori pri Oorict:
»Skupaj nas je več oficirjev. Med nami polkovnik F. V rokah ima zemljevid Podgore. Svoj pogled Je obrnil na pobočje 184. Zamislil se je in rekel: »Vsa Evropa upira svoje oči na to točko!   Vidite, gospoda«
kako smo mi važni!« — Slično je govoril tudi dr. R., ko smo bili na koti 184. Bila je tam straža. Doktor veli: »Evo, na teh vojakih leži Gorica! Ako se oni umaknejo, je Gorica izgubljena!« — Človek na prvi tre-notek niti ne pomisli, koliko so vredni ti vojaki. Pa je tudi res s te kote v par mesecih poteklo dva potoka krvi. Na tej dlani zemlje je padlo z ene in druge strani več tisoč ljudi, ali vsaj trikrat več Italijanov nego naših. Naši ji pravijo »OŠtra punta«, Italijani pa »Monte inaccessibile« (hrib. na katerega se ne morejo povzpeti). Pa tudi se ni bati, da bi se kdaj povzpeli tja gori. — Pa tudi nekaj Šale! Pri meni se nahaja podpolkovnik P. Govori o vrlinah in slabostih Dalmatincev. Dotakne se tudi »menaže«, pa veli: Gospoda moja! Evo, moja glava! Ako rečem jutri Dalmatincem: Možje! Zvečer nočemo v Videm. Tam vas Čaka menaža! Ni italijanskih čet, katerih bi ne vrgli, vse bi sesekali. In prepričan sem, da bi vsak s svojo skledico v Vidmu čakal na menažo. In vprašali bi takoj: Ah" imate pa tudi vinca? Ni zaman nastala pri-slovica: da brez kruha in rujnega vinca glava boli Dalmatinca. Ali dajte mu samo to dvoje, pa Vam osvoji tudi vražje bregove. — Prikovala me je bolezen v grlu za deset dni na posteljo. Baš te dni je obiskal bolnišnico poslanec mon-signor Faidutti. Stopil je tudi v mojo sobico. Mila prikazen, vrlo ljubezniv je. Čitaš mu na zunanjosti jakega delovnega duha. ki se skriva v njem. Spomni se tudi Hrvatov iz Dalmacije. Vrli možje, pohvali jih tudi on, ali na žalost, vedno manj Jih je. No, za Italijane jih bomo vedno dobili. — Včeraj sem se primaknil postelji ranjenca iz Novega grada. Opisuje mi svoje jade: Eto. četrti dan je danes, kar sem ranjen. Sele danes so me našli. Jurišali smo, bil sem ranjen. Naši so prodirali naprej, jaz sem zaostal. Skušal sem priti naprej, opiral sem se z glavo in roko. kri mi je zalila usta. Izgubil sem moč. Krogle so letale okoli mene. Da me ne zadenejo, sem se prevrnil v jamo. ki jo Je izkopala granata. Tako je prešel prvi dan, tako drugi. Tretji dan sem čui, da nekdo koplje poleg mene. Italijani so zakopavali svoje mrtve. Zakli-čem: Sanitetci! Pridejo, ali ko vidijo, kako sem ranjen, me zapuste. Četrti dan me je našla naša patrulja. Eden me prime za rame in tako sem bil rešen. Nikdar v življenju ne pozabim tega človeka. Ko me te našel, se mi je zdelo, kakor da sem se drugič rodil na svet.«
Težki časi za Italijo
»Kolnische Zeitung^ dobi 1 poročila, ki kažejo, kako se r tranji položaj Italije slabša od d 3 do dne. Vesti o republikansken razpoloženju, vsled katerega t bilo potrebno, zbrati večje mas- čet, vesti o revoltah radi glada in manifestacije proti vojni so Številne in vsebujejo precej resnice. Izredno mnogo je vojakov, ki pobegnejo v Švico in tam odkrito govore o po-grešeni vojni politiki Italije. Tudi v gospodarskem pogledu je nastalo tako pomanikanje, da si politični voditelji belijo glave, kako bi se pomagalo. Hud je odpor proti Angliji. — Težki so časi za Italijo že sedaj, postajajo vedno težji, kmalu bo njen položaj neznosen. Taki pojavi, kakršni so v ItaI?ji,pričajo dovolj jasno, kako katastrofalna je bila vojna za Italijo že doslej. Nadaljevanje jej prinese popolno katastrofo.
Ministrska kriza v Italiji,
Berolin, 25. januarja. Tu se nahajajo baje poročila o bližnji nepo-srednji premembi v italijanskem kabinetu.
Posvetovanja v Rimu.
Ministrski predsednik je imel dne 24. januarja daljši pogovor s kraljem in nato* je sprejel francoskega poslanika. O prihodu francoskega ministrskega predsednika Brian-da v Rim se poroča iz Pariza, da pride tja začetkom februarja, ako sploh pride.
Italijansko vojno posojilo.
Z dekretom 25. januarja se podaljšuje rok za podpisovanje italijanskega vojnega posojila, ki poteče 10. februarja, do 1. marca m za inozemstvo in italijanske kolonije do 1. maja.
DROBNE VESTI IZ ITALIJE.
»Secolp« upa, da naknadno nabiranje da italijanski armadi 400.000 do 500.000 mož.
V Italiji bodo kovali nov srebrn denar v vrednosti 40*5 milijonov; polovica bo komadov ene m dveh
lir.
Ves paroplovni promet italijanskih trgovskih ladij v Jadranskem morju je ustavljen. V Bari in Brin-disi ne prihajajo več parniki iz Crne gore in Albanije.
Kakor poročajo Italijanski listi, so terjale nemške tvrdke dosedaj italijanskim tvrdkam dovoljene kredite, ki znašajo 640 milijonov.
Vojna z Rusijo.
TOPOVSKI   OOENJ   NA RUSKI FRONTI.
Dunaj. 25. januarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Rusko bojišče. Včeraj so zopet stali razni deli naše severovzhodne fronte pod ruskim topovskim ognjem. Na mnogih točkah je bilo sovražno poizvedovalno delovanje prav živahno. Namestnik načelnika generalnega štaba rH d f e r, fml.
NEMŠKO   URADNO POROČILO.
Berolin. 25. januarja, (Kor. ur.) Uolffov urad poroča:
Veliki glavni stan dne 25. januarja.
Vzhodno bojišče. Ruske   sunke   smo na raznih točkah z lahkoto zavrnili.
Vrhovno armadno vodstvo.
RUSKO     URADNO POROČILO.
22. januarja. Zapadna fronta. V okolici Tanenfelda (1 km zapadno od Lenevadna) so obstreljevali Nemci naše jarke s plinovimi bombami. Severno od čartorijska se je sovražnik zaman trudil zopet vzeti od nas zasedene višine. V Galiciji ob srednji Stripi smo preprečili sovražni poskus približati se našim jarkom. Na dolenjem toku Stripe in ob Dnjestru smo napadli sovražnika, ki je bil zasedel višine severno od Jaslovca in vas Dublovo (14 km jugovzhodno od Latača). Vas Dublovo smo že vzeli. Severovzhodno od Črnovic je zažgal sovražnik v naši bližini štiri mine. Tu se je razvil ljut boj. — Črno morje. V črnem morju so potopile naše torpedovke 40 Jadrnic v bližini anatolske obali. — K a v k a z i j a. Zasledovanje cen-truma turške armade, ki se na vrat na nos umika iz okolice Tortumske-ga jezera, traja. Vjeli smo več sovražnikov in vplenili več orožja, municije in proviianta. Koziki, ki imajo za nrihodnji cilj forte Erzeru-ma, so pobili na sto in sto mož tur-
ških zadnjih čet ter vjeli nad tisoč mož. Ostanek zadnjih čet je zbežal v Erzerum, Naša artiljerija je obstreljevala utrdbe pri Erzerumu.
Z besarabske fronte.
Iz črnovic poročajo: Po kratki pavzi, ki jo je sovražnik porabil, da je izpolnil vrzeli iz druge bitke pri Toporovcu. so Rusi 22. t. m. zopet napadali, vsakokrat pa so bili krvavo zavrnjeni. Glasom povelja vrhovnega poveljnika Ivanova, ki so je našli pri nekem vjetniku, se je ruskim vojakom v slučaju, da pridejo v črnovice, dovolila dvodnevna plenitev in vsakemu vojaku darilo 40 rubljev. Carja pričakujejo v Ki-šinevu, kjer se vrše velike vojaške priprave, člani ruskega diplomatič-nega zbora v Bukarešti so odpotovali v Kišinev. Glasom izpovedi vjetnikov se bo ruska ofenziva ob besarabski fronti nadaljevala. Sovražnik zbira močna ojačenja v prostoru Hotin-Larga in Lipkani. Zadnje dni so se vršili pogosto zračni boji. Ruski letalci so pripluli nad Črnovice in metali bombe, ki so padle v bližini nove katoliške cerkve in kolodvorske Četrti na tla* ne da bi bile napravile škodo.
»Russkija Vjedomosti« piše o besarabski bitki, da je bila po svojem bistvu le uvodna epizoda, ki ne bo imela na vojno kot celoto nobenega vpliva. Bitka ni imela uspeha, sovražna fronta ni prebita, niti se ni doseglo, da bi se bil moral sovražnik deloma umakniti. Niti o krajevnem razvoju bitke ruska uradna poročila ne dajo pregleda.
Osvojeno slovansko ozemlje.
Po »Novem Vremenu« posneta poročila pravijo, da so čete centralnih držav zavojevale na severu 300.000 kms, na jugu pa 80.000 km3 slovanskega sveta.
Novo rusko posojilo.
Glasom poročila »RječL« je bito na novo rusko posojilo podpisanih 322 milj. rubljev, hranilnice so prevzele 80 milj., privatne banke pa so morale prevzeti 600 milijonov.
ZAPADNO B0JISCE.
ŽIVAHNEJŠE  GIBANJE NA FRANCOSKI FRONTI.
Berolin, 25. januarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan dne 25. januarja«
Zapadno bojišče.
Na Flandrskem je naša artiljerija silno obstreljevala sovražne pozicija. Patrulje, ki so na nekaterih mestih vdrle v močno razstreljene nasprotnikove jarke, so konstatirale pri njem velike izgube, vjele nekaj mož in vplenile 4 metala min. Temp-lerski stolp in katedralo v Nleuportu, kjer je imel sovražnik dobra opazo-vališča, smo podrli. Vzhodno od Nieuvtlla so naše čete po uspešnem razstreljevanju min vdrle v sprednje francoske jarke, vplenile 3 strojne puške in vjele nad sto mož. Opeto« vano započeti sovražni protinapadi proti zavzetim pozicijam niso prišli preko slabotnih začetkov, samo posamezni srčni ljudje so zapustili svote jarke, mi pa smo jih postreHIi. Nemške letalske fiotilje so napadle vojaške naprave v Nancvju in tamošnje letališče ter tovarno Bacca-rat. Neki francoski dvokrovnik je padel pri St. Benoit severno-zapad-no od Tiancourta z letalci nepoško-van v naše roke.
Vrhovno armadno vodstvo.
•    e •
FRANCOSKO   URADNO POROČILO.
22. Januarja popoldne. Tekom noči Je naša artiljerija oddala par strelov na provijantne kolone in delavske skupine sovražnika v Belgiji, v Champagni in v Vogezih. Na ostali fronti je bila noč mirna.
22. Januarja zvečer. Precej silen artiljerijski boj v raznih odsekih. Posebno učinkovit je bil naš ogenj severno od Aisne v okolici Berry-au-Baca, na naši fronti v Lo-tarinski in v Vogezih (dolina Pon-trojreX
Belgijsko poročilo.
i a n u ar j a. Artilerijski boj je bil tekom dopoldneva zlasti v okolici Dixmuidua silen, proti večeru pa je bil zopet slabotnejši. Na številnih točkah smo razpršili sovražne delavske skupine.
ANGLEŠKO URADNO POROČILO.
22. januarja. Pri Fricourtu na obeh straneh artiljerijsko delovanje. Uspešno smo obstreljevali okope pri HuIIuchu. Richebourgu in Pilkemn. Sovražnik je pri kanalu Comines razstrelil mino, ki je napravila nekaj škode. Zasedli smo vdrtino.
Zračni bo*? na zapadu.
Parlamentski tajnik Tennant je sporočil angleški zbornici, da so Angleži tekom štirih tednov izgubili 13 letal. Nemci pa najmanj 9, če ne 11. Angleži so izvršili šest bombnih napadov s 136 letali, Nemci 13 z 20 letali. Nad nemške strelske Jarke je poletelo 1227 angleških letal, nad angleške strelske jarke pa 310 letal. Večinoma se vrše zračni boji za nemškimi črtami, zato so tudi angleška poročila o nemških izgubah tako nezanesljiva.
Vlada In Clemencean.
Francoska vlada se odločno postavlja proti Clemenceauu. »Temps« prinaša inspiriran članek, da dela Clemenceau razkrafajočo politiko, škoduje s svojo kritiko ekspedicije v Solun in zahteva sedaj nadzorovani! odsek s pomočjo socijalistov. kar bi bil naravnost prevrat, ki bi vezal vladi roke in parlament odbil.
ANGLEŠKI    BRAMBNI ZAKON.
London, 24. januarja. (Kor. ur.) Poslanska zbornica Je sprejela zakon o vojaškem službovanja v tretjem branja s 338 glasovi proti   36 glasovom.
Premoženjski davek na Angleškem.
Del angleškega časopisja govori resno, da se naj del premoženja, daleč preko navadne davčne mere, zapleni od države. Zasilno oddajanje
posesti in dohodkov mora iti vštric brambni dolžnosti. Bogataš mpra žrtvovati svoj denatf. kakor mora abogi na bojišče. ^Tvt^jpL j
štedenje na Angleškem.
»Manchester Guardian« polemizira proti temu, da hočejo londonske muzeje in galerije zapreti, ker hočejo pričeti na ta način štediti.
AMERIŠKI     PROTEST PROTI ANGLUL
»Associated Press« poroča i* VVashingtona: Amerika je sporočila, da se pritožuje proti izvedbi angleškega zakona o trgov in i s sovražniki, ker ta zakon škoduje ameriški trgovini.
Švedska nevtralnost.
V švedskem državnem zboru se Je pričela proračunska debata ter je ministrski predsednik Hammes-kjold v drugi zbornici podal izjavo, da ni nobenega povoda za dvom, da bi švedska politika ne bila nevtralna. Želimo ohraniti mir in naša dolžnost je, delati z vsemi silami na to. Računamo pa obenem s tem, da Švedski to ne bo mogoče. Simpatije pri tem ne odločajo, marveč edino švedski interesi. Dosedanje politike se bo Švedska držala tudi v bodoče. Obžalovati je, da delovanje za pravice in blagor nevtralnih držav in za ohranitev mednarodnega prava ni našlo več in obsežnejše podpore. To pa moramo naglaŠati: Če bi se Švedska vklonila utesnitvi pravice in prostosti, bi se bilo bati, da se ta utesnitev po vojni še poveča, tako da bi bili končno ekonomično in politično odvisni od drugih.
Anglija in Portugalska.
Iz Amsterdama poroča »Vossische Zeitung«: Anglija skuša iznova zaplesti Portugalsko v vojno. An-gljia namerava kupiti portugalske vojne ladje in moštvo postaviti v angleško službo. Portugalska še ni končno odgovorila.
Bofl na morio.
Zaradi podmorskih čolnov v Sredozemskem morju. Iz Milana poročajo, da so dobile ententne vojne ladje na poti v Solun povelje, da se zaradi nevarnosti podmorskih čolnov umaknejo na Malto in Krf.
Neokretnost   italijanske mornarice.
Znani mornariški veščak Le-stonnat piše v listu »L' Oeuvre«: Do sedaj na Adriji izvršeni dogodki dokazujejo veliko neokretnost italijanske mornarice. Manjša avstro-ogrska mornarica je mogla vsled izbornih pristanišč dalmatinske obali spraviti večjo italijansko mornarico v zadrego. Izgube italijanske mornarice so toliko hujše, ker Anglija In Francija jej ne moreta pomagati s kako večjo akcijo, razven ako se četverozvezi posreči, da oprosti od sovražnika zasedeno ozemlje, česar pa ni še pričakovati.
Ponesrečen nemški parnik..
Iz Karlskrone poročajo: Nemški parnik »Kresman« (500 ton) je na noti fz Stettina v Stockholm v nedeljo zvečer pri UtlSngnu nasedel in zajel vodo. Moštvo se je rešilo na kopno.
Holandsko plovstvo.
Iz Haaga poročajo, da je pričakovati v kratkem odredbe, da smelo holandske ladje sprejemati tovor samo za holandska pristanišča. Vlada v bodoče ne bo več dovoljevala prodaje nizozemskih ladij.
TURSKA VOJNA.
TURŠKO POROČILO.
25. j a nu a r j a. Fronta v Iraku, Sovražnik, ki je ime! pri Selahiju velikanske izgube, ni poskusil nobenega novega napada. Pri Kut el Amari od časa do časa orenehajoči artiljerijski boj. V noči 18. t. m. smo uspešno presenetili neko sovražno taborišče zapadno od Korne. Sovražnik je imel mnogo mrtvih in Je Izgubil tudi mnogo živali. V tej pokrajini je zapadel sneg ter Je zelo mraz, kar je izreden slučaj. — Kavkaziia. Ničesar pomembnega ni poročati razen o brezpomembnih praskah na desnem krilu severno od reke Murad. Na drugih frontah je položaj nespremenjen.
Vojna ▼ Mezopotamiji.
London. 24. januarja. Reuter: Višji poveljnik v Mezopotamiji poroča, da je bilo 22. t m. za malo ur sklenjeno premirje, da so odpravili ranjence in pokopali mrtve. V zadnjih 24 urah sta narasla Tigris za 7 in Amarom za 2 in pol čevlja, vsled česar so gibanja čet postala po kopnem nemogoča. General Townshend
20. Itcv.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 96. januarja I»i6
Stran S.
crroča, da ie zadostno preskrbljen s
sem potrebnim in da njegove čete iso imele zopetnih bojev.
Sveta vojna v Perziji.
Privatna poročila fe Perzije ravijo. da je izšel v Perziji fetvah, j proglaša, da uničenje vseh prista-ev Rusov In Angležev v Perziji s tališča vere ni greh.
Mi ii primorci dežel
Največji vojak avstro-ogrske armade je brez dvoma neki dalmatinski črnovojnfk iz Imotskega, ki je ;red kratkim stopil pod bojne zastave. Mož je visok 2 m 13 cm.
Junaki s »Zente« v Pulju. V ponedeljek opoldne so dospeli v Pulj junaki s »Zentd«. Občinstvo jih je navdušeno pozdravljalo. Sedaj, ko je Črna gora poražena, so se vrnili v domovino še pred koncem svetovne vojne, kar razveseli gotovo vsakega, zlasti pa njihove svojce. Naši junaki so bili v črnogorskem vjetništvu 18 mesecev.
V Pulju je umrl ravnatelj c kr. iržavnozadolžne blagajne vladni svetnik Ferdinand S t e p a n e k, ki ie ob mobilizaciji vstopil v mornariško službo kot c. in kr. mornariški poročnik. Dasi je imel že 60 let in je Mi precej boiehen, je vendar vršil svojo nelahko nalogo z največjo :anostjo, bolezen pa se je razvijala in končno jej je podlegel.
Pivo v Pulju se po določitvi cen trdnjavskega komisarja prodaja: puntigamsko, Dreherjevo itd. skla-diščar 58 K za hekto, gostilničar 76 v za liter. Pizenjsko pivo: skladiščar 66 K, gostilničar po 88 v. Budje-viško iz mestne pivovarne: hekto 64 K. v gostfrni po 80 v.
Roparji okoli Sušaka. OrožniŠki postaji na Sušaku je bilo naznanjenih od 1. januarja do sedaj 45 roparskih :: >?adov. To so ciganske torpe. Neko kmetico Katic so štirje cigani pobili na tla, ker jim ni dala zatheva-nega denarja. Pastirja Petroviča so
pobili ter mu pokradli par ovac. Proti roparjem so poklicani vojaki ra pomoč.
Na Reki se je vršil v občinskem prledališcu velik koncert v korist turškega polumeseca. Pel je na kon-ertu tudi Dalmatinec Bračanin "arko Vuškovič: dve pesmi Je pel v hrvatskem jeziku.  Prvič se Je ta
r v občinskem gledališču pelo hrvatsko.
Kdo ve kaj? Prosim prijaznega sporočila, kje se nahajajo moj oče Anton S o v d a t, sestra Marija S o v d a t in stari oče Anton Rukli iz Ladri št. 5 pri Kobaridu. do domače Rukli. — Franc R u k 1 i, Parkvilla dr. Kramer, Trenčin-Teplitz, Ungarn.
Dnevne vesti.
— Poziv k razobešanju zastav.
Ker se je v Nemčiji na slovesen ^ačin obhajal god Njegovega Veličanstva našega presvftlega cesarja, vabim vse p. n. hišne posestnike v Ljubljani, da jutri na čast visokemu zavezniku svoje hiše okrase z zastavami. — Zupan: dr. Ivan Tavčar.
— Poldrugo leto je poteklo včeraj, kar je udarila usodna ura, v ka-eii se je porodila svetovna vojna. One 25, julija 1914 je namreč potekel avstro - ogrski ultimatum Srbiji in <=o bile pretrgane diplomatlčne zveze — In s tem se je začelo nasprotje med velikimi državami. Poldrugo leto je Evropa v plamenu, a še ni nič znamenj, ki bi kazala na skorajšnji konec.
— Občinstvu v znanje in ravnanje. C. in kr. etapno poveljništvo v Ljubljani je odredilo, da bo, ako *e semkaj približa kako sovražno T?talo, na Gradu podnevi razobe-šena rdeča zastava, ponoči bo gorela rdeča luč. Občinstvo se opozarja, da ob takih prilikah hodi ob hišah in objektih sploh, ki so kriti od Grada, — tedaj n. pr. po Glavnem trgu Je Iti po zgornji strani. — Najbolje pa Je, da se takrat čim manj bodi po ulicah In cestah. Ako kdo najde kak nerazstreljen Izstrelek, naj ga zaradi nevarnosti ne pobere, ampak o tem takoj obvesti najbližje r~ožništvo, policijo ali pa etapno Poveljništvo.
— Padel Je na severnem bojišču pri Kolomeji Junaške smrti In-fanterist _ Josip S t a r i č, sin pekovskega mojstra losi pa Starica, star komaj 18 let. Junaku, ki je žrtvoval svoje mlado življenje za domovino, časten spomin!
— Naša kri. Tz pisma odvetnika ir. T. Gosak, sedal nadporočnika pri čmovolniškem polku: Nedavno sem Poročal, da naš " ... črnovoj-r'*ki polk po uspešno dovršeni ve-iki ofenzivi proti Srbiji počiva. Te-U počitka le bilo že dan po od-
poiiljatvl mojega dopisa konec Znaten del polka je imel nove uspešne boje proti Srbom in Črnogorcem na črnogorskih tleh. Izvanredno hrabrost Je pokazal ta polk v borbi pri Zabrežu ob Savi. Pohvalil ga je njegov komi poveljnik. Znano srbsko mesto Obrenovac je zavzel edino ta črnovojnlški polk. Pohvalilo ga je NJ. Veličanstvo, kajti pri Čačaku Je rešil situvacijo. V Srbiji je imel polk glede terena morda najtežavnejšo črto Glavne izgube so zadele . pri zgoraj navedenih kraiih. Sedal je pri polku le še malo ki Jih nemški tovariši mnogokrat imenujejo bisere vojaške zvestobe in požrtvovalnosti. V zadnji dobi smo bili 22 dni na potu; dobili smo mnogo novih stotin kilometrov na svoje podplate. Kam nas sedaj popelje naša usoda, ne vemo. Če bom mogel, bom o tem pozneje poročal.
— Iskrene pozdrave prijateljem in znancem kakor tudi vsem čitateljem »Sloven. Naroda« pošiljajo s »trde« doberdobske planote topni-čarji težkih havbic: Ivan Dolenc iz Divače, S. Oplanič iz Pulja, Fr. Bukovec iz Sv. Katarine pri Medvodah, Ivan I n d i h a r iz Ribnice in Jakob Mole iz 2 a ž a r a pri Vrhniki.
— Darilo. Gospa Melanrja Luck-mann v Ljubljani je darovala 50 K za »Rdeči križ« in 50 K za namene vojne preskrbe.
—»Rdeči križ«. Gospod c. kr. sekcijski šef dr. Vladimir Globočnik pl. Sorodolski na Dunaju je podružnici »Rdečega križa« v Postojni vnovič naklonil darilo 100 kron.
— Zahvala. Podpisani se zahvaljujemo za dobro pomoč zdravnikov in skrbno postrežbo osobja v c. in kr. rezervni bolnišnici št. 5. objekt IV. v Ljubljani. Zlasti se zahvaljujemo sestri gospodični Ivanki Coku-vi, ki se je zelo trudila za blagor bolnikov. — V Kočevju, dne 24. Januarja 1916. — Emerik Schantl, c. in kr. prostovoljni strelski polk št. IV.; Franc Eichelsberger, c. m kr. čmovojniški po!k 169/1, oba rojena Štajerca.
— Nabava raznih predmetov za c. in kr. vojsko. C. in kr. vojno ministrstvo nabavi meseca februarja 1916 razne predmete, tako: vrvi, svetilke, znake za delavce, znake za strežnike, konfekcijonirane trakove za vojaške jubilejne križce, čevljarsko orodje, krojaško orodje, čevljarsko smolo, prejo za Čevljarje, sukanec, gumbe, igle. Ponudbe s potrebnimi vzorci, je poslati skupno v enem zavitku najkasneje do 10. februarja 1916 c. in kr. vojnemu ministrstvu, oddelek 13. Ponudbe morajo vsebovati vse, kar je glede kakovosti dobavnih predmetov, cene, dobavne množine m dobavnega časa potrebno. Ponudbe je kolkovati s kolkom za 1 K, vezane niso na posebno obiiko. Interesente opozarjamo, da se dobivajo za vlaganje ofert posebne tiskovine (Form. Lag. Nr. 909) in sicer po 8 vin. komad (naslov: Oberreutersche Buch-druckerei M. Salzer, Dunaj, TX. Pe-Jfkangasse 1). Ker ti formuTarji olajšujejo vlaganje ponudb, so Jako nri-poročljivi. Predmetni ponurheni razpis je interesentom na vp -led v pisarni trgovske in obrtniške z srnice v Ljubljani.
— Prihodnja izdaja krušnih 1 art.
Ker Je aprovfzačni odsek zasledi1, da so hodili nekateri ljudje po krušne karte tudi za take osebe, ki so že same sprejele karte, sklenil je, da pri prihodnji oddaji krušnih kart nihče ne dobi, kdor ne prinese s seboj listek, na katerem bodo poimensko napisane vse osebe, za katere zahteva karte In pa ulica ter hišna številka, kjer isti stanujejo. To velja za vse komisije krušnih kart.
— Gostilničarji, kavarnarji In prekuharjl imajo prednost, da dobivajo kruh tudi na knjižico, ki jo dobe pri krušni komisiji. Na to knjižico pa smejo dobivati kruh le tedaj, če je ista vsak ponedeljek potrjena s pečatom krušne komisije na magistratu. Ta pečat je dokaz, da je do-tičnik oddal toliko krušnih kart, kolikor je dobil kruha na knjižico. Če gostilničarii itd. ne predlože prodajalcu kruha aH peku knjigo, ki Ima pečat za vsak teden posebej, se jim ne sme več izročiti kruha na knjižico. Kdor bi postopal drugače, je soodgovoren za škodo, bo nosil tudi posledice.
— Krušne karte se dobivajo ta teden pri vseh komisijah v petek hi soboto, vselej od 8. zjutraj do 1. popoldne.
— članom gremija trgovcev v LJubljani se naznanja, da dobe važna pojasnila za napoved pridobninske-ga davka pri načelniku gremija trgovcev v Ljubljani, Ivanu Samcu, trgovcu na Mestnem trgu.
— Umrl |e danes zjutraj uradnik Južne železnice in privatni učitelj Jezikav gotood AntotL&ihtJLilc, x
LJubljani, na Breg« it 20. Počivaj
v minil
— Umrl }e danes ljubljanski meščan in kleparski mojster gosp. Ivan Remžgar, zapustrvši vdovo in troje otrok. Prijazen mu spomini
— Umrla Je v Ljubljeni, Križev-niška ulica št. 7 gospa Ana G 61 z 1, mati gg. Aleksandra hi Drag. Gotzl, podobarja v Ljubljani ter Adolfa Gotzl, c. kr. nadporočnika, — Priza^ detim rodbinam naše srčno sožalje!
1800 kron je doslej neznan tat ukradel neki posest niči v Vašah pri Medvodah izpod postelje. Tat je moral razmere v hiši dobro poznati.
Otrok umrl vsled opeklin. Posestnika Jera Hribar v Srednji Beli je šla te dni v Kranj na tedenski semenj. Doma je pustila svojih šest otrok pod varstvom najstarejše hčerke Marije. 131etna Marija je šla prat k bližnjemu potoku, drugi otroci so šli v šolo, mali bratec, star eno leto in pol. Je pa spal v postelji. Ko se je Marija vrnila čez nekaj časa in stopila v sobo, se je nahajala kar naenkrat v gostem dimu, bratec pa je jezal pod posteljo in oblekca Je gorela na njem. Sosedje so prišli m pogasili ogenj, otroka pa ni bilo mogoče več rešiti, umrl le še isti dan. Kako je nastal ogenj v sobi, še ni znano.
Mandlovo drevo na Dolenjskem. Na vrtu gospoda Dell Cota v Avguštinah pri Kostanjevici, Dolenjsko, je mandlovo drevesce, ki se nahaja od 16. januarja 1916 popolnoma v cvetju. To je pač redek slučaj za nas Dolenjce.
Iz Maribora. Doslej včasih res pretirane cene marsikakšnemu pridelku so se v zadnjih dnevih mestoma izdatno znižale. Tako so prodajali dne 22. t. m, jajca n. pr. za 14 v komad in proti poludnevu baje tudi že po 12 v. Ravno tako so se mestoma znižale cene mleku, ki ga nekatere knletice prodajajo že do 32 v liter, dočim je še pred dnevi veljalo mestoma celo do 40 v. V obojih slučajih je tudi množinski donos že izdatno poskočil. Kakor pri tem dvojem je tudi s kmečko zabelo (za-seko), koje se je zadnje dni doneslo precej v mesto. Prodajala se je večinoma po 6 K kilogram, kar v tem času gotovo ni drago, saj velja v mestu mast 7 do 8 K kilogram. Vina se sicer ni pridelalo lani dosti, ker je razsajala močno peronospora. Vendar se je že lani v pozni jeseni prodajalo za 60 do 80 odstotkov dražje kakor prejšnje leto. Odkar se je zopet pivo podražilo, so tudi cene vinu zelo poskočile in plačujejo danes po Slov. goricah n. pr. takozvano »mešano vino« že po 90 v do 1 K 10 v liter, to pri velikih nakupih. Haloško vino se je, kakor se nam iz verodostojnega vira poroča, zadnje čase istotako zelo podražilo. Piše se nam. da so ponujali vinski kupci za ne poseben burgundec že celo 1 K ?0 v do 1 K 32 v, istotako pri velikih nakimib. Seveda je treba danes tudi viničarje dosti dražje plačati, kakor preje. V Halozah plačujejo danes vi-ničarjem že po 80 do 90 v na dan, dočim so preje dobivali 30 do 40 vin. na dan. Kdor je imel količkaj pridelka v svoiem vinogradu, bo imel letos precejšen zaslužek. — Po mestu se je pojavilo številno slučajev črnih koz in tudi nekai slučajev otrpnenia tilnika Prvo bolezen so menda zanesli bolni vojaki iz fronte. Oblasti so odredile vstrd tega splošno cepljenje koz, po šolah je celo vsak učenec in vsaka učenka v to primorana. Civilno prebivalstvo se ravno tako pridno poslužuje ugodnosti cepljenja, kakor vojaštvo. Kljub temu se je pojavilo zrmet par slučajev dne 20. t. m., dasi je bilo preje že par dni mir. Med otroki se poiavljajo tudi slučaji škrlatice in davice, dasi v omeieni meri. Upati je. da bode vse to kmalu poleglo, kajti vojaška sanitetna oblast je odredila, da se bode mesto in okolica od zdravstvenih komisij pregledala in necepljenim cepile koze. — Kuga slinovka se je zor>et močno pojavila in razširila no celem mestu in okolici. Okrajno glavarstvo je vsled tega poostrilo vse odredbe za razkuževanje. — V Srbiji je umrl na legarju, tako se nam poroča, urarski pomočnik go-skod Fr. Souček, uslužbenec urarja g. Fr. Bureša. Souček ni bil le zaveden Čeh, marveč tudi marljiv hi neumoren sotrudnik vseh naših narodnih društev. Sodeloval le v naši Ciril-Metodovi družbi, pri Dramatičnem društvu, med tamburaši In v pevskih zborih, zlasti pa je bil odličen Sokol-telovadec. Sokola Je še prav posebno posvetil vse svoje obilne zmožnosti. Priljubljen Je bfl v vseh narodnih krogih, kajti poleg neumorne marliivosrl ga je odlikovala tudi odlična Hubeznjivos*. uslužnost ter dobra volja. Ujet Je bil decembra leta 1914. Bla^r mu spomin! — O g. Janku Koželju, notarskem uradniku, se je govorilo priče tko*n_t- m_ jd* ie cadel na stvar-
nem bojišča. Vest ni istinita. Iz Galicije Je prišel na Jugozapadno bojišče ter bil ranjen in tudi drugače poškodovan. Nahaja se zopet v Mariboru. —- Jurist Aloj. Gomzi piše svojemu prijatelju, da je bil dne 23. Julija od Italijanov vjet Prepeljali so ga v Moureale pri Palermi na Siciliji. Pravi, da se ne godi slabo m da je ravno narava ob tem času na otoku divna. Vseeno trpe on kakor tudi drugi na domotožju in vsi upajo na skorajšnji mir. Pozdravlja vse svoje znance, zlasti one gospode tovariše enoletnike, s kojimi je bil skupaj v enoletni šoli, oziroma v fronti.
Zlato na Koroškem. Svoje dni so pri Rennwegu na Koroškem kopali zlato, a tisti rudnik je že zdavnaj opuščen. Zdaj se delajo priprave, da bi posebna komisija preiskala, če bi se izplačalo tod novic s pridobivanjem zlata.
Veleizdajniški proces na Dunaju. »Nowa Reforma« poroča: Kakor znano, so bili lani obsojeni radi veleizdaje na smrt nekateri ruski, oziroma rusinski politiki, med njimi poslanca dr. Markov in Kurilovič ter dunajski korespondent »Novega Vremena* Jančeveckij. Sedaj je najvišje vojaško sodišče sodbo prve instance potrdilo in sklenilo priporočati obsojene v pomilošče-n J e tako, da se jim smrtna kazen spremeni v ječo.
Aleksander Moissi v tukajšnjem »Kino Ideal«. Včeraj je predvajal »Kino Ideal« film »Njegov edinece z Aleksandrom Moissi v glavni vlogi. Moissi se zopet pokaže kot umetnik filmskega predstavljanja^ posebno pa v zadnjem delu, kjer se on kot na smrt obsojen zločinec nepričakovano s svojim očetom pastorjem sni-de. — Kot druga slika je prišla vojaška veseloigra »Amor v kvartir-ju« k predvajanju. V glavni vlogi A ud Nlssen najbolj simpatična in dražestna filmska umetnica Nemčije. Ta fini spored spopolnuie najnovejše vojno poročilo »Mestrov - teden« in se predvaja še danes In ju-trl. V soboto: ? ! ? Joe Deebs ? ? !
Zgubil je večjo svoto denarja neki vojak včeraj od pol 12. do opoldne »Za vodo« od trga za stolno cerkvijo do mosta pri Sv. Jakobu ali na poti potem do mostu čez Grada-ščico. Pošten najditelj naj odda denar na policiji.
V vojaško službovanje zopet poklicana družabnika tvrdke C i uha 6c Jesi h, »Pod Trančo« vzljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da njima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve.
Književnost.
— »Slovenski  Pravnik« ima v
12. številki lanskega letnika naslednic vsebino: 1. Dr. L. Pitamic: Friderik Naumann: »Srednja Evropa«. 2. Iz pravosodne prakse. A. Civilno pravo, a) Lastnik živali (podjetje) je po § 1320 in ne le po § 1913 o. d. z. odgovoren tudi za opustitve svojih uslužbencev. — Določitev mere sokrivde. — Zakoniti pojem bolečine obsega le telesno bol, dušne boli ni upoštevati, b) O pristojnom uzdržavanju žene. — »Clausula rebus sic stantibus«. c) Poravnalno postopanje: Ako predlaga več dolžnikov skupaj (zakonca) uvedbo poravnalnega postopanja, mora biti glede vsakega izmed njih jasno, da so dani pogoji za otvoritev konkurza, (§ 1 por. r.), in se mora po tem tudi ravnati izkaz imovine, oglasilo terjatve itd. — 90dnevni rok po § 56 št. 1 por. reda je nepremenljiv in njegovega poteka tudi vlaganje pravnih pomočkov motiti ne more. B. Kazensko pravo. Vojna judikatura: navijanje cen. 3. Razne vesti.
Bazne stuinl.
* Železniška nesreča. Na progi Sombrova-Pečuh je mešani vlak zadel ob osebni vlak. Pet ljudi je bilo ubitih, mnogo pa ranjenih.
* Atentator Čabrinovič umrl. V kaznilnici v Terezinu na Češkem Je za Jetiko umrl Ncdeljko Čabrinović, ki Je bil zaradi atentata v Sarajevu obsojen na 12 let težke ječe.
* Zopet trčenje vlakov v Italiji. Brzovlak Bolonja-Rim je zadel zvečer v neki tovorni vlak. Bila je gosta megla. Ne ve se še, ali je nesreča povzročila večjo ali manjšo škodo.
* V KOevn je umrl bivši gališki državni in deželni poslanec dr. Mi-lewski, ki Je bil ravnatelj gališke hi-potečne banke v Lvovu in ki so ga Rusi po zavzetja Lvova % banko vred odpeljali v Kijev.
* Zaplenjeno premoženje. Sodišče v Inomostu je odredilo, da Je zapleniti vse v Avstriji se nahajoče premoženje bivšega tirolskega deželnega poslanca dr. Langerottija, ki je tožen zaradi veleizdaje in zločina
I r*£ftji irtrAftif trni tili dtSavn*
• Umorjenega so našli v Bruse-lju nekega Celsa, ki so ga četvero-zvezni listi dolžili, da je ovadil bolniško strežnico miss Cavel, da je pomagala Belgijcem pobegniti k belgijski armadi, za kar je bila miss Cavel obsojena na smrt in ustreljena,
• Boi proti nenravnostL V neki graški cerkvi imajo vsak mesec enkrat predavanja o času primernih vprašanjih. Dne 23. t. m. je predaval neki profesor Ude o nenravnosti, ki se je močno razvila med vojno. Seveda je vse presojal s stališča cerkvenega naziranja. Resnica pa je, da se je nenravnost strahovito razširila. To je spoznati že po ogromnem številu spolnih bolezni. Morda bo po vojni prilika, da se bo o tem žalostnem pojavu kaj več povedalo.
• Ameriške municijske tovarne. V ameriškem senatu je bil stavljen predlog, naj vlada podržavi vse izdelovanje municije in tako odpravi dobičke, ki jih delajo zasebni podjetniki in ki mogoče vplivajo na vojno. Predlagatelj Cummings je predložil izkaz, ki priča, da se je akcijska vrednost 20 podjetij povečala od 4 na 32 milijonov dolarjev. Od začetka vojne je nastalo v Ameriki 174 novih tovarn za izdelovanje municije, vrednost izvožene municije in izvoženega orožja pa znaša 161,964.000 dolarjev. _
Najnovejša poročila.
AMERIŠKA  NOTA ANGLIJI.
New York, 25. januarja. (Kor. urad.) Brezžično poročilo zastopnika VVolffovega urada: Iz Washingtona poročajo: Zedmjenje države so dale izročiti angleški vladi po ameriškem veleposlaniku v Londonu noto, v kateri ugovarja Amerika proti vsakemu načinu uporabe zakona glede trgovine s sovražnikom, ki bi mogel zadeti ameriško trgovino.
VVashington, 25. januarja. (Kor. urad.) Nota ameriške vlade Angliji glede zakona o trgovini s sovražnikom, nikakor ni protest, marveč le opozorilo proti uporabi zakona, ki bi mogla, kakor misli vlada Zedinjenih držav, motiti ameriško trgovsko življenje.
Angleški podmorski čoln nasedel.
Haag, 25. januarja. (Kor. urad.) Mornariški departement sporoča, da je dne 19. januarja angleški podmorski čoln »H 6« vsled napake v konstrukciji, nasedel v morski cesti Friesche Gat, med Schirmonikoo-gom in Amelandom, kaki 2 in pol morski milji v nizozemskih teritori-janih vodah. Vsi poskusi holandske mornarice, dvigniti čoln, so bili brezuspešni. Nizozemska vlada je sklenila, internirati na nizozemska tla rešeno posadko in tudi čoln, če se ga posreči dvigniti.
Konferenca v Rimu.
R5m, 25. januarja.   (Kor. urad.) Zunanji   minister   Sonnino   je imel enourno konferenco s kraljem. Italijansko voino posojilo.
Rim, 25. januarja. (Kor. urad.) Termin za podpisovanje italijanskega vojnega posojila se je podaljšal do 1. marca.
Vpoklici v Italiji.
Rim, 25. januarja. (Kor. urad.) Nabori za nesposobne spoznanih iz letnikov 1SS6—1891 se bodo vršili baje šele med 28. marcem in 22. aprilom.
Grški naučni minister nmri.
Atene, 25. januarja. (Kor. urad.) Naučni minister Theodokis je umrl. Pokopali ga bodo na državne stroške.
Črnogorski ministrski predsednik.
Rim, 25. januarja. (Kor. urad.) črnogorski ministrski predsednik Mijuškovič je bil od italijanskega kralja sprejet. Tudi Mijuškovič se Je odpeljal v Lvon.
Našim cenjenim naročnikom na prijazno znanje.
Naši cenj. naročniki, posebno pri vojaštvu, na Štajerskem in na Koroškem, bridko tožijo o velikih zamudah, s katerimi jim dohaja naš list v roke, in da se mnogo številk pogubi. Ne moremo vsakemu posameznemu odgovarjati, zatorej tem potom povemo, da naša ekspedicija posveča listu — osobito glede naslovov m pravočasnega oddajanja za različne vlake — vso skrb In paz-nost. Vsa ogromna naklada »Slovenskega Naroda« je do pol 7. zvečer na ljubljanski pošti in sicer: dolenjska, gorenjska, tržaška in goriška proga do pol 5. popoldne, vsi naročniki vojnih pošt do pol 6. zvečer in ostalo ozemlje do pol 7. ure. Vzroki zamudam lista, včasih pri vojnih poštah celo po mesec dni, niso pri upravništvu našega lista, marveč med poštno potjo. To naj blagovolijo naši cenj. naročniki vpo-StavatL
Stran 4.
•SLOVENSKI NAROD*, one 26. Januarja 1916.
20. štev.
Darila.
Posebni izkaz božičnih zavitkov, ki so došli nabiralnici daril v naravi pri c kr. deželni vladi v Ljubljani za vojake v volni.
Iz Ljubljane: Mestna slovenska dekliška šola 560 komadov; mestna nemška dekliška šola 620 komadov; mestni licej 520 komadov; nemška zasebna dekliška ljudska Šola ljublj. šol. kuratorija 510 komadov;   c. kr.
II. državna gimnazija 383 komadov; c. kr. nemška državna gimnazija 136 komadov; c. kr. učiteljska in učite-Ijišna pripravnica 584 komadov; c kr. državna realka  617 komadov;
III. mestna deška ljudska šola 160 komadov; II. mestna deška ljudska šola 295 komadov; nemška mestna deška ljudska šola 110 komadov; c. kr. prva državna gimnazija 783 komadov; deška ljudska šola nemškega šolskega društva 215 komadov; dekliška šola Lichtenthurnovega zavoda 588 komadov; nemška zasebna uČiteljišČna pripravljalniea ljubljanskega šolskega kurotarija 60 komadov; IV. mestna deška ljudska šola 173 komadov: zasebn? učni zavod Jožefa Christofa 36 komadov; deška in dekliška ljudska šola v Šiški 480 komadov; otročji vrtec v Šiški 46 komadov; ljudska šola na Farju 100 komadov; Marijanum 34 komadov: nemška zasebna ljudska šola ljubljanskega šolskega kuratorija v Šiški 78 komadov: I. mestna deška ljudska šola 445 komadov; gdč. Marija. Lujiza in Viktorija K6-nigsberger 50 komadov.
Upravništvu naših listov so postali:
Za »Zavod za v vojni oslepele vojake«: Anton VeHkanje, Tereble-stie v Bukovini, S K, in ob godova-nju bivšega dolgoletnega župana g. Seb. Zarnika v Krtini nabranih 21 K. Skupaj 29 kron.
Za podružnico Rdečega križa za Kranjsko: Odvetniška pisarna dr. Janko 2irovnika v Ljubljani, iz neke kazenske poravnave, 30 kron.
Srčna hvala!
U V71 1180'15—55
291
I imenu M fclifftfti mana!
C kr. okrajna sodnija v Ljubljani je o obtožbi opravitelja c. kr. državnega pravdništva zoper
Franceta Zajca, zavoljo prestopka po § 14 št. 1 cesarske naredbe z dne 7. avgusta 1915 št. 228 d. z. pa tudi radi prestopka po § 15 št. 1 rit. cesarske naredbe v navzočnosti upravitelja državnega pravdništva c. kr. avskultanta dr. Pavlina, prostega obtoženca, zagovornika dr. Svigelja po danes dognani glavni razpravi po predlogu obtožitelja na uporabo zakona, razsodila tako:
I.) Franc Zaje, rojen 21. novembra 1889 v Ljubljani, tja pristojen, kat., oženjen, mesar v Ljubljani, Ambrožev trg št. 7, predkaznovan,
je kriv:
da je:
1. ) prodajal
a) rezervni bolnici v Ljubljani telečje meso in sicer od 7. avgusta 1915 do 10. avgusta 1915 a 4 K, od 11. avgusta 1915 do 1. septembra 1915 pa po 3 K 40 h pri kg,
b) Alojziji Tratnik In Tomažu Bizilju v istem času telečje meso brez ozira na kakovost, I. in II. vrste a 3 K 30 h, pozneje pa celo a 3 K 50 h per kg, da je toraj zahteval izrabljaje izredne, po vojni povzročene razmere, za neobhodno potrebne reči očitno Čezmerne cene in s tem zakrivil prestopek po § 14 št. 1 cesarske naredbe z dne 7. avgusta 1915, št. 228 drž. zak.;
2. ) od februvarja do septembra 1915 nakupoval pri kmetih in mesarjih očiščena teleta po višjih cenah, kot so bile splošno običajne in z ozirom na obstoječe predpisane cene dovoljene, toraj prekašal s svojimi ponudbami po prodajalcih stavljene zahteve, da bi si zagotovil pridobitev blaga in za bodoče nakupovanje prednost pred drugimi kupci in je zakrivil s tem prestopek po § 15 št. 1 navedene cesarske naredbe ter
se obsoja po § 14 navedene cesarske naredbe in § 267 k. z. v uporabo § 260/b k. z. na 1 teden zapora, poostrenega z 1 trdim ležiščem, nadalje na 200 K denarne globe, v slučaju neiztirljivosti pa na nadaljnih 20 dni zapora in po § 389 k. p. r. v povračilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni. — Tudi se izreče po § 19 dt. naredbe, da se bo objavila sodba po pravomoćnosti na stroške obdolženca v obeh slovenskih dnevnildh.
Ljubljana, 15. decembra 1915. Dr. Ogoreutz m. p.
prvi
MseHk
.Ljubljanski Zuon'.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 23. januarja: Oregor Eržen, magistratni oficijant v pok.. 76 let, Marije Terezije cesta 13. — Anton PodržaJ, hlapec, 59 let, Radeckega cesta 9. — Barbara Podržaj, vdova policijskega stražnika, 69 let. Sv. Florijana ulica 3.
Dne 24. januarja: Avgnst Kra-šovec. občinski ubožec, Radeckega cesta 9. — Josip Kranjc, užitkar, 32 let, Radeckega cesta 9. — Terezija j Zakrajšek. kovačeva vdova, 82 let, Gradišče 11.
Dne 24. januarja: Fran Albl, črnovojniški pešec, v rezervni vojaški bolnici na obrtni šoli.
Dne 25. januarja: Ana Ootzl, pozlatarjeva vdova, 71 let, Križev-niška ulica 7.
Danasni list obsega 6 str? nf.
Izd^Jatell in odgovorni urednik: Valentin Kopitar
Las     i in tisk »Narodne tisk-«! ne«.
Jtoe Deebs
k si« sva|*
■osi od soboto It. do dotika dao 31. |aaaar|a v
„Kino Idealu".
Prodajalka
z dobrimi  spričevali, teli ST#]0 SO*
dan?e mesto premenlti, najraje kje
na deželi. — On jene dopise pod „prihodnost 1916/332** na upr. »SI Naroda«.
Redka prilika!        Redka prilika! Dobra ohranjena
vojaška obleka
In nova blnza za praporščaka planincev,  ne  ceno proda. Poizvedbe
' i rSariit Peterlln, Rcslfcva cesta
it. 12, pritličje. 308
Kostanjev les
žlahten     strojenje, kuni tovarna usnja
Karel Feigl, 331
Drosaa   pri   Plznn, Ceiko.
Prosi ss nemško korespondenco.
zsneslfva pri kn;rrrah, izurjena v nemško-slovenski korespondenci, stenografiji in strojepisju, z večletno prakso, start.ša prvovrstna moč. se sprejme proti prav dobri plači, takoj v manufakturni trgovini v Ljubljani. — Začetnica se ne sprejme. Le take gospodične, ki popolnoma odgovarjajo gornjjm zahtevam, naj pošljeio obširne ponudbe na „Poštai predal 39. LJubljana".
333
V mešani stroki dobro  izvežbana in obeh deželnih jezikov vešča
prodajalko
išče primerno službo.
Ponudbe pod ,,Zanesljiva 1916
ZZlu       uprav  »Slov. Naroda«. 321
fjBSP* Prodam
hišo
na zelo prometnem kraju. Pri hi§i je hlev in dve šupi, vrt (ozir. stavbena parcela) Letni kosmati dohodek 7000. Naslov prodajalca pove upr. »SI. Nar.«
325
Danes v sredo 26. in jutri v Četrtek 27. januarja:
Družabna drama v 3 dejanjih z LUlv Besk in Buardom
Lnadom v glavnih vlogah.
V veseloigrah nastopijo priljubljene moči: Alstrup, Olsen, MIcl Parla in Panllg.
Predstave v deželnem gledališče
ob '1,6, 7. m '1,0. ari zvečer.
Ta predstave mladini niso pristopna.
Vsakokrat ob 4. ari popoldne drame:
red sodnilsi Pogrešani kapitan Phillip.
sPP#4afftaW§   #aV 4s Wfi
!
priporoča
Narodna tiskarna.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preialostno vest, da je naš iskrenoljubij eni, edini sin in brat, gospod
Josip Starič
lniantorist
dne 29. sept. 1915, padel junaške smrti na" severnem bojišču pri Kolomeji, star komaj 18 iet.
Mlademu junaku  časten spomini
Josip Starič, pekovski mojster, oče. — Helena Starič, mati. 323 — Sarla Starič, sestra.
Brez posebnega obvestila.
+
Bolesti potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem fn znancem, da je bil naš ljubljeni oče, odnosno soprog, stric in svak, gospod
Anton
uradnik ini. železnice v p. in učitelj jezikov,
danes zjutraj ob '/4 na 6. uri po kratki, mučni bolezni, previden f aveto-tajstvi sv. vere v starosti 57. let, odpoklican v boljše življenje.
Zemski ostanki nepozabnega nam rajnkega se prepeljejo iz hiše žalosti, Breg 20., v četrtek 27. t. m., ob 4. pop., na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice bodo darovale v več cerkvah.
Ohranite mu vsi. ki ste ga poznali, blag spomini
V LJUBLJANI, dne 2f3. prosinca 1915.
Ivanka, soproga. — Toni, v ruskem vjetništvu,
rica in Srna, hčere.
Bruno, sinova. — Ma-
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskrenolj ubijeni in dragi soprog, oziroma oče, gospod
Ivan Remžgar
kleparski mojster In meščan ljubljanski,
po kratki, mučni bolezni, dne 25. januarja 1916, previden f sv. zakramenti za umirajoče mirno preminul.
Truplo nepozabnega pokojnika se bo prepeljalo v sredo dne 26. jan ob 4. uri popoldne Iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Svete maše zadušnice se bodo darovale v cerkvi sv. Jakoba.
V LJUBLJANI, dne 25. januarja 1916.
Jerica Btmsgar, soproga. — Josip, Zrzna in Angela, otroci. — Mlini
Remigar, sinaha. 320
Vend se hvaležno odklanjajo.
nnnn
Brez posebnega obvestila.
t
Potrti globoka žalostf naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem pretužno vest, da je naša iskrenolj ubij ena, dobra mati, oziroma stara mati, sestra in tašča, gospa
Ano Goizl raj. Sirk
dne 25. t m. po kratki, močni bolesni, previđena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v četrtek dne 27. Januarja 1916, ob 2. uri popoldne is niše žalosti Križevnlška ulica št 7, na pokopališče k Sv. Krilu.
Sv. mase zadušnice se bodo darovale v več cerkvah.
V LJUBLJANI, dne 26. Januari« 1916.
Ilstsssdif Ootzl. podobarski mojster in posestnik, Kari Ootzl podobarski mojster, Adtff tittsl c in kr. nadporočnik, sinovi. — Pavla Gotzl in Viktorija fSSSSmk roj. Ootzl. hčeri. — Helena Logar, sestra. — Fran P ris t o vse k, zet — Fraaja Ootzl Marici Ootzl in Mlet Ootzl sinahe. — Vsi vsaki ia vauklaje.
t
Mestni pogrebni zavod. 384
f:Jt\ '
A14B
32
6441
18
83
far m stali posTetJtt
poŠta, pomočniha
s majhno odškodnino, rogoj: hrana in stanovanje, dijak, ki }e dovis-t 4 gimnadske razrede. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 209
PRODAJALKA
popolnoma izurjena v manufakturni in irtteerijski stroki, želi p remen iti službo. — Cenjene dopise pod ,,nrOda|ulka   1916 301"  na uprav.
»Slovenskega Naroda«. 301
30 hektolitrov
r sadjevca
se proda.  Cena se hl franko klet Ljub! ana K 44*—. 259
Pismene ponudbe pod jSadjevec11
na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Tvrdka Žaler ft Co. v L|nklianlff Franc? Jožefa cesta itev. 9,
--3« 39. £9 VI T: 40    __,
V Ml«a m
Stemouemje
popolnoma separirano, v ervem nadstropju, obstoječe iz 2 sob in kuhime, sa tekel sli sit sj 18. laoraartoam.
Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda pod . *tov. S0#M. 323
500 kron!
Vam plačam, ako Vaša ker!a oeosa, bradavice, ontiscano! v 3 dneh bre* bolečin ne izginejo s korenino vred z Sla bal samom. Lonček z garancijskim pismom 1 Kv 3 lončki K 2*50, S lončkov K 4 90. Kemenv, Sošice (Kaasa) I Poatlac 112 12, Ogrske. -842
mm
ili
na debelo.
Prosimo takojšnjih ponudb z najdbo cen. 238
stalna mirna stranka ▼ Ljubljani za majici terrma. Zrli se ugodna lega,
4 do 5 sob s pnt.klinami.
Takojšnje  pUmene  ponuibe, ki se smatraio za zaupne,  na; se blagovolijo nasloviti n*   unravn. »Slov. Na roda pod „ma) Ž9S". N
i
f4*
kosovni delavci,
iri delajo na domu, se sprejmejo
za   veiia  dela  proti  dobremu plaćlu pri tvrdki 304
Back & Fehlf
Ljubljena, Stari trg fttev. S.
krepak, sol d*n, voiaščioe prost ter popolnoma izuren kolcnttaln'h strok, vstop tako i, se sprejme po oseb
nem  dogovoru   ali   pismeni ponudbi v veletrgovino 334
to. 9. HfirtiiHRna irsl.
A. Tomssžtč9 Ljubljana.
i esk§ M nelonovke
dobavlja najcenejše v večjih množinah
Adoif Jors«, H a aratova****;.
Brzojavni naslov
Št. 1304.
318
V zmislu razpisov c. kr deželne viade z dne 12. januarja  1916. Št. 272. ;n z dne 22. januarja 1916, št. 2929 za ukazuje mestni magistrat
oo
Pai v področje mesne ohčne morajo nositi do preklica nagobčnike 'n jih Je poleg toga ▼oditi na vrvici.
D Izlet traja pesji konur ac, je strogo prepovedano odpravi ati pse brez posebnega dovoljenja magistrata iz okoliša, v katerem je kontumac razglašen.
Prestopki tega razglasa se bodo kaznovali najstrožje po kazeosk h predpisih zakona o živinskih kužnih boleznih.
estal magistrat v LJubljani,
dne ?3 lanuar a 1916
1280.
327.
»sh ukinili ustanm.
Ker se ni oglasil noben prosilec, je za leto 1915 še vedno oddati
1. ) Miklavža Janeza Eraschfcorizha titanovo v znesku 128 K.
To pot je do te ustanove upravičena revna meščanska, kmečka, rokodelska ali dninarska hči iz 5entpeterske fare v Ljubijam, (ki je v tej fari — seveda kolikor je leži v Ljubljani — rojena), če se je leta 1915 omožila.
Prošnji je priložiti rojstni in poročni list ter nravstveno izpričevalo. Tudi je v prošnji dokazati ubožne razmere.
2. ) Helene Valentinove ustanovo v znesku 168 K.
To ustanovo ima mestni magistrat razdeliti med osirotele in zapuščene otroke, ki prebivajo v frančiškanski fari v Ljubljani in ki niso še 15 let stari.
Prošnji je priložiti rojstni list, stanovanjsko potrdilo e. kr. policijskega ravnateljstva in mrtvaške liste starišev. Tudi je v prošnji dokazati uboštvo in povedati, koliko časa da prosilec že stanuje v frančiškanski fari.
Prošnjo mora podpisati varuh.
Prošnje za te dve ustanovi je vložiti najkasneje do vštetega 5. svečana 1916 pri vložnem zapisniku mestnega magistrata.
Na zakasnelo vložene ali pogojem tega razpisa ne zadostujoče prošnje >e ne bo oziralo.
Mastni magistrat ljubljanski,
dne 22. januarja 1916.
Lep lokal
v Koledrorski uliei s 2 izložbenim« oknoma
BnsT so •din takti. ~W
(rVej je bila pisarna »Bremen-Amerika.) Vpraša ae pri fotografu *"*
Primerno službo
v kaki pisarni, pri pošti ali kje drugje ■snr   *o)ll dobiti   "Unsj    IT letna
ki je dovršHa VIII raziedov in trgov, tečaj ter je brez starcev in brc sredstev. Vedno bo hvatrina blagrsrčnosti, ki jej po naga do službe pri p<;šti. —
D^'P'5e prosi  na  uorav »Sloven-
-kegi N»roda ood n3eprnnka 300".
2emtna ponudba.
U $vrho j^cra/jfce femtve ^c-im jnanra
t mlado, omikano gobico ali vdovo.
Jfc posedujem sam precejšno pre-mojenfe,  je dota postranska stvar.
Cen? em do o i si naj se blcaouole poslati pod   ^pomlad/ t91G 293" na
upravn. t>Si0V Aaroaa", 295
Najboljša in najzdravejša
barva
m lose
}e dr Drallea |9NERILMf k; daje sivim in pordečrlim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, remnorjava tn črna v steklenicah e navodilom no 2 K   velike po 4 K, pri
rtefan Strmoli
Ljubljana, Poti Trančo s>t. 1.
Lasne kite. ^odla^e in mreilee vseh vrst; gledall&čne In toaletne ■ ■      netreničine itd. ------------
Gonoktein. 7
Najnovejše, izkušeno sredstvo brez vbri tavanja troti kaoavcu (tri-perju). belemu toku, črevesnemu in mehurnemu katarju itd. priznan na klinikah in u eijan na teh le zdravniških znanstvenih receptariiih za leto 19r>.
Brrliner RezepJ-Taschen-huch fOr Pracktische Arzte na strani 17 in 12S. Berliner AlUem. med. Zentral - Zeitune/re/ept Taschenbuch na strani \ Bud-* pester Orvosi Zseb-nartar es Kozil<5ny na strani 12 in 153. Fmm mes Oesterre ic h Med. Kal. unđ Rezept. Taschenbuch na str. 53 in 129. Leipziger und VViener Th?rapeutische Leistuncen. Let. 19*3 rn strani 6^. Praški reeept-.nj čeških ?dravn;kov na strani 171. Prage r Rrzeptarium des Zentralverelnes deutsch. Artzte in B6hmen na str 172 z opazko: Da es die Magenschleim-Mut nicht alrenert, be?onders beim iingerem Grbrauche wie bei Cystidis zu empfehlcn. Schnirers Taschenbuch der Thera-^ie na str. 230 S te in Schneiders Arztl'^er Taschenka-iender. Verzeichni?; der neuesten Arz-reimittcl na sb. 28. Wiener Resept-Taschenbuch fOr praktisehe Ar^te na str. 17 in 22. VViener Rezept-Ta-schenbuch fGr Zivilar-te na str. 127. Wur zburger, die Nebenwirknngen der m >dernen Arzne:mittel. Vil. Gruppe r>!a «tr. 157. GONOKFEIN ne kvari želodca, na dra2» ledvic in ne izziva toksičn'h exnnthem. D«>bi se v vseh večjih lekarnah. Skatljica K 5 —.
Zahtevajte   hteraturo   in prospekt
Ljubljana: Le k ana Tmkecsj.
Zagreb:   Lekarna   „Salvator" 8.
Kittolbaek, Jelačićev trg.
Proizvaja: Farmakefoiko-keniietti tabora-tarii . RERA-. Prafa Vršsvice 552.
Đobavlfelt volnena ■laletratra In Volne zdravstven ona sernienla.
UU m
solnčna soba.
Ponudbe na epratstštfo »Slov. Naroda« ped 9vvo|sks29111. 2^4
kočijaž
ake mogoče oženjen, ptoti ugodnim
pogojem. Nastop takoj. 290 Naslov pove   uprav.   »Slov. Naroda^.
Gostilna
S ken tesi|o t red se odda v najem za takoi sli za rraiev termin. Proda
so tudi fostllalika oprava.
PoiasmU na Hedvolvode Pride* rlkn sesti št 4 v Lfnbljanl. 221
! Krojači!
kosovni delavci* 305
za vee;a dela so sprejmejo ~^j££§
proti dobri p'n^fi pri tvrdki
Back & Feh9y
L?abiiana, Siarl trg fttev. 8.
Izurjenega kletarja **• sodarskega pomočnika ali učenca in 2 kletarska delavca ter kočijaža
(vsi vojaštva prosti) sprejme takoj
tvrdka M. Rosner & Con
Spod. Šiška poleg pivovarne .UNION-.
Prodam lopo enonadstropno
vilo, tipi. hišo
na prometnem prostoni, oboje v Ljubljani. Ponudbe na »postni predal 47", Ljubljana.
Strojnik
vojaščine prost, ii6o službe- W
Naslov pore npr   »Sloveo. Naroda«.
264
Trgovci isa p neku po vale I
: vojni kreme - zrezki :
(Xrloaa-Kreme-Sebnlttan)
■ep okvari]ivo fino pecivo, nudi lep zaslužek
1 karton 39 kosov K 4*—. Razpošilja najmanj 3 kartone po pošti. 3397
Brandt ▼ LJubljani, poita 7.
400 hI belega in rumenega
Vina
Taravnega ttfT SO takoj proda pO zmerni ceni.  <k&& vprašati je pr;
Butiel, Garie?, Sfolns ulica 2.
Tam  je na razpolago vzorec   Ali pri
Valič, zidarski mefste?, Skrille.
Spreten
predejalee
ali
prodajalk«
SO takof Sprelmo za večjo manufakturno trgovino. 288 Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
Sl 1328.
326
Pri ljubljanskih komisijah se z&bteva, skoraj gotovo previsoko Itevilo krnftnih kart, ki ne odgovarja pravemu Številu mestnega prebivalstva. Podoisani župan je torej odredil, da se vrši večja in natančnejša revizija v Ljubljani izdanih krušnih kart.
Karte 41. tedna izdajale se bodo ne samo prihodnji petek, temveč tudi v soboto, dne 29. januarja 1916. Vsakdo, ki pride po krasne izkaznice, ima s sabo rrinesti Hs ek. na katerem na) so zapisana Imena vsob Ustih OSOba za katere se krušne izkaznice zahtevajo. Občinstvo se na prosi, da naznani le resnično število upravičenih oseb, ker bi drugače imela vsaka kriva naznanitev neprijetne postavne posledice.
Mestni   magistrat ljubljanski.
dne 24 januarja 1916.
IVafboI) zanteSr* ;R sa|bolfii slov. ilnstrovao! te<lolk so 3
0nsnsBS9B
ki priobčujefo vsak teden sane^e zan!*a!vik aitk E boflsč In o drugih važnih aktualnih domačih in tnfih dogodkih, ter ohi!o zanimivega čtiva: pesmi, povesti, tako sanizaiv, lep
detektl«skl roman, poučne članke :n črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojcslovjs, tehnike in sploh vseh atrok poljudnega znanstva. 118 ^TEDENSKE SLIKE1" so nepolitičen in nestrankarski Hustrovan tednik, ki Je posvečen 1« zabavi in pouku.
„TEDEN5KE SLIKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavama, brlv-nlea, vsako društvo itd. Zahtevajte „TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov.
^TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 3*— pol leta K 6.— in celo leto K 12—. Naročniki dobe kot nagrado velik flustrovan koledar, slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča bi Aškerca ter tudi lepe zanimive knjige. Naročite si »TEDENSKE SLIKE" takoj! Novi naročniki dobe Se vse letošnje številke.
Pošljte nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno fn poštnine prosto aa ogled.
Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE"
Mnbliana, Frančiškanska ulica tO L
tiska kreditna banka v Ljubljani
ci   Dcfniaka glavnica 89000.000 kron. it
Stritarjeva ulica štev. 2.
Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Rostrvnl fondi okroglo 1,000.000 kron.
Podružnice v Splitu. Celovcu. Trstu. Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejona flogo aa ta'lHM in na tokoA! ratao in jih obrestuje po
Priporoča nakup srečk za 3. raired V. c kr. STStriJsko rasrodao lotertjo,
2£wc* taaaalo^  mm  asa        se?*«*cl  15o lan   17» a%©Ses-anni»*g
Cene za nosestmke srečk projSnjo.a razreda: _
Cena ss «/i srećko a 40'-, m sretko * I0-—, *J srečka s 10-—t m sveske
Cene za noto vstoplvse Igralno i __^     t,_ m
Vi ercfcfca K UQ-—t »/» areske tt SO-—, h* aračka a SO—, s. aveeke a IS-—.
Z S'
2° j O čistih.
2% rentnine od vlog na knjižico pleča banka sama.
ffaiBSr,|n retalaa ▼fetalkosa ▼ vaab ertavrak. jaaeOn afe aa tooao la na>aaianinata.
*
199527
Stenske preproge - gobeline
kupnje zasebnik, ki gradi graščino.
Reflektira se le na pristne komade.
Ponudbe z navedbo cene in Če možno a fotografijo naj se pošljejo pod P, 282" na Rudolfa Mosse, Praga II,
Graben St. 6. 313
jfajvečja
tovarniška zaloga
ur, zlatnine, srebrnlne in brilfantov
po najnižjih sedanjih cenah.
Vljudno vabi za obilni obbk
F. ČUDEH
prešernoya ulica 11 1
NaroČite    novi patnotičnt
sten »Svetovna vojna" VeliUm llbera urjiian ,ist 5 koIcdarJe™ 191* tudi lepo emajlirane 2-30.   tov po ^tklh cenah. P° P°§ti gratis.
f
Et 1166. Srebrni nr-
Bajec
umetni in trgovski vrtnar
narr^c.a si. p. n. eb: asrte. da se nanaja sjnov 132
cvetlični salon
samo Pod Jrančo štev. 2.
poleg Čevljarskega mostu.
Mita zaloga sni mm.
zdetoianie ioni mm. trafco? itd
Zunanja naročila točno.
telila k Tržaški cest! št 34.
Popolne
opreme
974
■BOA
a perila
alogi za vsako starost
priporoča znana
trgovina s perilom
J« Hairiann
LJUBLJANA. Mastni trg štev. 3. Ustanovljeno 1866.
fjer*   Perilo lastnega izdelka.
Ign. Žargi
99
pri nizki ceni"
Ljubljana, Sv. Petra c. 3.
Največja izbira
raznega perila za dame in gos-iode, 171
potrebščin za šivilje >n krojače« dalje m .A>rOf\9 ivoju
veliko nalogo vojaških po-*
trebščin in sicer - pletenih Staje, spod hlać, razo'h ?rst nogavic (zok-noi), dokolfnic i \Vickelgamas hen). sviterjev, snežnih kap, rokavic, ži-lotfrelcčv iz volne in bombaža itd
! Na drobno in debelo. !
4
XX
drogerija in ^otoMnanujaatara
Ljubljana, Selenburgova ul. 5
priporoča veSiko zalogo
desinfekcijskih   preparatov   kakor: Lysol, Lysoform, Kreolin, Formalin, Formalinove pastilje, karbolova kislina, karbolovo apno.
Potrebščine za nosfrežbo bolnikov   in ranjencev, obvez   In  gumastega blaga.
konjaka, ruma in čaja.
^.cro/orm.    fi htinin. perolin.
Zadnikarjeve vrečice = zoper golazen. =
m
krojač prve vrste
Ljubljana, 282
vhotda ,pri l&aliai*
(I. nadstropje)
(nasproti nlavne peste)
:s se priporoča, ss
ftlia iiiisoa lm.
Tvrdko bratje R. de Paul! & komp.
tovarna konzerv. Eggenberg pri Gradca.
lahko še odda več vagonov
po najnižjih dnevnih cenah.
Dobave se izvršujejo točno.
Dobave se izvršujejo točno.
A. & E. SKA
Ljubljana, cestni trg 10
socijalna trgovina pletenin, trikotaž in perilo
priporoča svoio veliko zalogo, kakor:
Športno in vojaško perilo m sicer: nogavice, gamaše, doko-lemce, sntžne k a črne rukavice, žilogrelce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače is vclnc. velblodie dlake in bombaža.
Perilo za dame in gospode iz sifona, cefrrja, barhenta in llanele.
Perilo za dečke, deklice in dojenčke.
Gumijevi plašči, nahrbtniki i« t. d.
Na debelo in drobno.
Dokler traja še sedanja zaloga\ se nudi
najlepša prilika
$a ugoden  nafcuo   čevljev   do   dosedanjih cenah, nafcar $e slavno občinstvo ocorarja s osirom na to. da se usnje draji od dneva do dneva.
Zaloga
e~ko
čevljev
Breg št 20, nasproti Sv. Jakoba mostu.
LJUBU
20
Koncem leta 1915 je imela vlog . Rezervnega zaklada.....
Frei@niO¥a ulica Mev. 3
Največja slovenska hranilnica!
... K 48,500.000-— .   .   .   „ 1,330.000-—
Sprejema vloge vsak delavnik od 8. do 12 ure dopoldne. Hranilnica je pHBilarao varna in stoji pod kontrolo
c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpelfane lične
OltlE
Posoja aa zezoltlžča in poslopja na Es-aafsisem proti 5 V«0, Izven Hrarijske pa proil 5       obraslim in proti najsias
odplačevanja na dolg. -
JADRANSKA
ANK
Delniška glavnica: K 8,000.000-—.
PODRUŽNICA LJUBLJANA
SPREJEMA: Vlogo na knfltloo in jih obrestuje po (istih 4Vt%.
vlogo na tekočI In ilro racnn proti najugodnejšemu
obrestovanja. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega. KUPUJE EN PRODAJA s Devize, valute, vrednostne papirje itd. in srečke
c. kr. razredne loterije.
Centrala:
Trst.
Podraialee a
Dubrovnik Dunaj Kotor Metković
Opatija
-Spljet Šlnenlk Zaver
Rezerve: okrog K 1,000.000—,
s Menice, devize, vrednostne papirje itd.
■
UDAJA: Ceke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta, DAJE PREDUJME: na blago, ležeče v javnih skladiščih.
s Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
Brzojavni m
K A.
10
Telefon št. 257.
40
 2