ŠTORSKI OBČAN DRAGE OBČANKE IN OBČANI OBČINE ŠTORE Z letošnjim praznovanjem 1. junija - občinskega praznika, obeležujemo že preteklo enajsto obletnico obstoja naše lokalne skupnosti, saj je le - ta z odločbo Državnega zbora pričela delovati kot občina 1. januarja 1995. Ob omembi praznovanja »lastnega« praznika se spominjamo še 16 let, odkar smo imeli prve demokratične volitve, 1. maja pred dvema letoma pa je Slovenija postala polnopravna članica EU. Vzrokov je torej dovolj za resnično spontano praznovanje. Lepo se je v teh dneh pred praznikom spominjati vseh prijetnih trenutkov in pridobitev, ki smo jih skupaj uspeli ustvariti v dobro kraja Štor, obenem pa živeti v trdnem upanju, da je čas dodatnega napredka še pred nami. Nam, ki smo skozi tri štiriletne mandate vodili našo občino, se čas izteka. Prišli bodo novi ljudje z novimi idejami in gradili dalje tako infrastrukturo kot odnose. Dvanajst let smo delali v dobri veri, da ustvarjamo koristne življenjske pogoje štorskim občanom, novi voditelji, upamo, da bodo zavzeto nadaljevali začeto delo. Sam mislim, da smo bili uspešni, vsak občan pa ima pravico seveda misliti drugače. Živimo v demokraciji, kjer odloča večina, ne manjšina, čeprav je včasih najboljši konsenz vseh. In v čast ter veliko zadovoljstvo mi je s tega mesta povedati, da je bil takšen konsenz navzoč mnogokrat v občinskih svetih vseh mandatov, ko smo se odločali o razvoju kraja. Stremeli smo za uravnotežen razvoj vseh dvanajstih zaselkov občine. V treh mandatih je v naši lokalni skupnosti začelo na novo delovati 13 registriranih društev in organizacij, kar je tudi pokazatelj določenega standarda. Nezaposlenost je z začetnih 28% ob začetku občine zdrknila na sedanjih 12,5%. Z vrnitvijo Železarne pa nismo bili uspešni, vsi veste zakaj! Naše tri šole, vrtec, ceste, 2 obrtni coni, črpalka, kmalu tudi Dom starejših in Kulturni dom, so ali bodo še letos dobili nov obraz, prav tako se bo letos začel končno graditi toliko let zaželeni nadvoz na Lipi. Mislim, da je argumentov, s katerimi lahko opravičimo obstoj te občine, dovolj. Kdor noče videti, pač ne vidi. Novim generacijam občinskih voditeljev, predvsem županu, želim vso srečo za vnaprej, vsem mojim dosedanjim sodelavcem in vam, občanke in občani, pa se zahvaljujem za teh skupnih 12 let. Ob 11 - letnici občine Štore in občinskem prazniku iskreno čestitam vsem občankam in občanom, kakor tudi vsem tistim, ki sodelujejo z našim krajem. Župan občine Štore Franc Jazbec 1 Maj 2006 ŠTORSKI OBČAN Štorski občan KAZALO AKTUALNI DOGODKI O DELU DRUŠTEV TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE NOGOMETNI KLUB KOVINAR UTRINKI IZ ŠOLE VABILA 3 8 10 16 18 25 Glede na to, da so v mesecu oktobru občinske volitve, vabimo vse organizatorje jesenske kampanije, da imajo najkasneje do 20. avgusta 2006 možnost predstavitve svojega programa v izredni številki Štorskega občana, ki bo namenjena predvsem volitvam. Dovolimo si vas opozoriti, da neprimerni prispevki ne bodo objavljeni. ODBOR ZA IZDAJO ČASOPISA Štorski OBČAN izhaja v nakladi 1550 izvodov. Poštnina plačana pri pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00) se za glasilo plačuje 20% davek na dodano vrednost. Odbor za izdajo časopisa si pridržuje pravico do sprememb in krajšanja prispevkov, če je le to potrebno. Prispevke s fotografijami za naslednjo številko Štorskega občana pošljite po pošti, na disketi ali na naslov elektronske pošte: tajnistvo@store.si. OBČINA ŠTORE Cesta XIV. divizije 15 3220 ŠTORE e-mail: tajnistvo@store.si Tel: (03) 780 38 40 Fax: (03) 780 38 50 http://www.store.si Prispevki niso lektorirani. Uradne ure: ponedeljek: sreda: petek: 8.00 do 12.00 in 13.00 do 15.00 8.00 do 12.00 in 13.00 do 17.00 8.00 do 13.00 Marec 2006 Odgovorna urednica: Ivanka Tofant Uredniški odbor: Ivanka Tofant, Jožica Krajnc, Vlasta Prevolšek, Mojca Korošec Dušan Volavšek Oblikovanje, priprava in tisk: Unigrafika® Cesta na Pečovje 5 3220 Štore Poštnina plačana pri pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00) se za glasilo plačuje 20 % davek na dodano vrednost. 2 ŠTORSKI OBČAN AKTUALNI DOGODKI NADVOZ LIPA ŠTORE Župan Franc JAZBEC Čas je nemilostni vladar narave in zdi se, da vse prehitro teče. Deževno prvomajsko jutro, ki ne dopušča, da bi človek še naprej poležaval in tratil čas, me prisili v razmišljanje o preteklih letih in tako se odločim, da napišem ta prispevek. Tretjega maja bo minilo 16 let, odkar sem na čelu naše skupnosti, prvega julija pa 36 let od mojega prihoda v Štore. Kaj vse se je zgodilo v zadnjih 16 letih v našem kraju? Železarna kot takratni gigant celjskega gospodarskega bazena je tako rekoč doživela popolni zlom. Na njenih ruševinah so ostale štiri večje družbe in skoraj sto manjših zasebnikov in danes lahko mirno rečemo, da gospodarstvo na nekdanjem tovarniškem dvorišču cveti. Pot, ki jo je bilo treba prehoditi, pa je za mnoge Štorovčane kruta in je ne bo mogoče nikoli pozabiti. Obdobje izpred 36 let pa me spominja na lepe čase, ko sem začel spoznavati Štorovčane predvsem v okolici naslova Štore 77, kjer sem takrat stanoval pri sorodnikih. Dnevno sem dvakrat odhajal z lokalnim avtobusom v Celje. V spominu mi je ostalo kar nekaj dogodkov iz tistega časa. Nedvomno sem kasneje, ko sem začel dojemati družbena dogajanja, veliko razmišljal o 1. avgustu 1970, ko so vozniki Izletnika Celje primestni promet prvič po drugi svetovni vojni izvedli dveurno prekinitev dela, in to ravno v času, ko sem moral iz Celja proti Štoram, takrat seveda prvič na tej relaciji peš. Pred večstanovanjskimi objekti Štor so v poletnih dneh ljudje posedali v senci in kramljali o tem in onem. V mojem spominu je med drugim ostalo predvsem dejstvo, kako so se krajani takrat veselili novih obratov železarne in napredka. V teh letih so v Štorah začeli graditi stolpnice. Veliko so govorili o nadvozu, katerega bi naj Štore oziroma Lipa dobila že takrat. O tem, da je takrat železarna plansko načrtovala ta objekt, govori slika makete iz leta 1961, ki jo imamo na občini. Od takrat mineva 36 - to leto. Promet se je v tem času močno povečal, tako cestni kot železniški. Zapornice na nivojskem križanju Godec pa so zaprte dobrih 18 ur na dan. Moje mnenje o železnici v kraju je izrazito negativno, predvsem pa bistveno drugačno od mnenja nekdanjega prometnega ministra g. Jakoba Presečnika, ki me je ob nekem pogajanju v zvezi z nadvozom poskušal poučiti, da je železnica razvoj kraja. Vsekakor je pred več kot 157 leti, ko je železnica stekla skozi Štore, predstavljala za kraj nove razvojne možnosti in možnost napredka in to so Štore in industrijalci v preteklosti dodobra izkoristili. Kljub temu, da je čas izrazito napredoval, železnica še vedno uporablja nekatere normative iz takratnih časov, v zvezi z zapiranjem zapornic. Vse omenjeno predstavlja za Štore obupno breme, saj je kraj glede na železniško progo dobesedno razdeljen v levi in desni breg. Prebivalci Štor in vseh zaselkov, ki pripadajo naši občini, smo silom prilike razdeljeni v tiste, ki jih železnica zelo malo prizadene, razen kadar je treba v trgovino, k zdravniku, na pošto ali v šolo. Teh prebivalcev je v naši občini bolj malo in pripadajo spodnjim Štoram, Ogorevcu in delu Prožinske vasi. Vsi ostali pa smo vezani na železniške prehode tako rekoč vsakokrat, ko zapustimo dom. Neizmerna gneča je v prometnih konicah na vseh štirih prehodih naše občine. Poudariti pa je potrebno, da prehod Prožinska vas in Opoka zapirajo avtomatske zapornice, kar je bistveno ugodnejše od ročnega zapiranja. Prehoda v spodnjih Štorah in Godcu pa ročno zapirajo delavci po pravilnikih izpred 100 in več let, kar predstavlja dodatno oviro in s tem 3 povzročajo to, da sta ta dva prehoda zaprta več kot 18 ur dnevno. V obdobju 1996 - 2000, ko sem bil poslanec Slovenskega parlamenta, ne glede na to da sem bil v opoziciji, mi je uspelo, da sem toliko opevani nadvoz uvrstil v nacionalni program dela DARS kot podaljšek ljubečanskega izvoza iz avtoceste. Država je občini za ta program v letu 1999 zagotovila 20 mio sit za projektno dokumentacijo. Podpisana je bila štiri partitna pogodba, po kateri bi projekte financirala država - Slovenske železnice v višini 20 mio sit, razliko občina Štore, kot bodoči soinvestitor pa je v pogodbi nastopil DARS ter izvajalec projektov Razvojni center planiranje. Državnozborske volitve leta 2000 pa so me izločile iz parlamenta. V celjskem volilnem okraju je bil izvoljen dr. Slavko Gaber, ki je prejel večino glasov tudi v Štorah. Glede na podpisane pogodbe in nacionalni program DARS - a za leto 2001 in 2002 je bilo v predlogu državnega proračuna za leto 2001 predvidenih 200 mio sit na postavki DARS za izven nivojsko križanje Štore - Lipa in 100 mio sit v letu 2002. Razliko pa bi morala pokriti občina Štore, saj je bila cesta Bencinski servis - Lipa - Svetina - Jagoče - Brstnik - Laško občinska cesta in objekte tega ranga država financira do 50%. Pri sprejemanju proračuna pa so poslanci iz te postavke z amandmaji pobrali denar, tako da je na njej ostalo borih 5 mio sit. Po ta denar, ker z njim nadvoza ni bilo mogoče narediti, občina ni šla. Tako je klavrno propadel projekt nadvoza Štore Lipa in je tako edini projekt v nacionalnem programu DARS - a, ki ni bil realiziran. Leta 2004 pa mi je ponovno uspelo prestopiti parlamentarni prag in takoj sem začel z aktivnostmi okoli nadvoza. Pravzaprav sem si zadal tri osnovne naloge, ki jih moram realizirati v mandatu 2004 - 2008 kot pozicijski poslanec. Prva naloga, ki je že realizirana,je prekategorizacija ceste Bencinski servis - Svetina in naprej iz občinske v državno cesto. S tem je poskrbljeno, da občini ne bo potrebno finančno sodelovati v izgradnji nadvoza. Druga naloga, ki je žal klavrno propadla, je bila vračilo Železarne Štore v občino Štore. To nalogo bom po lokalnih volitvah, ne glede na to da ne bom več kandidiral na lokalnem nivoju, ponovil, ker srčno upam , da bo drugačna lokalna oblast v sosednji Mestni občini Celje. Tretja naloga, ki je še nerealizirana, pa je gradnja nadvoza Lipa. Pričetek gradnje tega objekta je predviden v jesenskih mesecih letošnjega leta. Kljub mnogim oviram trenutno kaže, da bo začetek gradnje stekel po planu. Projekte, ki so bili narejeni v letu 2000, je bilo potrebno v celoti preurediti in uskladiti z novo okoljsko zakonodajo, ki je v veljavi od 1.1.2003. Objekt bo financirala Javna Agencija za železniški promet Maribor. Občina pa se je zavezala, da bo poskrbela za dokončno projektno dokumentacijo in vsa potrebna zemljišča. Gradbeno dovoljenje in izgradnja pa sta deljena v dve fazi. Prva faza predstavlja gradbeno dovoljenje in nato gradnjo objekta v občini Štore in zajema 201 m dolg most ter priključno rampo v naselju Lipa. Za te del so pridobljena zemljišča od Slovenskih železnic, podjetja Štore Steel, MOP (obrežje Voglajne), Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, na treh mestih pa je zemljišče že občinsko. Potrebno je zgraditi samo še nadomestne garaže v naselju Lipa. Za tisti del, ki se bo izvajal v letu 2007 v celjski občini, pa je naročen tako imenovan državni lokacijski načrt, ki bo predvidoma dokončan v prvi polovici leta 2007. Za potrebe izgradnje tega dela nadvoza je občina eno tretjino zemljišč že odkupila, ostalo pa je v zaključnih dogovorih. Objekt bo Maj 2006 DOBITNIKI PRIZNANJ OB LETOŠNJEM OBČINSKEM PRAZNIKU Občinska priznanja v letošnjem letu prejmejo: 1. VICKO IN TEREZIJA KOCMAN - bronasti grb občine Vicko in Terezija Kocman sta prva lastnika kmetije, stanujoča v občini Štore, ki sta se odločila za preusmeritev v ekološko kmetovanje. Konec leta 2005 sta po triletnem prehodnem obdobju pridobila certifikat ekološkega kmetovanja. Ekološko kmetijstvo je posebna oblika kmetijske pridelave, katere vodilo je gospodarjenje v skladu z naravo. Ekološki kmetje morajo pri svojem delu upoštevati zakonitosti narave. Ni potrebno posebej poudariti, da je že za samo odločitev za takšno kmetovanje potrebna zadostna mera poguma, volje do dela in nenazadnje znanja za pravilno kmetovanje po ekoloških smernicah. 2. LOVSKA DRUŽINA BOJANSKO - bronasti grb občine Lovska družina Bojansko praznuje letos 60. obletnico svojega delovanja. To je visok in častitljiv jubilej. Lovska družina Bojansko je zelo odprte narave, gostoljubna in odlično sodeluje z različnimi društvi v občini Štore. Reklo lovcev je na prvem mestu varstvo, gojitev in šele nazadnje lov divjadi. Člani LD Bojansko izredno lepo ter marljivo vzdržujejo Lovski dom, zato so odgovorni vsi lovci in vedno poudarjajo, da so vrata vsem ljudem dobre volje na široko odprta. 3. G. BRANKO MLAKAR - bronasti grb občine G. Branko Mlakar iz Svetlega Dola, rojen 14.07.1965, je leta 2000 organizacijsko pričel z Občinsko ligo v malem nogometu, ki je s prvotnih 7 ekip prerasla v zdajšnjih 16 ekip. Le-ta nas celo sezono od pomladi do jeseni ob vikendih razveseljuje s svojim amaterskim pa vendar kvalitetnim nastopanjem. Vseskozi vso dejavnost vodi volontersko. 4. PODJETJE ŠTORE STEEL d.o.o. - srebrni grb občine 155-letna železarska tradicija je dovolj dolga in bogata. Vpliv železarstva na razvoj kraja je praktično povsod prisoten, kakor je tudi ime Štore preko podjetja Štore Steel d.o.o. znano na vseh celinah in v najbolj uglednih svetovnih podjetjih. V Štore Steel d.o.o. spadajo tri organizacijske enote: jeklarna, valjarna Maj 2006 ŠTORSKI OBČAN in obrat hladne predelave ter pripadajoče službe za nemoteno delovanje. Seveda je pa pri vsem tem vloga ljudi v podjetju zelo pomembna in vlaganje v ljudi velik in pomemben dejavnik. Podjetje vlaga visoke finančne zneske tudi v posodobitev naprav, s tem pa se obseg težkega fizičnega dela občutno zmanjšuje. V letu 2005 je bil zaključek gradnje druge faze čistilne naprave, kar je za kraj Štore izrednega pomena. 5. PODJETJE BOSIO d.o.o. - srebrni grb občine Podjetje BOSIO d.o.o., ki je bilo ustanovljeno leta 1990, je nastalo iz obrtne delavnice, v kateri so leta 1988 izdelali prve manjše industrijske peči za toplotno obdelavo. Podjetje se je odločilo, da se bo specializiralo za področje proizvodnje industrijskih peči, kar se je pokazalo za pravo odločitev, saj je podjetje Bosio d.o.o. v kratkem obdobju svojega obstoja zraslo iz majhne obrtne delavnice v sodobno podjetje s 40 zaposlenimi in vedno večjo veljavo na trgu.V Sloveniji skoraj ni večje in pomembne orodjarne, v kateri ne bi obratovala vsaj ena peč za termično obdelavo iz proizvodnega programa podjetja Bosio d.o.o. V zadnjih letih so začeli uspešno razvijati program na področju proizvodnje in trženja plinskih peči. Tako so povečali delovanje na področju keramične in steklarske industrije. Vsi njihovi izdelki iz proizvodnje so izdelani v skladu z zahtevami in željami kupcev in so plod njihovega lastnega znanja in tehnologije. Projekte so sposobni izpeljati od zasnove do končnega izdelka, saj imajo za to ustrezno usposobljene inženirje in delavce, obenem pa imajo lasten razvoj, projektiranje, inženiring, marketing in proizvodnjo. Napredek podjetja se kaže tudi v nagradi Gospodarske zbornice Slovenije, ki jo je v letošnjem letu prejel Hugo Bosio, direktor podjetja Bosio d.o.o., za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. PREDSTAVLJA SE NAM G. IVAN ULAGA, KAPELNIK PIHALNE GODBE SVETINA Srečko KRIŽANEC Kdor je slišal za svetinsko godbo, gotovo ve, da veselo igra že 100 let. Tako je moj sogovornik Ivan napisal v prvih vrsticah 69. številke ŠTORSKEGA OBČANA. Pogovor z njim sem načrtoval že dalj časa, vendar je vedno prišlo nekaj vmes. Prebivalci Svetine in ljubitelji glasbe ga nedvomno zelo dobro poznajo. Prav pa se mi zdi, da ga pobliže predstavim in ga po tej poti spoznamo še drugi občani. ŠTORSKI OBČAN: Priimek Ulaga je že desetletja povezan z glasbo, ali če poenostavim, glasba je sestavni del tvojega življenja! G. IVAN ULAGA: Ja, res je. Glasba mi poleg moje družine pomeni vse. Nekako mi je bila položena v zibelko. Brez glasbe praktično ne bi mogel živeti. Izpolnjuje mi življenje, v njej sem spoznal vso lepoto in to me tudi nedvomno osrečuje in krepi. Rad jo imam. 4 AKTUALNI DOGODKI agencija financirala iz sredstev najetih mednarodnih kreditov in sredstev EU, ki jih država namenja za posodobitev železniške infrastrukture. Te dni prihaja v parlamentarno proceduro poroštveni zakon za najetje posojil, na podlagi katerega bo predvidoma junija 2006 možno začeti koristiti predvidena sredstva. Skratka, moje sporočilo, spoštovane občanke in občani, v dneh pred občinskim praznikom je, da se v letošnjem letu začne gradnja nadvoza Lipa in se bo predvidoma zaključila v letu 2007. Objekt, o katerem so sanjale generacije pred nami, dočakali pa ga bomo mi, bo vsekakor okno v svet mlajši generaciji. Objekt bo v kraju velika infrastrukturna pridobitev, vredna bistveno več, kot so bile posamezne investicije v preteklosti. Predračunska vrednost objekta po projektnih dokumentih je 766.983.920,50 sit. K temu pa je potrebno prišteti še stroške, ki jih dogovorno pokriva Občina Štore (projekti, zemljišča, garaže…) kar predstavljajo cca. 100 mio sit. Spoštovani! Navedeno nam lahko daje optimizem in strpnost pred zaprtimi zapornicami, kar ne bo trajalo večno. ŠTORSKI OBČAN ŠTORSKI OBČAN: Kdo je bil ustanovitelj Svetinske pihalne godbe? G. IVAN ULAGA: Z veseljem in seveda tudi s ponosom lahko povem, da je bil ustanovitelj naše godbe moj stari oče. Potem je njegovo delo prevzel moj oče Ivan, po domače Vrhovski Anzek. Stari oče se je naučil prvih not že na začetku 20. stoletja v Laškem in od takrat je že minilo dobrih 100 let. Sedaj godbo vodim jaz, torej sem že tretja generacija. ŠTORSKI OBČAN: Menim, da bi bilo prav, če se tudi ti predstaviš našim bralcem bolj podrobno! G. IVAN ULAGA: Rojen sem bil v Celju, 22.01.1954. leta. Osnovno šolo sem obiskoval na Svetini. Pri vsem tem pa je zanimivo to, da sem note poznal mnogo prej kot pa črke. Pri štirih letih sem imel že prvi inštrument, in to pozavno. Imam dva otroka, hčerko in sina. Delam pa v Celju v Tovarni emajlirane posode oz. bivšem EMO. Odkrito moram povedati, da mi je tudi 25 letno igranje v godbi EMA pripomoglo, da sem tam zaposlen. Tri leta sem igral tudi v Šentjurski godbi. Najbolj mi ostaja v spominu igranje godbe v Laškem, in to prvih 6 let, ko sem hodil v Laško in nazaj peš. Za hojo sem porabil 5 ur. Bilo je naporno vendar lepo. AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN: Koliko let se že aktivno ukvarjaš z glasbo in koliko inštrumentov igraš? G. IVAN ULAGA: Aktivno igram že 45 let, kmalu bom praznoval glasbenega abrahama. Igram pa pozavno, trobento, baritontenor in bas kitaro. ŠTORSKI OBČAN: Svoje bogato glasbeno znanje prenašaš tudi na mlade, to je videti tudi med vašimi člani. Najmlajši član vaše godbe ima komaj 9 let. Kolikor vem, je to tvoj sin, verjetno bo šel po očetovih stopinjah? G. IVAN ULAGA: Res je, to je moj sin in želim, da bi šel po moji glasbeni poti. No, njemu je sicer lažje, saj ga vozimo na vaje v glasbeno šolo v Štore. Uči pa se igrati klarinet. Ob tej priliki bi rad povedal, da me izjemno veseli, da imamo v Štorah glasbeno šolo. To je odlična garancija tudi za pridobivanje mladih glasbeno izobraženih otrok v godbo. V mislih imam orkester Štorskih železarjev in našo Svetinsko godbo. ŠTORSKI OBČAN: Kje vadite in kolikokrat na teden imate vaje? G. IVAN ULAGA: Vadimo kar v prostorih Krajevne skupnosti Svetina. V zimskem času imamo vaje redno, čez poletje pa ne toliko, ker je to čas nastopov in smo zelo angažirani širom po naši regiji. Pohvalimo se lahko, da se z nastopi v enem letu približujemo številki šestdeset. In še nekaj, povsod smo lepo sprejeti in to znamo ceniti. ŠTORSKI OBČAN: V zadnji številki ŠTORSKEGA OBČANA si podrobno opisal delo vaše Svetinske godbe, mene pa zanima poleg godbe, v katerem ansamblu še igraš? G. IVAN ULAGA: Igram še v ansamblu Jožeta Bohorča, menim, da ga ljudje zelo dobro poznajo. Igram pa tudi v ansamblu, ki ga sestavljamo člani naše godbe. Skratka, za igranje je vedno dovolj priložnosti. ŠTORSKI OBČAN: Domnevam, da je glasba del tvojega življenja in da brez nje ne bi mogel živeti. Imam prav? G. IVAN ULAGA: To pa to, glasba mi res ogromno pomeni in če dovoliš, želim tudi povedati in na to sem še posebej ponosen, da mi ob vsem tem stoji ob strani družina. Tako da imam v družini vso podporo. Brez njene podpore si ne znam predstavljati, če se 5 lahko pohvalim, tudi uspehov na tem glasbenem področju. ŠTORSKI OBČAN: Zadnjič, ko ti je v požaru zgorela hiša in praktično vsa tvoja bogata glasbena dediščina od dragocenih not do inštrumentov ter fotografij, se ti je verjetno za krajši čas »podrl svet«? G. IVAN ULAGA:Gre za staro in obnovljeno domačijo. Zgorelo je sedem starih in izjemno dragocenih inštrumentov, gre za pihala, arhiv not mojega očeta in nekaj fotografij. Ob tej priliki bi se rad še enkrat zahvalil vsem tistim, ki so pomagali gasiti požar. ŠTORSKI OBČAN: Kot ljubitelj vsega, kar je povezano z našo zgodovino in našo identiteto, sem bil zaprepaščen ob vesti, da ti je pogorela vsa ta bogata glasbena dediščina, ki je bila neprecenljive vrednosti in se ne da nadomestiti. Ali ti je še sploh kaj tega ostalo? G. IVAN ULAGA: Ostalo mi je tisto, kar sem nekako po naključju že prej odnesel iz hiše. Med drugim sta to dva očetova fotoaparata, pa še nekaj stvari. ŠTORSKI OBČAN: Kdo pa so poleg starega očeta in očeta še tvoji glasbeni vzorniki? G. IVAN ULAGA: Nedvomno in za vedno legendarni Avseniki. ŠTORSKI OBČAN: Kakšne načrte imaš za v bodoče in kaj bi svetoval mladim, ki se podajajo na glasbena pota? G. IVAN ULAGA: Kar se načrtov tiče, verjetno imaš v mislih na glasbeno področje, to je, da bi bila naša Svetinska godba še naprej tako uspešna in da bi se nam pridružilo čim več mladih glasbenikov. Mladim pa bi svetoval, naj hodijo v glasbeno šolo, da si pridobijo ustrezno glasbeno izobrazbo, da čim več igrajo in nastopajo, predvsem pa da so vztrajni. Tako bodo zagotovo uspeli. In če lahko izkoristim to priložnost, bi se rad iskreno zahvalil vsem svojim soigralcem, naše Svetinske godbe za njihov trud in ogromni prispevek, da je naša Svetinska godba tako uspešna. Hvala vsem skupaj in vsakemu posebej. KIPEC ŠTORSKEGA ŽELEZARJA Srečko KRIŽANEC Kipec je delo mojstra in umetnika gospoda Iveka Vrečka. 155 let železarstva v Štorah je lepa in dolga doba. Na to štorsko železarstvo smo ponosni predvsem tisti, ki smo z njo povezani že nekaj generacij. Ampak tokrat nekaj o tem kipcu. Tisti posamezniki, ki so delali v livarni, si ga lastijo in ga imajo kar za »livarja«. Tudi jeklarji bi si ga najraje prilastili in ga imenujejo »jeklar«. No, jaz pa pravim, naj bo kar štorski železar. Simbol pravega štorskega in trmastega železarja. 155 let vlivanja jekla ni mačji kašelj, naj se nikoli ne ustavi. In ta štorski kipec je že na marsikateri pisarniški mizi ali omari po Sloveniji Maj 2006 POČASTILI SPOMIN NA 65. OBLETNICO OF Predsednik veteranske in borčevske organizacije Občine Štore Srečko KRIŽANEC Člani ZZB Občine Štore že tradicionalno organiziramo letne konference pred dnevom upora proti okupatorju, 27. aprila. Tako obenem počastimo tudi ta praznik, saj letos praznujemo 65. obletnico ustanovitve OF. Visok in spoštljiv jubilej. Konference imamo tradicionalno v prostorih Vrunčevega - lovskega doma na Svetini. Čudovito obnovljena notranjost lovskega doma daje takšnim slovesnostim še poseben čar. Verjetno ne bom izdal nobene skrivnosti, če povem, da člani Lovske družine Bojansko iz Štor letos praznujejo svojo 60. obletnico ustanovitve in aktivnega delovanja. Štorovčani smo na naše lovce iskreno ponosni, saj ta dom zelo dobro vzdržujejo in so tudi odlični gostitelji našega tradicionalnega regijskega srečanja vseh veteranskih organizacij. To bo letos že šesto po vrsti, bo pa v soboto, 1. julija 2006, ob 11. uri. Zato ni naključje, da je območno združenje ZZB NOB iz Celja letos podelilo LD Bojansko Štore visoko priznanje. Sprejela ga je častna članica LD gospa Jožica Cmok. Letos je bilo še posebej slovesno, saj smo v svoje vrste sprejeli kar 17 novih članov. Članstvo vsako leto narašča in se krepi, zelo smo namreč aktivni. Ohranjamo vrednote iz obdobja NOB in skupaj z občino vzorno skrbimo za spominska obeležja in partizanske grobove. ŠTORE IMAJO DRŽAVNEGA PRVAKA Prispevek pripravil: Emil KAČIČNIK LORGER Samo iz Štor je postal državni prvak v karateju , KRAŠOVEC Uroš pa je osvojil bron. V soboto, 13. maja 2006, je v Športni dvorani na Vrhniki potekalo državno prvenstvo v karateju za mlajše kadete, kadete in mladince v katah posamično, katah ekipno ter v športnih borbah. Karate klub Štore se je državnega tekmovanja udeležil z dvema tekmovalcema, oba pa sta se domov vrnila z zavidljivimi rezultati. Lorger Samo je v finalni tekmi osvojil prvo mesto in tako postal državni prvak v kategoriji mlajših kadetov, Krašovec Uroš pa se je vrnil z bronastim odličjem. Maj 2006 ŠTORSKI OBČAN Že 22. aprila 2006 pa je v Žalcu potekalo 2. kolo šolske karate lige v starostnih kategorijah najmlajši, malčki in malčice, mlajši in starejši dečki in deklice ter mlajši kadeti in kadetinje, in sicer v katah posamično in ekipno ter v kihonu, jiyu in športnih borbah. Lige se je udeležilo okoli 120 tekmovalk in tekmovalcev iz slovenskih karate klubov. Tekmovanje je doseglo svoj namen, to pa je, da se mladi karateisti primerjajo v znanju in sposobnostih, ki jih pridobivajo skozi proces vadbe v klubih, najprej na nižji ravni, nato pa na državnem nivoju. Tekmovalci Karate kluba Štore so na tekmovanju dosegli naslednje rezultate. V kati posamično v kategoriji mlajših deklic 8 - 9 let je Urška Krašovec dosegla drugo mesto med mlajšimi kadetkami, v kategoriji 14-15 let - kata je Nejc Urisk zasedel drugo mesto, v kategoriji kihon kumite je bil med malčki 8 - 9 let drugi Tilen Sirk, med starejšimi dečki 12 - 13 let je Aleš Guzej prevzel prvo mesto in v kategoriji starejših kadetov 16 - 17 let Uroš Krašovec, ki se je uvrstil na drugo mesto, in Samo Lorger, ki je dosegel tretjo. Čestitamo! DVE DELAVNICI V OKVIRU RAZVOJNEGA PROGRAMA PODEŽELJA Mojca KRIVEC, univ.dipl.inž.agr., specialistka za razvoj podeželja pri KGZS-KGZ Celje Nizka udeležba, velika pripravljenost za sodelovanje - tako bi lahko komentirali dve delavnici, ki sta se odvijali prejšnji teden v Laškem in Celju. Delavnici sta bili namenjeni podeželskemu prebivalstvu in drugim potencialnim nosilcem razvoja na podeželju. Na delavnici smo udeležence seznanili s pomenom Razvojnega programa podeželja za območje občin Celje, Laško, Štore in Vojnik, predstavili novosti pri izvajanju kmetijske politike EU v novem programskem obdobju, ki bodo vplivale tudi na izvajanje politike razvoja podeželja pri nas, nato pa skupaj opredeljevali probleme razvoja podeželja in cilje, ki jih želimo s programom doseči. Razvojni program podeželja (RPP) je program, ki ga podpira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z namenom izvajanja politike celostnega razvoja podeželja. V Sloveniji je trenutno 31 takih programov in pokrivajo skoraj celotno območje države. Ti programi predstavljajo skupno razvojno strategijo na območju in ukrepe za njeno uresničitev. Kmetijsko gozdarski zavod Celje je v vlogi pripravljavca programa že od vsega začetka, ki sega v leto 2002. V letih 2002-2004 so bile izvedene številne delavnice, popisano stanje kmetijstva, dopolnilnih dejavnosti, tematskih poti, naravnih vrednot, kulturne dediščine, šeg, običajev, domače obrti, prireditev, povezanih z ohranjanjem tradicije, društev, ki delujejo na območju v povezavi s kmetijstvom in ohranjanjem dediščine ter izdelan Elaborat. RPP služi kot dokument za načrtovanje porabe sredstev občin 6 AKTUALNI DOGODKI ali izven nje. Ne bom našteval, kje in kdo ga je dobil. Vsak, ki pa ga je dobil, je nanj ponosen in si šteje v izjemno čast, da je njegov lastnik. Mi, veterani, ga podarimo v znak hvaležnosti in spoštovanja tistim prijateljem, društvom in organizacijam, ki nam pri našem delovanju vsestransko pomagajo. Če lahko svojo hvaležnost izraziš na takšen način in s takšnim simbolom, si lahko nanj samo ponosen in jaz sem. Tako postaja ta čudoviti kipec ŠTORSKI ŽELEZAR simbol naših železarskih Štor. ŠTORSKI OBČAN AKTUALNI DOGODKI in drugih nosilcev projektov za izvajanje aktivnosti, formalno pa je podlaga tudi za črpanje sredstev na javnih razpisih. Tako sta občini Laško in Vojnik prejeli nepovratna sredstva za urejanje oskrbe s pitno vodo iz predpristopne pomoči SAPARD. Žal pa v obdobju po vstopu v EU ustreznih razpisov zaradi pomanjkanja državnih proračunskih sredstva ni bilo. Izvajali smo le manjše skupne aktivnosti, namenjene trženju in promociji produktov s kmetij: -izdelan in zaščiten je logotip; -oktobra 2004 je bil natisnjen Katalog ponudbe pridelkov, izdelkov in storitev kmetij v nakladi 1500 izvodov, ki pa je že pošel in v kratkem pričakujemo tisk nove, dopolnjene izdaje. Katalog lahko najdete tudi na spletnih straneh naših občin; -izvedeni sta bili dve promocijski prireditvi »Podeželje v mestu« oktobra 2004 in oktobra 2005 v Celju; -sodelovanje ponudnikov z območja na drugih prireditvah (Pivo in cvetje v Laškem, , Lumparije na Dednem Vrhu, Martinovanje v Laškem). Izvedena pa so bila tudi številna usposabljanja in izobraževanja za dopolnilne dejavnosti, skupaj se jih je udeležilo 57 nosilcev ali bodočih nosilcev dopolnilne dejavnosti. Izveden pa je bil tudi sklop štirih delavnic na temo pridelave zelišč in njihove uporabe. V novembru 2005 smo izvajalci RPP pričeli z aktivnostmi za dopolnitev RPP, da se bomo lahko prijavili na razpis za črpanje sredstev za izvajanje RPP iz programa Leader. Na delavnici smo udeležence seznanili s temi novostmi in jim predstavili Leader in LAS. Kaj pravzaprav je Leader? Leader je trenutno samostojna pobuda skupnosti, namenjena razvoju podeželja. Sofinancirane so aktivnosti za izboljšanje kakovosti življenja in ekonomske blaginje lokalnih podeželskih območij. V obdobju 2007-2013 pa bo Leader integriran v celovito politiko razvoja podeželja. Evropa je za novo programsko obdobje vpeljala nov pristop k razvoju podeželja in opredelila tri prioritetne cilje: 1. Izboljšanje konkurenčnosti agroživilskega in gozdarskega sektorja, 2. Ohranjanje kulturne krajine in varovanje okolja, 3. Izboljšanje kakovosti življenja v podeželskih območjih in spodbujanje diverzifikacije, 4. Gradnja lokalnih zmogljivosti za zaposlovanje in diverzifikacijo (Leader). Podpora na podlagi cilja Leader ponuja možnost, da se v okviru strategije lokalnega razvoja, ki temelji na lokalnih potrebah in prednostih, kombinirajo vsi trije cilji - konkurenčnost, okolje in kakovost/divezifikacija. Pristop Leader mora vsebovati naslednje prvine: -območno lokalno razvojno strategijo, izdelano za dobro opredeljeno subregionalno podeželsko območje -lokalna javno-zasebna partnerstva (lokalna akcijska skupina, sestavljena iz predstavnikov javnega sektorja, civilne družbe in privatnega sektorja) -pristop od spodaj navzgor, ki vključuje pristojnost odločanja LAS pri izdelavi in izvedbi lokalne razvojne strategije -večsektorsko pripravo in izvedbo strategije, ki temelji na vzajemnem delovanju med akterji in projekti iz različnih sektorjev lokalnega gospodarstva -izvajanje/uporabo inovativnih pristopov -izvajanje projektov sodelovanja -vzpostavitev mreže lokalnih partnerstev. Partnerski pristop izvajajo lokalne akcijske skupine (LAS), ki morajo: -predlagati celovito lokalno razvojno strategijo ter biti 7 odgovorne za njeno izvedbo -biti sestavljene iz različnih partnerjev javnega sektorja in civilne družbe -na nivoju odločanja znotraj LAS mora biti zagotovljen vsaj 50% delež lokalnega partnerstva iz ekonomskega in socialnega sektorja ter iz predstavnikov civilne družbe(kmetje, podeželske žene, mladina in njihova združenja) -izkazovati mora sposobnost določitve in izvedbe razvojne strategije za območje -zagotoviti mora povezanost območja, ki mora imeti dovolj kritične mase na področju človeških, finančnih in ekonomskih virov, da se lahko podpira trajnostna razvoja strategija -izbrati mora projekte, ki se financirajo v okviru strategije. Po uvodni predstavitvi so udeleženci aktivno sodelovali napisali so probleme, ki jih vidijo pri razvoju podeželskega območja. Nato so probleme razdelil v skupine in opredelil skupne cilje strategije:. Ključni cilji, ki so jih opredelili udeleženci v Laškem, so bili: 1.dvig dohodkovnega položaja kmetov, 2.vzpostaviti povezanost med proizvajalci in koristniki, 3.urejena infrastruktura, 4.razvoj ponudbe, 5.informirati, usposobiti ljudi na podeželju. Cilji, ki so jih opredelili na delavnici v Celju, so bili podobni: 1.večja skrb za okolje, 2.razviti dopolnilne in dodatne dejavnosti, 3.informirati, usposobiti, izobraziti prebivalce podeželja, 4.povezovanje ključnih akterjev, 5.urediti infrastrukturo. Opredelili so tudi aktivnosti za dosego zastavljenih ciljev ter prioritete izvajanja aktivnosti za dosego ciljev. Določitev konkretnih nosilcev izvedbe posameznih aktivnosti, predviden čas ter višina sredstev za izvedbo pa so teme, ki se jih bomo lotili na naslednjih delavnicah. Vabimo vse, ki bi vas zanimalo sodelovati pri nadaljnjem izvajanju aktivnosti za dopolnitev RPP, da se nam pridružite! Svoj interes sporočite na KGZ Celje, Mojci Krivec na telefonsko številko 490 75 86. Pismeno vas bomo obvestili o datumu in kraju izvajanja delavnic. Prav tako vabimo vse, ki že načrtujete izvajanje kakšnega individualnega ali skupnega projekta in menite, da bi sodil v ta program, da pokličete na zgoraj navedeno številko. Vsa morebitna vprašanja v zvezi z razvojem podeželja lahko tudi pošljete na info@vce.kgzs.si. Z veseljem vam bomo odgovorili! Maj 2006 Južni del pogorja pod Slavnikom tvorijo 800 do 900 metrov visoki griči, dosegljivi s Podgorja, ki je tudi izhodišče za Slavnik. Razprostirajo se vse do hrvaške meje in imajo znamenita imena: Kojnik, 802 metra, Golič, 890 metrov in Lipnik, 804 metre. Sprehod v drugi polovici aprila, ko je bilo pri nas že vse v cvetju in zelenju, nas je nekoliko presenetil, saj je bil ta delček Krasa pravo nasprotje naši pokrajini. Kojnik je porasel z borom, a je pod vrhom ogromno ležečih rogovil, ki dajo slutiti ogromno ognjeno katastrofo v preteklosti. Le počasi se gozd obnavlja. Iz suhe trave so se komaj kazali šopi pljučnika in divje potonike ter vijolic, zeleni teloh pa je že ušel v višine. Druga dva vrhova sta brez dreves, le redki grmički poživljajo enolično kraško pokrajino. Ponekod presenečajo globoke kraške jame. V tem predelu so se prej omenjenemu cvetju pridružili še sprva redki, kasneje pa vedno bolj gosti kraški kosmatinci. Za razliko od vijolične velikonočnice, ki so ji zelo podobni, so nekoliko manjših cvetov in rjavo rdeče barve. Pogled z vrha Lipnika nas je spomnil na lanskoletni pohod v okolico Movraža, ko je ta del kraškega roba še prekrival sneg, a cerkev sv. Kvirina sredi pobočja nam je bila za orientacijo. Po krožni poti smo se nato preko Kamenščika in Jamperšnika ter Škrbine vrnili v Podgorje, kje nas je čakal avtobus. Zadnji del poti je bil znova poraščen z drevjem. Sonce je že dobilo precej moči, zato nam je bila senca dobrodošla, še bolj pa pijača v gostišču. Kakih 6 ur trajajoči pohod je bil zaradi lepega vremena še posebej prijeten in je utrujenost kar potisnil v ozadje. PLANINKE V RUDNIKU Jožica KRAJNC PD Železar Štore Za rudnik v bližini Svetine sem slišala šele pred kakšnim dobrim letom in naša planinka, ki živi nedaleč stran od njega, nam je obljubila, da nas bo nekega dne popeljala tja. Toda prehiteli so jo planinci - mučeniki, ki so za pohod v neznano za planinke ob materinskem dnevu izbrali Slapšakovo kmetijo v Padežu pod Požnico. Na njihovem posestvu leži opusteli rudnik svinca in srebra, ki pa je bil do pred sedmimi leti zasut. Po ustnem izročilu so zanj vedeli domačini in Slapšakovi, ki so pred dvanajstimi leti prevzeli Polhovo kmetijo, so raziskali teren v gozdu nad domačijo. Našli so glavni rov z več stranskimi vejami. Marsikateri še čaka, da ga očistijo, kar pa ni enostavno, saj je kamnina trda in težka. Drsenje vodnih kapljic ustvarja čvrste kapniške strukture, kar kaže, da je rudnik že dogo opuščen. Natančnih podatkov o rudniku nimajo, je pa gospodar zatrdil, da je obratoval vsaj Maj 2006 DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠTORE SE PREDSTAVLJA Srečko JANŽEKOVIČ Društvo ima 670 članov. V občini Štore je še nekaj upokojencev nečlanov in želimo, da se včlanijo. Pregovor pravi »več nas je, močnejši smo«. Letos praznujemo 30 letnico obstoja društva v Štorah. Obletnico bomo obeležile na srečanju upokojencev Štor in širše celjske regije, ki bo v Kompolah, 19.08.2006 pri osnovno šoli. Ustanovitelji društva upokojencev so bili: gosp. Anton Melanšek, Miško Verbič, Miloš Leskovšek, ravnatelj osnovne šole Štore in gosp. Leopold Doberšek, vsi že pokojni. Hvala jim. Društvo 8 ŠTORSKI OBČAN Jožica KRAJNC PD Železar Štore še v 16. stol. Pravijo, da je bilo delo v rudniku zalo naporno, saj so za košaro rude potrebovali ves dan dolbenja z dletom in kladivom. Rudo so po pričevanju iz roda v rod talili v Jurkloštru, kjer je stal plavž. Skrbni domačini urejajo dohod do rudnika. Škarpo iz kamnitih skrilov so že zgradili, in to tako skrbno, da ni opaziti betonske osnove. Tudi lučke v kamnitih lestencih ponekod že svetijo, osvetljen pa je že tudi prvi del glavnega rova. Naprej si pomagajo z baterijskimi svetilkami. V rovih je konstantna temperatura 9 stopinj Celzija, kar je ugodno za skladiščenje pijače in prehrambenih artiklov. Navpični rov je zalit z vodo, uporabno na kmetiji, suhi del pa vodi s pomočjo klinov v višji horizontalni rov, ki se končuje z zasutim rovom. Morda se bodo kdaj lotili čiščenja še tega dela in s tem podaljšali jamsko avanturo. Kmetija leži v bregu, zato razen gozda in travnika ni prikladna za preživetje, s turizmom pa se šele spogledujejo. Pet otrok se razen zadnje osmošolke že usmerja v poklice in prva dva že pomagata očetu pri služenju denarcev, mati pa si vsakdanje skrbi z živino in družino popestri z občasnimi gosti, ki slučajno izvedo za njihovo čudo. Lepo jim uspeva zadovoljiti radovedneže in jim tudi potešiti žejo in lakoto. Čeprav so marčevski prazniki že nekoliko odmaknjeni, želim s tem zapisom izraziti zahvalo našemu predsedniku in njegovim sodelavcem, ki so nam razkrili še en košček domovine. Ne leži ravno na drugi strani sveta, je pa zanimiv in si ga je vredno ogledati. Pot do tja preko Svetine in Požnice pa traja kake tri ure. Seveda pa se je možno tudi peljati iz dveh strani, s Svetne ali iz Laškega. Privoščite si kdaj rudarsko avanturo. O DELU DRUŠTEV KRAŠKI ROB ŠTORSKI OBČAN organizira čez vse leto različne aktivnosti: izletništvo, pohodništvo, različne športne dejavnosti. Vse to vodi in organizira gosp. Mirko Vešligaj. Imamo komisijo za socialno in humanitarnom področje, tri aktive žena, ki se sestajajo enkrat na mesec. Z raznimi oblikami druženja in športnimi dejavnostmi gojimo prijetne medsebojne odnose in kratkočasimo osamljene. Skozi vse leto obiskujemo starejše in bolne na domovih in po domovih za starejše občane, ki se nahajajo po vsej Sloveniji, zato si želimo priti v Štorah do lastnega doma. V letu 2005 smo se lotili projekta Starejši za boljšo prihodnost, ki popisuje želje in potrebe starejših od 69 let. Z anketiranjem ugotavljamo stanje, vodimo evidenco teh članov, nudimo pa jim tudi ustrezno moralno ter socialno pomoč. Projekt vodi gospa Ivanka Tofant. Organiziramo tudi izlete preko naših meja. Tako smo bili letos na Madžarskem Budimpešti. Vabimo vse upokojene občane, ki še niso naši člani, da se nam pridružijo in nam pomagajo, da bomo še boljši. PLANINSKI VODNIKI P.D. IZ ŠTOR VABILO O DELU DRUŠTEV Planinski vodniki iz Štor vas vabimo na železarski pohod iz Šentjurja na Resevno, Svetli Dol in na Svetino, ki bo v soboto 27. maja 2006. Štart pohoda bo ob 8.30 uri v Šentjurju na železniški postaji. Zaključek pohoda bo na Svetini z živo glasbo. Trasa pohoda je dolga cca 22 km, hodi pa se (s postanki) 4 - 5 ur. Pridite in se nam pridružite, veselo bo! Vesel planinski pozdrav! Za odbor PV Štore Valter Jelen DELO VINOGRADNIŠKEGA DRUŠTVA V LETU 2006 Stanislav FERENČAK, ml. Vinogradniki smo v prvih mesecih letošnjega leta na področju društvenih dejavnosti pošteno zavihali rokave. Pod streho smo spravili redni občni zbor, strokovna izpopolnjevanja, analize vzorcev zemlje in naš najpomembnejši dogodek, ocenjevanje vinskega letnika 2005. V začetku meseca marca smo izvedli redni letni občni zbor. Minilo je že osem let od ustanovitve društva in ker imamo po statutu vsake štiri leta volitve, smo jih izvedli tudi tokrat. Dosedanji in prvi predsednik društva Jani Glavač se je odločil, da ne bo več kandidiral in je na svoje mesto predlagal Staneta Ferenčaka, ml. Društvo je njegov predlog soglasno potrdilo. Za nas si je vzel čas tudi župan g.Franc Jazbec, pohvalil dosedanje delo društva in nam zaželel tudi v prihodnosti veliko uspehov. Prijeten večer so nam z nekaj prekrasnimi melodijami popestrili člani ansambla Veseli 9 svatje, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Z uspešno izvedenim občnim zborom pa so se letošnje aktivnosti društva pravzaprav šele začele. V mesecu marcu smo zbirali vzorce zemlje naših vinogradov in jih poslali na analizo preko KSS Celje. Sledilo je že kar standardno izobraževanje s področja prehranjevanja, varstva in zaščite vinske trte. Za izčrpno predavanje se najlepše zahvaljujemo podjetjema Jurana in Pinus. Ne glede na tematiko, ki se vsako leto ponavlja, so takšna izobraževanja izredno koristna in potrebna pred začetkom sezone. Proti koncu meseca smo izvedli letos že tretje, tradicionalno, ocenjevanje vinskega letnika, tokrat letnika 2005. Letos smo zbrali 51 vzorcev vin. Kot se je pokazalo na samem ocenjevanju, so bila vina na letošnjem ocenjevanju zelo dobra in so kot taka dobila zelo dobro oceno (skupna povprečna ocena je bila kar 17,96). Kakovost naših vin je pohvalil tudi predsednik sedemčlanske komisije mag. Anton Vodovnik iz KSS Maribor. Ocenjevanju vin sledi tudi podelitev diplom in razglasitev prvakov sort, ki smo jih imeli letos, glede na pestrost vin, kar sedem. Strokovno komisijo je zastopala gospa Jožica Jesenek, ki je podala strokovno mnenje o vinih letošnjega ocenjevanja. Za svečanost dogodka in pečat celotni podelitvi so poskrbeli člani okteta Lipa, ki so nas počastili z doživeto zapetimi pesmi. Ob skupno 22. zlastih diplomah so prvaki sort naslednji vinogradniki: ·BELA ZVRST: Jurkošek Jani 18,38 ·LAŠKI RIZLING: Polak Zdenko in Jožica 18,18 ·ZELENI SILVANEC: Bukovec Marjana in Marjan18,38 ·CHARDONNAY: Vinogradništvo Glavač 18,36 ·KERNER: Kapel Franc 18,36 ·SAUVIGNON: Jančič Franci 18,34 ·RDEČA ZVRST: Planinšek Ljudmila in Ivan 17,82 ·MODRA FRANKINJA: Doberšek Blanka in Marjan 17,76 Ob koncu tega prispevka se morem v imenu društva in v svojem imenu zahvaliti g. Janiju Glavaču za delo na področju društva vinogradnikov. V osmih letih obstoja društva je naredil res ogromno. Največji dokaz za to so odlični rezultati ocenjevanja vin, ki društvo uvrščajo med najboljša v celotni podravski regiji. Sedaj se bomo vinogradniki posvetili tistemu, kar najraje delamo, opravilih v vinogradu. Čas konec meseca aprila in začetek meseca maja je kot naročen za sajenje trsnih cepljenk v vinogradih in pričakovanj, kaj nam bo prineslo letošnje leto. Veseli pa me, ko vidim, da v naši občini zraste ali pa se obnovi tudi kakšen nov vinograd. Maj 2006 Prispevek: TZS, Emil KAČIČNIK Turistično društvo Štore na svoji razvojni poti preživlja, kot tudi druge organizacije, svoje vzpone in padce, uspehe in neuspehe, predvsem so pomembne spremembe, s katerimi je pomembno najti soroden tok. Kot članska organizacija sodelujemo na nivoju razvoja Turistične zveze Slovenije in sledimo njenim strokovnim načrtom in usmeritvam. Zavezani smo, in se tega tudi zavedamo, soustvarjati turistično ponudbo predvsem na lokalnem nivoju, kjer kot društvo delujemo. VLOGA TURISTIČNIH DRUŠTEV IN ZVEZ ŠTORSKI OBČAN TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE, STRATEGIJA RAZVOJA SLOVENSKEGA TURIZMA IN VLOGA TD IN ZVEZ Turistična društvena organizacija ima preko mreže društev na lokalni, regionalni in nacionalni ravni pomembno vlogo pri pospeševanju turizma in predvsem pri razvijanju turistične kulture. Turistična društva in zveze so eden izmed partnerjev pri oblikovanju turistične ponudbe na lokalni in regionalni ravni. Dejavnost turističnih društev je pomembna v vsakem okolju in še posebej na območjih, ki nimajo drugih nosilcev turistične ponudbe. V turističnih društvih se ljudje interesno povezujejo na načelih svobodnega združevanja in prostovoljnosti dela. Turistična društva kot civilna družba delujejo predvsem kot sestavni del tridelnega sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem. Na nacionalni ravni je Turistična zveza Slovenije (TZS) koordinacijski subjekt, ki usklajuje interese in dejavnosti društev na lokalni ter regionalni ravni in hkrati oblikuje svojo politiko do drugih nacionalnih nosilcev turističnega razvoja (MG, STO, GZS, OZS). • spodbujajo domače prebivalstvo za sodelovanje pri turističnih akcijah (urejanje okolja, olepševanje krajev, prireditve), • usmerjajo domače prebivalstvo pri ohranjanju kulturne dediščine in naravnih vrednot, • sodelujejo pri spodbujanju turistične kulture mladih v osnovnih in srednjih šolah, • izvajajo turistično informacijsko dejavnost v krajih, kjer ni drugih institucionalnih oblik turističnega delovanja, • organizirajo ali sodelujejo pri oblikovanju in izvedbi turističnih prireditev. Turistična društva s svojo dejavnostjo soustvarjajo pogoje za razvoj turistične ponudbe in sooblikujejo turistično kulturo, prav tako pa so lahko v posebnih primerih nosilci turističnih storitev v skladu z zakonodajo o delovanju društev, ki jim dovoljuje opravljanje gospodarske dejavnosti v skladu z načeli nepridobitnosti. Turistična društva so kot civilna organizacijska mreža s tega vidika povsem enakopraven subjekt javnemu in zasebnemu turističnemu gospodarstvu. TRADICIONALNO KRESOVANJE 2006 ODPADLO Za T.D.Štore: Branko Lončar Kakor že več let doslej je bilo Turistično društvo Štore tudi letos kot edini prijavljeni s strani občine izbrano za organizacijo tradicionalnega kresovanja v počastitev prvega maja, delavskega praznika. Priprave so stekle že v začetku aprila, tako da smo organizacijsko imeli vse pripravljeno, čakala nas je še samo izvedba. Večdnevno deževje nam je žal realizacijo preprečilo. Zelenice ob prireditvenem prostoru so bile zelo razmočene, kar nam je onemogočilo dovoz vsega potrebnega za ureditev prostora. Kljub zelo slabi vremenski napovedi in odpovedi skoraj vseh kresovanj na prostem smo mi še vedno upali. Žal pa so se vse napovedi uresničile. Po posvetovanju smo se tudi mi odločili, da, glede na nemogoče pogoje, prireditev odpovemo. Mislimo, da so takšni pogoji več ali manj redkost in da bo drugo leto bolje. Lep turistični pozdrav! Maj 2006 10 TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE Turistična društva na lokalni ravni v novi strategiji razvoja turizma še naprej: ŠTORSKI OBČAN TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE POBUDE ZA DELOVANJE TURISTIČNIH DRUŠTEV PRI RAZVOJU TURIZMA V SVOJEM OKOLJU Turistična društva so samostojni subjekti, ki samostojno pripravljajo, sprejemajo in uresničujejo svoje programe dela in projekte, upoštevajoč razmere v kraju, možnosti za delo in usmeritve, dogovorjene v TZS. Pri tem društva izmenjujejo izkušnje in sodelujejo pri skupnih projektih, pri čemer si prizadevajo za čim večjo podporo lokalne samouprave. Posebej je pomembna stalna pomoč in izmenjava izkušenj v okviru občinskih in regijskih turističnih zvez. Predlagane naloge v okviru svoje dejavnosti so, da: • spodbujamo in ozaveščamo domače prebivalstvo za sodelovanje pri turističnem razvoju kraja, urejanju okolja, olepševanju krajev, krepitvi turistične kulture, posebno gostoljubnosti, varovanju stare arhitekture, dediščine in naravnih vrednot, poznavanju zgodovinskih in turistično zanimivih informacij kraja, prireditvah, in pri tem sodelujmo z zainteresiranimi, • se s svojo dejavnostjo v partnerstvu z drugimi ponudniki turističnih storitev uveljavljamo kot ena pomembnih konkurenčnih prednosti za turistični razvoj kraja, • organiziramo ali sodelujemo pri oblikovanju turističnih prireditev z etnološkimi, kulturnimi, zgodovinskimi, kulinaričnimi in drugimi vsebinami in ustvarjamo turistično vzdušje v kraju, • izvajamo različne dejavnosti za ozaveščanje prebivalstva za turizem (delavnice, okrogle mize, predavanja, krajevni turistični parlament, druženje mladih za turizem itd.), • pospešujemo dejavnosti domačega prebivalstva pri ohranjanju kulturne dediščine in naravnih vrednot v okviru turistične ponudbe v kraju v sodelovanju s pristojnimi strokovnimi ustanovami in društvi, • uveljavljamo znanje in strokovnost pri opravljanju prostovoljnega in profesionalnega dela v turizmu, • spodbujamo in organiziramo delovanje mladih na področju turizma in v turističnih društvih (v vrtcih, osnovnih, srednjih in visokih šolah med mestno in podeželsko mladino vseh stanov), • sodelujemo s sorodnimi društvi na posvetovanjih, delavnicah in okroglih mizah z izmenjavo dobrih praks in lokalnih pobud, • opravljamo in širimo gospodarske in storitvene dejavnosti na načelu nepridobitnosti, • dajemo pobude za razvoj dodatne turistične ponudbe in ustvarjanje podjetniških priložnosti, • spodbujamo povezovanje turističnih ponudnikov in oblikovanje ter trženje turističnih proizvodov, • organiziramo turistično ekološki drobnogled kot skupine turističnih delavcev - prostovoljcev, ki spremlja urejenost okolja in sproti opozarja pristojne, • spodbujamo in organiziramo izletništvo in dopustovanje prebivalstva, posebej otrok in mladine, • spodbujamo razvoj sobodajalstva, družinskih apartmajev, turističnih kmetij, zidanic, mladinskih domov in drugih oblik turistične ponudbe, • pripravljamo in razvijamo skupne dejavnosti s kmetijsko svetovalno službo, razvojnimi centri, nosilci lokalnih pobud, gostinci, agencijami in drugimi društvi, • skrbimo za temeljne vsebine varnosti turista kot potrošnika, • društveno dejavnost izvajamo po podjetniških principih, • spodbujamo proizvodnjo in trženje turističnih spominkov in delovanje sekcij spominkarjev pri turističnih društvih, • sodelujemo z vzgojno izobraževalnimi organizacijami pri spodbujanju turistične kulture in turističnih dejavnostih v vrtcih, osnovnih, srednjih, višjih in visokih šolah, • izvajamo promocijske in turistično informacijske dejavnosti v krajih, • zbiramo informacije o zadovoljstvu turistov pri bivanju v kraju in ukrepamo za odpravo nepravilnosti, • koordiniramo tiste dejavnosti drugih društev v kraju, ki se nanašajo na turizem, • oblikujemo skupaj z lastniki ali najemniki gostiln skupne programe za boljši razvoj in uveljavljanje dobrih gostiln v Sloveniji. Dejavnost turističnih društev sega na celotno področje turizma, zato je prav,da društva delujejo v partnerstvu z drugimi nosilci turistične ponudbe javnega in zasebnega sektorja. 11 Maj 2006 ŠTORSKI OBČAN VABILO NA Turistično društvo Štore organizira v počastitev praznika Občine Štore 3. srečanje društev občine Štore, športno-zabavno prireditev Zopet izzivamo vsa društva in posameznike, da sestavite ekipe tekmovalcev ali navijačev (lahko oboje) in se med seboj pomerite v športno-zabavnih disciplinah: nošenje vode, vlečenje vrvi, tek z zvezanimi nogami, slepa »šajtrga«, gol spin, met železa v daljino, hitrostno pitje (morda tudi piva), tek čez kopice sena,... V ekipah mora biti prijavljeno minimalno troje in maksimalno pet tekmovalcev. Vsako društvo, klub ali organizacija lahko prijavi eno ali več ekip. Vsaka ekipa tekmuje v vseh disciplinah. Navijaške skupine se bodo ocenjevale po izvirnosti (ime ekipe, navijaški »program«, ….). Najboljša ekipa prejmeje 10 »jurjev« in pokal »RJA FEST«, ostale uvrščene ekipe pa pokale in praktične nagrade. Prijave ekip tekmovalcev in navijačev sprejemamo najkasneje do sobote, 3.6.2006, do 15.00 ure. Po končanem športno-zabavnem delu pa bosta na odru nastopili glasbeni skupini ZEUS in ORLEK. VSTOPNINE NI , DOGODEK BO!!! VABLJENI VSI! · · · Vsa dodatna vprašanja, informacije in prijave ekip dobite na telefonskih številkah: 041 889 965 Žan 041 285 312 Boštjan 041 677 825 Emil V PRIMERU SLABEGA VREMENA PRIREDITEV ODPADE! Maj 2006 12 TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE »RJA FEST« 2006 v soboto, 3.6.2005, s pričetkom ob 16.00 uri, na nogometnem igrišču na Lipi. NAGRADNA KRIŽANKA ŠTORSKI OBČAN AVTOR: GAJŠEK MARJAN IZHODIŠČNI MOL REZILO 2. OS. EDNINE OBERŽAN ANTON ŽOHAR LADI ZAČETNICA IMENA IVAN NARODNA BANKA SRBIJE INFRARDEČI SEVALEC KREGATI 1. OS. EDNINE VRSTA ČLOVEKU PODOBNE OPICE RIMSKA ŠTEVILKA PET KRAJ VZHODNO OD ŠTOR NOGOMETNI KLUB V MADRIDU JUŽNOAMERIŠKA TOVORNA ŽIVAL ANTON ZAVŠEK ZGOD. KRAJ SLOVENSKI NA SLIKI PEVEC (Alma Karlin) SMOLAR NATRIJ KRESNIK BUTINAR ANG. IGRALEC EDMUN DIPLOMAT PREDSTAVNIK ZASTOPNIK SLAŠČICA ŽUŽELKA, KI OSTRO PIČI DRŽAVA V AZIJI POMEMBNA OBLETNICA KEMIJSKI ZNAK ZA FOSFOR KAJNOV BRAT ČETRTI SAMOGLAS. POŽELENJE EVROPSKA UNIJA SOGLASNIK IN SAMOGL. IZ PRIIMKA AUŽNAR KALIJ AVTO. OZNAKA MILANA MOŠKO IME KRAJ NAD ŠTORAMI S CERKVIJO SV. LOVRENCA BAUER ANICA SLOVENSKI PISATELJ KOZAK ŽVEPLO ZNANI SPLAVARJI NA DRAVI SENCA PREPROSTA VRATA IZ LESA KESANJE KUTINA MEDNAR. EKONOMSKO ZDRUŽENJE GLAVNO MESTO ŠVICE KEMIJSKI SIMBOL ZA FLUOR RIM. POZDRAV OKRAJŠAVA ZA LITERATURO MOŠKO IME RUSKO GOROVJE BOMBAŽNA TKANINA ŽIVLJENJE JETNIKOV - ZAPORNIŠTVO BOLEZEN - POMANJKANJE VITAMINA C BOGASTVO GOZDA VEVERICI PODOBEN GLODALEC RAZNOSITI NAGRADNA KRIŽANKA STAROAVSTRIJSKI NOVEC STOTINA GOLDINARJA VISOKI AKADEMSKI NAZIV PRIMORSKI SVALJKI MEDNARODNA LETALSKA ORGANIZACIJA BIBLIJSKI OČAK JUNIOR REKA V SIBIRIJI KOKOŠ TOVARNA V KOČEVJU PRVA ČRKA ABECEDE DAJATEV DRŽAVI OBGLAVLJENI ANGLEŠKI HUMANIST RIMSKA ŠT. TOVARNA ZAČETNIK AVTOMOBILOV POČELO SARAJEVO TAOIZMA OSNOVNA ŠOLA JOVAN JOVANOVIČ LILY KAZALNI ZAIMKEK ROZMAN ANTON SEDEŽ OBČINE IMAMO SVOJO LASTNO......... ŠTORE USEKATI SE S SEKIRO ALI DRUGIM OSTRIM PREDMETOM 16. ČRKA ABECEDE ODLOŽITEV PLAČILA RIMSKA ŠTEVILKA 500 OSTANEK OD NEDOGORELEGA ČRKE IZ BESEDE GRČAR MOČNO NENADNO DEŽEVJE LIČINKA MAJSKEGA HROŠČA ČAST, SLAVA IN... ČRETNIK DUŠAN KRAJ OB VOGLAJNI JUNAK GOTOVČEVE OPERE NEZAKONIT DRŽAVA V SR. AZIJI VZHOD (EAST) SESTAVLJANJE KRIŽANKE JE BILO... KRAJ SEVEROVZHODNO OD ŠTOR 1. nagrada: 20.000 SIT, 2. nagrada: 10.000 SIT, 3. nagrada: 5.000 SIT. Upoštevali bomo vse rešitve, ki bodo na Občino Što 13 Maj 2006 ZA POPESTRITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA PRIPRAVA ZA TKANJE DRŽAVA V NOTRANJOST AFRIKI TOPOLOŠ KOVAČ HALOGENI KEMIČNI ELEMENT STAREJŠA PRVI SLOVENSKA ČLOVEK PO GLEDALIŠKA BIBLIJI IGRALKA PLEMENITOST ŠTORSKI OBČAN MOZOLJ SNOV ZA UTRJEVANJE OVRATNIKOV KRAJ NAD ŠTORAMI S CERKVIJO SV. JANEZA NEVAREN VODNI PLAZILEC ZADNJICA GLAVNO MESTO BANGLADEŠA ANTON NAČA ŠPANSKA POKRAJINA STRINA ZIM. RASTLINA MODEREN SLIKARSKI IZDELEK VOLT ZGODOVINSKO MESTO V NEMČIJI 13. ČRKA ABECEDE NOSITELJ PRAPORA NEMŠKI REŽISER WINDERS OBARJEN ČAJ TENIŠKA ŽENA S KOSO IGRALKA GOLEŠ ODPADNIK JURKOŠEK TONE KONEC POLOTOKA FILM. KRITIK MIHA VREMENSKI POJAV GLAVNI ŠTEVNIK HLADNO STRELNO OROŽJE POROŠTVO BREZALKO. PIJAČA NAŠE MLADOSTI SLOVENSKO IME ZA BLEIBURG UMETNIŠKA SMER V LITERATURI RENIJ BLISKOVITA AKCIJA POLICIJE PROŽNA UMETNA SNOV UPAD MORSKE GLADINE OPAT POMANJ. VRSTA ITAL. TOVORNEGA VOZILA KONEC POLOTOKA PRIPOMOČEK ZA REZANJE JOŽE OBERŽAN SELIČ EDO DOLINA POD SLIKAR JALOVCEM AKVARELOV KERAMIČNA TEHNIKA VRSTA SVEDRA DRAG KAMEN TRŽAN OLGA GOSPODAR. EKONOMSKI SVET ITALIJANSKA REKA PAD GROBO MLETO ŽITO AMERIŠKI FILM. IGR. CARY IRIDIJ TURŠKI VELIKAŠ VENGUŠT POK. ŽUPNIK, GRADITELJ CERKVE TEHARJE KRALJ ŽIVALI PRITISK FILMSKA IGRALKA GARDNER NAGRADNA KRIŽANKA ALOJZ KOVAČ MEGAVOLT POLMER EGIPČANSKI BOG SONCA 18. ČRKA ABECEDE OČE KEMIJSKI SIMBOL ZA ALUMINIJ VOJAŠKI ČIN SRŠENAR MESTO V BIH RUDI RIZMAN ODPRTINA V KRAŠKIH TLEH, ODTOK VODE POMETATI 2. OS. EDINE KALIJ KEMIJSKI ELEMENT J KUPČEK ZEMLJE ZA ŽOGICO PRI GOLFU (ang.) VINOGRADNIŠKO DRUŠTVO TERITOR. OBRAMBA GL. MESTO JEMNA IGRALNA KARTA KORALNI OTOK EDI TURNŠEK MAKEDONSKO KOLO RIMSKA ŠTEVILKA 4 OPERNA HIŠA 21. ČRKA ABECEDE JEZERO V AFRIKI RUDARSKI KRAJ NAD ŠTORAMI AMPER ZAČETNICA VULKAN NA DRUŽINE SICILIJI BREZ KOVAČ ČRKE “A” ZAPUŠEK ANA IVAN VREČAR AVTOMOB. OZNAKA TRST PRISTAŠ REIZMA RIM. ŠT. 50 RUDARSKI KRAJ NAD ŠTORAMI ore prispele do 9. junija 2006. Izžrebance pravilnih rešitev bomo obvestili po pošti. Maj 2006 14 ŠTORSKI OBČAN TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE MOJA DEŽELA - LEPA IN GOSTOLJUBNA Prispevek: Emil KAČIČNIK Urejeno in gostoljubno okolje je pogoj za uspešen razvoj turizma. To je temeljni smisel in dolgoročno sporočilo projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna. Zato turistična društva in zveze z vse bolj zavzetim sodelovanjem občin, podjetij in mnogih organizacij ter strokovnih institucij uresničujejo vrsto programov na tem področju. Osnova projekta je tekmovanje slovenskih mest in krajev na področju urejanja prostora, okolja in gostoljubnosti. Projekt prerašča v vseslovensko gibanje za urejeno okolje in gostoljubnost. Slednja pa na svoj način odkriva širino in vsebinski smisel slogana Turizem smo ljudje. Ne samo enkrat smo bili omenjeni kot najlepši, naj nam bo to vzpodbuda za delovanje in doseganje podobnih rezultatov. Da smo ljudje, ki znamo ohranjati lepo, smo že dokazali. V letošnjem letu želimo ponovno vzpodbuditi krajane, da prispevajo k urejenosti okolja in s tem pripomoči k ugledu celotnega kraja. Poleg začrtanih letnih ciljev na področju organiziranja prireditev v našem kraju smo zavezani tudi nalogam, ki smo si jih začrtali v TZS. V ta namen smo se Osnovna šola Štore, TD Štore in ŠKŠ 22. aprila, ob Svetovnem dnevu zemlje, pridružili pobudi TZS in v svojem okolju posadili drevo. S tem pa prenašamo pobudo na vse, podjetja in posameznike, da se nam pridružijo v uresničevanju smiselnosti tega slogana. 10. TRADICIONALNI POHOD PO TURISTIČNI POTI OBČINE ŠTORE Žan VIDIC V soboto, 6.5.2006, se je na železniški postaji v Štorah ponovno zbralo približno sto pohodnikov, ki so se udeležili 10. tradicionalnega pohoda po poti občine Štore. Pohodniki, ki so ob okrogli obletnici pohoda na štartu prejeli spominske majice, so se nekaj minut čez osmo odpravili po poti. Pot s štirim postojankami jih je vodila ob Voglajni do zaselka Draga, mimo Prožinske vasi, po gozdnih poteh do Svetlega Dola ter se zaključila na Svetini. V gostilni Svetnčan na Svetini so vsi udeleženci dobili zasluženo malico. Za vse, ki jih pohod ni utrudil, pa je na cilju duo Jasa poskrbel za glasbo, ples in smeh. Za vse pohodnike je bil organiziran avtobusni prevoz nazaj v Štore. Enajsti obletnici pohoda bomo naproti stopili naslednje leto, prvo soboto v mesecu maju. Vljudno vabljeni vsi! Turistično društvo Štore se za pomoč pri izvedbi pohoda zahvaljuje: • g. Konjedič Ediju, • g. Klinar Milanu, • družini Pavlič, • ga. Faniki Štarkl, • g. Gregu Krajncu - gostilni Svetnčan, • Cynar d.o.o. - g. Romanu Dobrajcu, • vsem, ki ste nas podprli in vsem pohodnikom. 15 Maj 2006 Ekipa Kovinarja nadaljuje prvenstvo v 3. SNL - vzhod nad vsemi pričakovanji. Trenutno zaseda 2. mesto na lestvici, do konca pa so še tri kola. Še vedno pa so v boju za prvaka in le točko zaostanka za prvouvrščeno in pred pričetkom prvenstva favorizirano ekipo Mure 05. V drugi sezoni nastopanja v 3. ligi je to velik uspeh in potrditev pravilnosti strokovnega dela v klubu. Da gre res za izjemno generacijo domačih fantov, prikazujejo tudi ostali statistični podatki, ki jih navajamo. ŠTORSKI OBČAN NAJUSPEŠNEJŠE LETO V ZGODOVINI ŠTORSKEGA NOGOMETA Lestvica 3. SNL - vzhod po 23. kolu N 4 6 4 8 4 6 3 3 5 8 5 3 14 2 Rezultati v sezoni 2005/2006 1 Stojnci : 2 Paloma : 3 Kovinar Štore : 4 Ormož : 5 Kovinar Štore : 6 Malečnik : 7 Kovinar Štore : 8 Zavrč : 9 Kovinar Štore : 10 Mura 05 : 11 Kovinar Štore : 12 Šmarje : 13 Kovinar Štore : 14 Kovinar Štore : 15 Kovinar Štore : 16 Črenšovci : 17 Kovinar Štore : 18 Pohorje : 19 Kovinar Štore : 20 Beltinci : 21 Kovinar Štore : 22 Tišina : 23 Kovinar Štore : 24 Železničar : 25 Kovinar Štore : 26 Veržej : P 4 3 5 5 8 7 9 10 9 7 12 16 14 18 D:P 49:13 44:12 35:22 36:22 37:20 45:35 40:36 34:39 30:31 31:33 28:46 20:47 24:51 17:64 Kovinar Štore Kovinar Štore Črenšovci Kovinar Štore Pohorje Kovinar Štore Beltinci Kovinar Štore Tišina Kovinar Štore Železničar Kovinar Štore Veržej Stojnci Paloma Kovinar Štore Ormož Kovinar Štore Malečnik Kovinar Štore Zavrč Kovinar Štore Mura 05 Kovinar Štore Šmarje pri Jelšah Kovinar Štore Maj 2006 GR 36 32 13 14 17 10 4 -5 -1 -2 -18 -27 -28 -47 T 49 48 46 38 37 36 36 33 32 32 23 15 13 11 NOGOMETNI KLUB KOVINAR Mura 05 Kovinar Štore Črenšovci Zavrč Paloma Malečnik Stojnci Tehnostroj Veržej Pohorje Šmarje pri Jelšah Železničar Tišina Holermuos Ormož Beltinci Z 15 14 14 10 11 10 11 10 9 8 6 4 2 3 0:0 1:0 3:0 1:3 4:0 0:0 6:0 1:1 2:1 0:0 2:1 0:2 3:0 5:1 1:0 0:0 2:0 2:1 1:1 1:3 1:2 0:3 1:0 -:-:-:- 16 ŠTORSKI OBČAN kar znese 14 zmag, 6 neodločenih in 3 porazi. Zavidljiv je tudi rezultat v Fair Playu, kjer Kovinarji vodijo za 19 točk. Prav tako imajo v svojih vrstah tudi prvega strelca lige: Roka Osojnika. Izjemno delo nogometnega kluba in fantov na igrišču je doseglo svoj vrhunec v soboto, 20. maja 2006, ko je na našem stadionu gostovala ekipa Mure 05 iz Murske Sobote. Napovedi nogometnih zanesenjakov, da bo šlo za izjemen spektakel v našem kraju, so se kljub nasmihanju določenega števila naših sokrajanov popolnoma uresničila. Tekma je privabila ob igrišče za naše razmere neverjetnih 800 (ocena delegata tekme) gledalcev in prav nihče ni bil razočaran (razen seveda gostujočih igralcev, ki so morali priznati poraz domači ekipi). Zmaga 1:0 je bila prigarana na igrišču, vse pohvale pa gredo vsem, ki so ves teden garali pri pripravi organizacije tekme. Prav posebna zahvala pa gre tistim, ki so nam nesebično priskočili v pomoč s svojim tehničnim znanjem in materilnimi sredstvi: Občina Štore, Gasilsko društvo Štore, Gasilsko društvo Prožinska vas, Gasilsko društvo Svetina, Policijska postaja Celje, Vigrad d.o.o. in Prosignal d.o.o. Tekma je potekala brez zapletov v pravem nogometnem vzdušju s kulturnim navijanjem in obnašanjem domačih navijačev. Vsekakor si bomo dogodek vtisnili v spomin z željo, da se kmalu spet ponovi. Sama tekma je prešla okvirje športnega dogotka, in postavlja se vprašanje, kaj bi bilo potrebno še postoriti, da bi morda vsaka domača tekma privabila občane na prijateljsko druženje ob nogometu, pa tudi po njem. Iz fotografij je predvsem opazen ogromen obisk občanov, katerim nogomet ni ravno najpomembnejša postranska stvar v življenju. Lahko sklepamo, da gre tu bolj za druženje in želja po pogovoru s starimi prijatelji. Za NK Kovinar Aleš Korošec NOGOMETNI KLUB KOVINAR Utrinki s tekme Kovinar - Mura 05 17 Zgodovinska slika za naš nogomet. Vzdušje na tribuni je bilo enkratno. Vsa pohvala navijačem za športno navijanje. Najslajša zmaga te generacije nogometašev. Maj 2006 12.4 2006. je v Celju potekalo državno tekmovanje z naslovom EKO ŠOLA KOT NAČIN ŽIVLJENJA, tema je bila mokrišče. Poleg tekmovanja pa je bila tudi slavnostna podelitev priznanj. Na literarni natečaj, katerega tema je bila VODA - VIR ŽIVLJENJA, se je prijavilo 34 esejev. Pod mentorstvom gospe Lidije Leskovšek sta dve dijakinji Srednje šole Štore, v kategoriji srednjega strokovnega izobraževanja dosegli zavidljiva uspeha. Dijakinja 4.b Diana Posedi je dosegla 2. mesto, Daniela Paj, ki obiskuje 3.b razred, pa 1.mesto. Iskrene čestitke! Kapljica vode. Vode. Tiste tekočine. Tiste umazane. Tiste motne. Tiste nezdrave tekočine. Živim. A komaj. Dan za dnem. Šibkejša. Sem. Postajam nezdrava. Postajam temna kot oblačno nebo. Kje so tiste zvezdnate noči? Tiste svetle noči? Ko sem? Dihala s polnimi pljuči? Zrak. Čist. Kot neomadeževan utrinek komaj rojenega jutra. Kje je okolje? Kje je zdaj tisto zdravo okolje, v katerem sem živela? Seda. Umazanija. Tam. Tu. Vsepovsod. Vsepovsod okoli mene. Ne vem, s čim sem si to zaslužila. S čim sem kaznovana? Ne! Ne smem biti življenja z oporečnostjo. Ne smeš me prekuhati. Ne, to peče. To boli. Zakaj mečeš vame vse mogoče? Če pa ti,… Moj Odsev. Moj odsev, ko pogledaš vame, ponudi, da se lahko okopaš. Pove ti, da si. Da je tvoj pogled svetleč. Saj vem, da z mano nisi vedno zadovoljen. Samo, zakaj je tako? Zakaj mi moraš privoščiti takšno trpljenje? Zakaj umiram v tvoji brezbrižnosti. Lahko me vzameš vsepovsod. Vedno te počakam, tam, kamor me odložiš. No, če sem seveda v plastenki. Drugače se izmuznem v odtok. Drugače pa…, kaj pa tista moja sorodnica z mehurčki? Ti je všeč? Jaz sem navadna. Klasična.Sem del nje. Nisem tista, kar misliš ti. Nisem voda. Jaz sem kapljica vode. Jaz sem odsev tebe in tvojega obnašanja do narave. Zakaj si takšen? Tako brezbrižen? Kje so časi, ko sem bila zdrava? Zdrava in zadovoljna. Sedaj pa… kot da ni več prihodnosti zame. Zakaj, človek? Zakaj? A se še sedaj, po milijonih let ne zavedaš, kako pomembna sem za tvoj obstoj, da dihaš? Da živiš? Da lahko napojim na milijarde žejnih duš po vsem svetu in s tem rešujem življenja? Ali sploh veš, kako pomembna sem, da si sit? Napojen? Ali veš, v čem uživaš ti, ko ti poletje prinaša visoke temperature? V meni se ohladiš. V mojem telesu, ki ni eno, jih je tisoč, jih je milijon. Jih je na milijarde. Poglej, spet voham nekje v bližini neko kemikalijo. O ne! Reši me… Poglej, tam potuje. Plava na gladini. Bliža se! Kam naj se skrijem? Kam naj se skrije nedolžna kapljica v vodi? V še več kapljic! V tisoč svojih novih, ponovnih teles. Poglej, je že tu. Čakaj, čakaj! To pa ni kemikalija, ampak neko drobno sporočilo. Preberem ga. PIŠE. Draga mala kapljica, pazil bom nate.Ne boš več sama uboga kapljica, pač pa boš tako kot nekoč spet biser vsega. Vsega lepega. Vsega sveta. Vseh slapov. Rek. Jezer. Morja. Neba, ki ima zase samo oblake, egoistične oblake, ki vsebujejo tebe, ko je čas, da te nežno položijo na Zemljo. Tvoj neznani… Premišljujem. Kako? Mogoče. Ja, morda pa res. Rešena bom. Samo kdaj? Spet me zagrabi panika. Mogoče bom rešena, to sekundo. Mogoče se bo vse v trenutku spet očistilo in odplaknilo Maj 2006 7. DRŽAVNO PRVENSTVO MLADIH KLEPARJEV IN KROVCEV NA SEJMU DOM LJUBLJANA, 8. IN 9. MARCA 2006 Jožef KRAJNC Srednja šola Štore Sekcija kleparjev-krovcev Slovenije je organizirala že 7. državno tekmovanje mladih kleparjev-krovcev, ki je potekalo na sejmu Dom, 8. in 9. marca 2006, v Ljubljani. Med šestimi nastopajočimi ekipami je sodelovala tudi ekipa Srednje šole Štore z dvema dijakoma in mentorjem. Na tekmovanju so sodelovali: Rok ČATER, 3.C Dejan KOSTANJŠEK, 2.C Uroš ČANŽEK SŠ Štore tekmovalec SŠ Štore tekmovalec mentor Ekipa se je uvrstila na 4. mesto. 18 ŠTORSKI OBČAN Daniela PAJ, 3.b Medijski tehnik - Srednja šola Štore to nesnago nekam. Stran! Stran od mene. Stran od vsega, kar obstaja. In potem se bo dalo ponovno dihati. In potem se bo dalo ponovno dihati. In je bilo. In je. In navsezadnje še bo. Moram se znebiti te umazanije. Moje telo. Vsebuje kemikalije. Zate nezdrave, človek. Zame prav tako. Rešena bom! Kmalu! Samo še trenutek, da potrpim. Potem bom. Spet čista gospodična kot nekoč. Bom lepa. Bom spet žarela v vsej svoji čistosti. In bom ponosna nase, na vse svoje otroke-kapljice po širnem svetu. In bom. Moje srce. Bo! Veselo. In moji otroci tudi. Moji predniki pa ponosni. Nese me val. Grem. Čutim. Slišim zvok čistilne naprave. Končno. Moje žrtvovanje bo poplačano. Vse tisto, ko sem natiho molila in rotila, naj se očistijo oceani. Tudi tisti, ki jih ni. Tisti, ja, ki so reke. In ki niso samo reke, ampak so potoki. Plavam. Nese me. Še. Še me nese. Odneslo me je v kristalno čisto reko! Vesela se. Čista sem... Spet! Tako kot nekdaj… Kot nekoč, ko sem bila srečna, da sem. Sem tista čista kapljica, ki prikaplja iz pipe. Tista kapljica, ki te poškropi, če hodiš preblizu obali. Sem lahko slana, sladka ali pa kisla. Lahko sem z ali brez. Pa še vedno spodobna. Mojemu že tako elegantnemu egu, ste ljudje sedaj dodali še nekaj ostalih blazno dobrih okusov. Kar prime me včasih, da bi izpila samo sebe. Tako lepo dišim po vseh teh dodatkih. Ja edino v plastenkah in v takem stanju, ki ga sedaj naštevam, sem lahko srečna. Sem lahko spet resnična jaz. Takrat se raznežim. Ko mi dodajo kakšen koncentrat, ki ima tako prijeten vonj. Mmm. Človek, ti nesrečno bitje! Kako bi moral biti ponosen na to, da živiš. Da ti je narava na razpolago dala mene. Sem del tebe. Del tvojega telesa. Del tvoje krvne skupine. Sem voda tvoji mački, ki jo hraniš. Prha tvojemu kužku, ki se poleti izpostavlja vodometu. Sem presenečenje sveta. Sem kapljica vode. Sem izbruh sveta. Kot vulkan Etna. Smisel življenja. Osvežujoča misel. Močan, a s toplino obarvan afrodiziak. Lahko sem ti. Ti ne moreš biti nikoli jaz. Ker sem edina. Unikatna. Tako kot ti. Sem samo ena. Edinstvena. Lahko se bleščim, da ti oko zaslepim. Lahko sem solza, ko jočeš. Ko žaluješ. Ko ti je hudo. Vidiš, navsezadnje se lahko skrijem v vsak kotiček tega sveta… Sem pač samo ena majhna kapljica vode… UTRINKI IZ ŠOLE VODA - VIR ŽIVLJENJA ŠTORSKI OBČAN Ekipo Obrtne zbornice Celje so zastopali dijaki naše šole: Staš KORAŽIJA Mitja BAH dijak 2. letnika klepar-krovec dijak naše šole Vodil jih je mentor Franci Belehar, obrtnik iz Celja. Ekipa je zasedla odlično prvo mesto in zastopa Slovenijo na svetovnem prvenstvu na Poljskem 2006. Vsem tekmovalcem in mentorjem iskrene čestitke za dosežena mesta. Srečali so se dijaki poklicev orodjar, oblikovalec kovin, strojni mehanik in konstrukcijski mehanik. Sestavljali so primež z mizico iz vnaprej pripravljenih elementov. Ekipa poklica instalater strojnih instalacij pa je izdelala figuro instalaterja iz bakrenih cevi in polizdelkov (fitingov). Ekipo so sestavljali: Igor JAVORNIK, 3.D Matej DEBELAK, 2.C Gerhard KLADNIK, mentor Čestitke za sodelovanje in opravljeno delo. LIKOVNI NATEČAJ »V KAKŠNEM CELJU ŽELIM ŽIVETI« Mentor: Iztok Virant,prof. - srednja šola Štore Dijaki in dijakinje naše šole so se odzvali skupni akciji srednjih in osnovnih šol in naslikali jumbo plakat na temo:V kakšnem Celju želim živeti. Plakat je bil razstavljen na obcestnem panoju v mesecu aprilu 2006, na Kidričevi cesti v Celju (nasproti Cinkarne Celje). Plakat so izdelali dijaki/inje naše, šole in sicer: UTRINKI IZ ŠOLE 14. SREČANJE STROJNIH ŠOL SLOVENIJE LENDAVA, 13. APRIL 2006 Vesna Močilar,!6 let Sabina Medvešek,15 let Kaja Berglez, 15 let Janja Perhač, 15 let Mario Stubičar, 15 let Maruša Vlašič, 18 let Matic Vrhovšek, 17 let Jožef KRAJNC - srednja šola Štore Letošnje tradicionalno 14. srečanje strojnih šol je bilo organizirano na Dvojezični srednji šoli Lendava, 13. aprila 2006. Na srečanju je sodelovalo 6 regij iz Slovenije. Celjsko-koroško regijo so zastopale: • Srednja šola Štore • Srednja poklicna in strokovna šola Zreče • ŠC Celje PTSŠ • Srednja strokovna in poklicna šola Celje • Srednja šola Ravne na Koroškem • ŠC Velenje PTSŠ Misel, ki jo nosi plakat: Zdravje sočno kot jabolko Veselje ujeto v ljudeh Kakor zrak v balonih Oljčna vejica miru Čistost voda z razgibanimi valovi Srce polno ljubezni oddaja pozitivno energijo. 19 Maj 2006 Barbara ŠKORC, prof. srednja šola Štore 31. marca so se 4. in 3. letniki Srednje šole Štore zavrteli na maturantskem plesu. Mojstrsko so odplesali četvorko ter še pet klasičnih plesov, tako da je bil plesni učitelj Alojz Fidej res lahko ponosen nanje. Dekleta in fantje so blesteli v slavnostnih oblekah. Po plesu so gostinci Hotela Štorman pripravili odlično večerjo za maturante in njihove starše. Zaključne letnike čaka še zrelostni izpit - matura. REGIJSKI PARLAMENT Maja BERČON V torek, 21.2. 2006, sva se predstavnica učencev OŠ Štore Katarina Jurkošek in mentorica šolske skupnosti učencev Maja Berčon udeležili regijskega otroškega parlamenta, ki je potekal na OŠ Frankolovo. Učenci, predstavniki osnovnih šol naše regije, so razpravljali na že znano temo TABUJI - PREPOVEDANE STVARI. Predstavniki šol so predstavili vnaprej izbrane teme, ki so bile: ločitev, razveza in odnosi v družini, smrt in žalovanje, nasilje in zlorabe, zasebnost, odvisnost in spolnost. Katarina Jurkošek, predstavnica OŠ Štore je predstavila temo nasilje in zlorabe. Učenci in učenke so razpravljali celi dve uri in na koncu prišli do naslednjih sklepov parlamenta: 1. SKLEP: Otroci bi morali biti bolj informirani, obveščeni! Maj 2006 Obrazložitev: Od otrok odrasli pričakujejo marsikaj, po drugi strani pa jim marsikaj tudi zamolčijo, oz. jim ne povedo tistega, kar bi morali vedeti. Odrasli bi se morali z otroki več pogovarjati in jih bolj informirati. 2. SKLEP: Tako v šoli kot tudi doma bi morali več razpravljati o odvisnosti, sploh pa o njenih posledicah. Obrazložitev: Otroci največ izvedo od vrstnikov, ki uživajo drogo. To ni prav. Šola in družina bi morali več pozornosti posvetiti razpravam o odvisnosti, še posebej posledicam, ki jih uživanje drog prinaša. 3. SKLEP: Uvesti je potrebno več otroških parlamentov. Obrazložitev: Dosedanja praksa je pokazala, da so parlamenti prekratki in da jih je odločno premalo. Več bi moralo biti že šolskih parlamentov, potem nekajkrat na leto občinski parlament in vsaj dva regijska, ki bi trajala ves dan, kot tudi občinski. Le tako bodo lahko otroci o temah razpravljali in sprejemali ustrezne sklepe. 4. SKLEP:V družini se je potrebno veliko več pogovarjati! Obrazložitev: Starši največkrat nimajo ne interesa in ne časa, da bi se o kočljivih temah z otroki pogovorili odkrito in kar se da izčrpno. Zgodi se, da morajo otroci pogovor z njimi dobesedno izsiliti. Takšen odnos pa ni dober, saj se otroci čutijo zapostavljeni. 5. SKLEP: Poostriti je potrebno ukrepe varovanja v šolah (preprečevanje preprodaje in uživanja drog), namestiti kamere! Obrazložitev: Dogaja se, da se na naših šolah množično drogirajo in drogo nemoteno tudi preprodajajo. Praksa na šolah, kjer so uvedene nadzorne kamere, pa kaže, da se stanje izboljšuje. Torej, nadzorne kamere v vse šole! 6. SKLEP: Sprejmimo druge osebe takšne, kot so! Obrazložitev: Drugačnost ni slabost, pač pa je lahko vrlina, nemara celo prednost. Do drugačnih bodimo takšni, kot si mi želimo od drugih, da so do nas! 7. SKLEP: Starši, učitelji in družba nasploh naj si ne zatiskajo oči pred realnostjo! Obrazložitev: Večkrat si družba, tudi starši in šola, pred problemi zatiskajo oči. Naredijo se, kot da jih ni. To prakso je potrebno spremeniti! 8. SKLEP: Ni vsak prijatelj pravi prijatelj! Obrazložitev: Zgodi se, da nam tudi tisti, za katere mislimo, da so naši prijatelji, lažejo! Potrebno je biti previden. Prijatelja ceni po dejanjih, odnosu, ne le po besedah in izgledu ali obnašanju! 9. SKLEP: Ne počutimo se zaznamovane! Obrazložitev: Zakaj bi bili zaznamovani? Zaradi mladosti? Zaradi 20 UTRINKI IZ ŠOLE ŠTORSKI OBČAN MATURANTSKI PLES ŠTORSKI OBČAN drugačnega mišljenja ali pogledov na življenje? 10. SKLEP: Državnega otroškega parlamenta v Ljubljani, ki bo 13. 3. 2006, se bodo udeležili naslednji poslanci: Marin Ferara (OŠ Frana Roša Celje), Anže Djordjevič (II. OŠ Celje), Monika Janc (IV. OŠ Celje), Martina Prezelj (OŠ Frankolovo), Klara Kotnik (OŠ Vitanje), Doroteja Tanšek (OŠ Gorica pri Slivnici) in Katarina Jurkošek (OŠ Štore). Obrazložitev: Poslanci so se soglasno sporazumeli, da glede na sodelovanje in izvajanje na regijskem in občinskih parlamentih v letošnjem letu izbora predstavnikov za Državni otroški parlament ne opravijo glede na občinsko zastopanost, pač pa glede na kvaliteto posameznih razpravljalcev in njihovo dejansko angažiranost. Za uvrstitev na državni otroški parlament Katarini Jurkošek čestitamo! DRŽAVNI OTROŠKI PARLAMENT UTRINKI IZ ŠOLE Katarina JURKOŠEK V ponedeljek, 13. 3. 2006, smo se učenci izbranih osnovnih šol iz Celja, Štor, Vitanja, Dobrne, Vojnika, Slovenskih Konjic, Šentjurja pri Celju, Laškega, Zreč ter Dobja odpravili proti Ljubljani na zasedanje že 16. nacionalnega otroškega parlamenta. Ob 10.00 uri smo že sedeli vsak na svojem stolu v državnem parlamentu. Tam so bili tudi ostali učenci s cele Slovenije. Zbrali smo se, da bi se pogovarjali o TABUJIH, prepovedanih stvareh, kar je bila tudi tema letošnjega parlamenta. Petnajst minut so se odvijali pozdravni nagovori, povzetek poročila lanskega parlamenta in pa tudi poročilo o udeležbi na balkanskem in svetovnem otroškem parlamentu. Nato so sledile razprave po vsebinskih sklopih. Lahko smo izbirali med naslednjimi štirimi skupinami: - spolnost in zlorabe, - drugačnost (narodna, verska …), - družina (odnosi, …), - odvisnosti (alkohol, droge,...). Jaz sem se odločila za pogovor o drugačnosti. Razprava je potekala v velikem salonu in je bila zanimiva, saj smo obdelali vse vrste drugačnosti - od verske, narodne, invalidne, fizične, jezikovne, socialne in tudi spolne. Včasih je razprava prešla tudi Hodnik pred parlamentom 21 na stranske tire in se tako ni držala določene teme. Po eni uri in pol smo se zopet vsi zbrali v državnem parlamentu in prebrali sklepe, ki smo jih določili na posameznih razpravah. Izključena ni bila niti prosta razprava, tako da je lahko vsak povedal svoje mnenje. Ko smo končno vse teme premleli, je sledil zaključek. Tako je čas v parlamentu hitro minil in čakalo nas je še kosilo v dveh skupinah v jedilnici Državnega zbora. Ta čas pa smo prisluhnili gospodu, ki nam je razložil, kaj predstavlja poslikava na hodniku pred parlamentom. Za vse, ki tega ne veste, to je prikaz zgodovine Slovencev. IKT PRI POUKU LIKOVNE VZGOJE mag. Marlenka DREVENŠEK Likovna umetnost se v sodobnem času izraža ne le s klasičnimi tehnikami risanja, slikanja, kiparstva, arhitekture, ki zahtevajo, da si mora umetnik pridobiti določeno spretnost rokovanja z likovnimi materiali, temveč tudi s pomočjo računalnika in programov, ki v vizualni svet vnašajo novo kvaliteto in opravijo veliko dela namesto nas. Počasi se takšen način dela vnaša tudi v osnovno šolo na področje likovne vzgoje, oziroma predmeta likovno snovanje. Učenci spoznavajo različne programe (CorelDRAW, PhotoFiltre, ArtRage, Adobe Photoshop CS2...) in preizkušajo različna orodja, ki jim vizualno (vidno) predstavi v popolnoma novi luči. Med drugim so se učenci na osnovni šoli Štore seznanili tudi s preprosto izdelavo montaž, kombiniranja različnih slik, digitalnih fotografij in glasbene spremljave ter se naučili, kako izdelati preprost film s pomočjo programa Windows Movie Maker, ki je trajal vsaj pet minut. Montaže, ki so jih naredili, so omogočale, da so lahko kombinirali izseke digitalnih fotografij, ki so jih že prej posneli v učilnici. Pri spoznavanju dizajna, v 5. razredu industrijskega oblikovanja stare oblačilne kulture Rima, so učenci iz starega blaga, zaves, usnja in kartona izdelali rimska oblačila, jih oblekli in se fotografirali. Nato smo izseke iz teh fotografij montirali na fotografije Celja, kjer smo izpostavili predvsem staro mestno arhitekturo. Seveda smo dodali tudi nekaj ostankov starih stavb iz Italije (Vila Misterijev, izkopanine resnične rimske hiše...). Učenci so dodali oblačke in vstavili tekst kot pri stripu, da so tudi z besedo razlagali mestne znamenitosti. Tu in tam smo dodali tudi nekaj citatov v latinščini, da je bilo videti bolj avtentično. Izbrali smo tudi nekaj skladb, ki so jih učenci dodali izdelanim montažam. Učenci so se prav zabavali, tako tisti, ki so izdelovali film, kakor tudi tisti, ki so se samo fotografirali. Takšnih in podobnih izzivov, ki nam jih nudi uporaba IKT pri pouku likovne vzgoje, se veselimo in si jih tudi v prihodnje želimo. Maj 2006 Karli PINTARIČ V torek, 25. 4. 2006, so se učenci udeležili medobčinskega tekmovanja v krosu v Levcu. Učenci naše šole so dosegli odlične rezultate: dečki: 2. mesto - Sašo Šolinc in Marko Kresnik, 3. mesto - Dino Emenić in Edis Hadžić deklice: 3. mesto - Lena Gabršček ekipno: 1. mesto - deklice, 2. mesto - dečki vseekipno: 1. mesto Vsem udeležencem čestitamo! onesnažena reka. Se bodo naslovi časopisnih novic v prihodnost glasili »Mami, se lahko stuširam?«, »Vodovodne pipe zopet suhe!« Danes si takšna vprašanja še težko predstavljamo. O pomenu vode v prehrani in osebni higieni smo se pogovarjali z gospo Majo Grajžl pri gospodinjstvu. Poizkušali smo različne vrste vode: ustekleničeno vodo, vodo iz pipe in destilirano vodo. ŠTORSKI OBČAN MEDOBČINSKO TEKMOVANJE V KROSU TEHNIČNI DAN NA NAŠI ŠOLI Lidija ČADEJ in Tina SIRK V sredo, 19. 4. 2006, je na naši šoli potekal tehnični dan na temo VODA. Svet se danes sooča z različnimi okoljskimi problemi, od izpostavljenosti radioaktivnim odpadkom ter drugim nerazgradljivim odpadkom do onesnaževanja zraka in vode. Vedno bolj pa se človek zaveda, da se količina pitne vode na Zemlji občutno zmanjšuje zaradi različnih onesnaževalcev, intenzivnega kmetijstva, spremembe podnebnih razmer, zvišane porabe in povečanega števila prebivalstva. Učenci 8. razreda smo poslušali predavanje gospe Uršič iz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje o pomenu zdrave pitne vode za človeka. Izvedeli smo, kako se ugotavlja njena ustreznost in katere bolezni se prenašajo z onesnaženo vodo. Pri tehničnem pouku smo spoznali faze izdelave rečnega čolna - od načrta do izdelka. Model čolna smo sami tudi izdelali. Gospod Željko iz Ribiške družine Voglajna nam je spregovoril o ekologiji vode in ribolovu. Predstavil nam je vrste rib. V razmislek pa nam je ostalo dejstvo, da je Voglajna precej Maj 2006 Pri likovni vzgoji smo ustvarjali na temo vode z različnimi materiali, barvnimi voščenkami in barvnim papirjem. Predstavili smo svoje videnje ekoloških problemov. Prav zanimivo je bilo delo pri fiziki. Merili smo število kapljic, izračunali njihovo prostornino in število molekul vode v kapljici vode. Gospodična Irenca Ocvirk je predstavila delovanje Občine Štore na področju ekologije, to je zbiranja in odvažanja odpadkov ter čiščenje in odvajanje odpadnih voda. Pri zgodovini ter družbi in etiki smo odpotovali v daljno afriško državo Namibijo in spoznali našo vrstnico, deklico Paulino. Kako sta videli njeno življenje, sta v pesmi zapisali Sandra Tomaš in Mateja Košec iz 7.b razreda. 22 UTRINKI IZ ŠOLE Gospa Mira Iskrač iz Zdravstvenega doma Štore nam je predstavila zdravilne učinke vode in njen vpliv na naše zdravje. Ogledali smo si film, v katerem so bile predstavljene države, kjer so zdravilne vode. Spoznali smo, da je onesnaževanje svetovni morilec številka 1. In kaj lahko naredimo mi? Priključimo se k okoljevarstvenim skupinam, varčujemo z vodo, imamo nadzor nad kemikalijami in uporabljamo naravna gnojila in naravne pesticide. ŠTORSKI OBČAN PAVLINA V daljni Namibiji Pavlina živi, vodo nosi, da si žejo pogasi. Štiri kilometre mora hoditi, domov pa težko vodo nositi. Časa za prijatelje ji primankuje, saj po vodo vsak dan potuje. V šolo hodi in se namesto z vodo z učenjem zamoti. V Afriki živi in žejo trpi! UTRINKI IZ ŠOLE Ste se že kdaj vprašali, koliko je stara voda, ki ste si jo iz pipe natočili v kozarec? Voda v kozarcu je morda res padala kot dež šele prejšnji teden, toda voda sama pa je okrog nas tako Celja. Ob koncu prireditve pa je Luka Bokšan ob slikovni diaprojekciji predstavil potek celotnega tehničnega dne. Prireditev se je zaključila ob zvokih harmonike Tilna Žnidarca. Učenci 5. razredov so pripravili kratko igrico ZEMLJI ZA ROJSTNI DAN Zemlji naj pošljem to voščilo za njen rojstni dan, saj jo rada imam. dolgo, kot obstaja svet. Zemlja ima omejeno količino vode, ki pa nenehno kroži. In kakšno je to popotovanje, smo spoznavali pri angleškem jeziku, kjer smo se poglobili v vsako fazo njene poti Water Cycle. Naj ti povem, da na tebi lepo je vsem ljudem, ponoči mirno spimo, podnevi na delo hitimo. Pri matematiki smo se razdelili v tri skupine. Vsaka skupina je dobila svojo nalogo. Merili smo, koliko vode nakaplja v eni minuti iz pipe, koliko vode porabi en učenec pri enkratnem umivanju rok in izračunali, koliko pitne vode lahko privarčujemo, če zalivamo z vodo, ki smo jo zbrali s strehe v zbiralnik. A kaj, ko je nekaterim ljudem zabavno naravo onesnaževati in odpadke vsepovsod metati. In kakšno je sporočilo? Voda je izvor življenja in če je voda onesnažena, postane vprašljiv tudi obstoj živih bitij. Tehnični dan smo zaključili s prireditvijo v mali telovadnici naše šole, s katero smo zaključili EKODAN. Na prireditvi so nastopili: Mladinski pevski zbor OŠ Štore, učenci 5. razredov, Ana Gabršček s flavto, Sandra Tomaš in Lucija Hrastnik z zanimivim dialogom, Eva Senica in Maja Klinar z recitacijo pesmi, ga. Mira Iskrač je predstavila problematiko o »Pravični delitvi dobrin v svetu«, svoje poglede o tej tematiki je prebral Jernej Kramer iz Upam, da bo čim več ljudi pesmico to prebralo, skupaj z nami držalo, saj mi je ne onesnažujemo, ampak varujemo. Zemljanka Nina Plank iz 4. a OŠ Štore NAŠ PLANET Zemlja, ti si naš planet. Za rojstni dan obljubljamo ti, da te ne bomo več onesnaževali in odpadkov v naravo metali. Ljudem bomo sporočili, kaj smo sklenili in jih prosili, da bi nam sledili. Ne bomo več po telefonih klepetali, ampak raje odvečen papir zbrali. Ne samo z besedami, temveč tudi z dejanji, dokazali bomo, da nam ni vseeno, ker imamo Zemljo le eno. Mladinski pevski zbor 23 Janez Krevel, Gregor Gorjup, Žiga Korent, 4.a OŠ Štore Maj 2006 Učenci OŠ Štore smo se v okviru mednarodnega projekta Štore - Varšava preko interneta povezali z učenci osnovne šole v Varšavi. Dva torka zapored smo se 4., 5. in 6. šolsko uro dobili v računalniški učilnici, kjer smo preko Spinchata (internetne klepetalnice) komunicirali z našimi vrstniki s Poljske, starimi od 10 do 13 let. Povedali smo si nekaj stvari o sebi, kaj radi počnemo, kaj nas zanima. Predvidoma jih 21 pride v Slovenijo, zato so se pozanimali, pri kom bodo lahko prespali. Vsak izmed nas si dopisuje z enim ali dvema vrstnikoma. Povedali so nam nekaj poljskih besed in izrazov, mi pa smo jim povedali, kako se to reče v slovenščini. Na diaprojekciji smo si ogledali tudi krajši film, ki so ga izdelali na Poljskem, in videli učence, učitelje, ravnatelja in njihovo šolo. Bili smo presenečeni, saj imajo zasebno šolo, ki je precej drugačna od naše. Pogovarjali smo se tudi preko MSN Messenger-ja, kjer smo oboji priključili spletno kamero in mikrofon, da smo se lahko neposredno videli in slišali. Ustvarili smo pravo malo videokonferenco in se zelo zabavali. Čeprav so naši prijatelji iz Varšave v povprečju leto ali dve mlajši od nas, se zelo veselimo njihovega prihoda v Štore. Z avtobusom se bodo skupaj z učitelji pripeljali, v četrtek, 18. maja. Načrtujemo, da jim bomo razkazali našo šolo in pouk v njej, skupaj z njimi pa si bomo ogledali znamenitosti naše okolice in cele Slovenije. O tem, kako smo se imeli, pa boste izvedeli prav kmalu. ŠOLSKA ODBOJKARSKA LIGA Barbara BURGER in Kaja KOMPOLŠEK, 9.b/9 V sredo, 29. 3. 2006, so k nam v goste prišli odbojkarji iz OŠ Prevalje. Maj 2006 ŠTORSKI OBČAN (internetna klepetalnica, obisk učencev v Štorah) Luka BOKŠAN, 9.c Najprej so imela možnost, da se izkažejo, dekleta. Čeprav so dobro igrale, so na koncu vseeno izgubile z 19:41. Naslednji niz so igrali fantje, ki so se odrezali bolje in zmagali s 35:30. V tretjem nizu so igralci in igralke OŠ Prevalje z boljšimi napadalnimi udarci zmagali z 20:39. Končni rezultat tega srečanja je bil 74:110 za Prevaljčane. Naj igralec je bil Žiga Držan in naj igralka Špela Gorjup. V nasprotni ekipi sta se najbolje odrezala Marko Merkač in Sara Piko. Žal smo to igro izgubili, saj smo morali priznati premoč nasprotne ekipe. A še vedno imamo možnost, da se izkažemo. V torek, 4. 4. 2006, se je na OŠ Črešnjevec odvijala tekma šolske odbojkarske lige. V njej so se pomerili naši iz OŠ Štore in nasprotna ekipa Črešnejvec. Naša dekleta so se izkazala z zelo dobro igro, saj so zmagala z 20:33. Tudi fantje so se nam predstavili z odlično igro, saj so drugi niz dobili z 28:33. Fantje in dekleta naše šole so se dobro držali vse do konca, saj so zadnji niz dobili z 27:34. Končni rezultat je bil 75:100. Naj igralca naše ekipe sta bila Romano Gradič Romih in Ana Gabršček. V nasprotni ekipi pa sta se najbolje odrezala Aljaž Sagadin in Tjaša Kapun. Ob tej absolutni zmagi našim igralkam in igralcem iskreno čestitamo! PREVERJANJE NALOG ZA PROJEKT ZLATI SONČEK V PRVEM IN DRUGEM RAZREDU Učiteljice: Valburga OREHOVAC, Karmen GORJUP ŽGANK, Mojca KRAJNC in Tatjana MRAVLAK Razvijanje skladnosti gibanja zahteva največ pozornosti prav v tem starostnem obdobju. Učinkovitejše je, če program vsebuje veliko raznovrstnih gibalnih vzorcev. Naloge zajemajo temeljne sestavine človekovih gibalnih sposobnosti: moč, skladnost, natančnost in ravnotežje. Hitrost je zajeta le posredno, gibljivost pa je na tej stopnji lahko zanemarjena. Ne smejo manjkati naloge, ki jih uvrščamo med aerobne dejavnosti. Zelo pomembni so izleti, ker so to najcenejša športna dejavnost v vseh starostnih obdobjih. V torek, 25. 4. 2006, smo imeli športni dan, na katerem smo preverjali nakatere naloge iz programa Zlati sonček. Otroci so v šolo pripeljali svoja kolesa in rolerje. Seveda z vso dodatno opremo za varnost. Preverjali smo vožnjo s kolesi, rolanje, vodenje žoge in met žoge v cilj. Lepo vreme je pripomoglo, da so se otroci imeli lepo. 24 UTRINKI IZ ŠOLE MEDNARODNI PROJEKT ŠTORE - VARŠAVA ŠTORSKI OBČAN VABILO Ob prazniku Občine Štore RIBIŠKA DRUŠTVA VOGLAJNA prireja TRADICIONALNO RIBIŠKO TEKMOVANJE za ribiško društvo. Tekmovanje se prične v soboto, 27. maja 2006. ob 7. uri, zborno mesto pred gostiščem Opoka. LOVSKA DRUŽINA “BOJANSKO” ŠTORE bo v okviru občinskega praznika Štor počastila svoj 60. letni jubilej, dne 2. junija ob 18.00, uri na svojem domu (Vrunčev dom). Lovska družina “ Bojansko” Štore čestita vsem občanom in jim želi vesel praznik 1 junij! Ludvik LELJAK, predsednik ribiške družine RK CELJE obvešča, da bo VABILO 7.junija 2006 Ljubiteljski pevski zbor “ BOJANSKO” Štore vabi v počastitev praznika Občine Štore organizirano po terenu občine Štore pobiranje oblačil, posteljnine, odej, bele tehnike, skratka vsega, kar je še uporabno. v soboto, 27. maja 2006 ob 18.00 uri, na MAJSKI VEČER. Koncert bo v telovadnici OŠ ŠTORE. VABILA Gostje: Oktet Lipa Mladinski pevski zbor OŠ Štore Ansambel Prežin in Otroška folklorna skupina Kompole Prisrčno vabljeni! Vstop prost. Očiščene in zložene stvari zložite v škatle ali povežite svežnje. S pobiranjem pričnemo ob 15.00 uri. Prosimo, da do te ure dostavite stvari na naslednja zbirališča: -Osnovna šola Štore, -Prva garaža na Čečevem, -Dom upokojencev na Lipi, -Kozolec v Laški vasi, -Osnovna šola Kompole, -Draga pri g. Leljaku, -Gasilski dom Štore, -Gasilski dom v Prožinski vasi. V kolikor imate večje stvari, pokličite in se bomo oglasili domov. Marija LAMUT Ob prazniku Občine Štore prirejamo štorski ribiči za DRUŠTVA UPOKOJENCEV tradicionalno RIBIŠKO TEKMOVANJE v torek, 30. maja 2006. ob 13. uri. OBVESTILO - TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV Zborno mesto: Bistro Opoka Avto Celje obvešča, da bodo tehnični pregledi traktorjev in traktorskih priklopnikov v torek, dne 30.05.2006 od 13.00 do 14.00 ure, pri Krajevni skupnosti Svetina. Ludvik LELJAK, predsednik ribiške družine Za dodatne informacije pokličite na telefon 041/ 203-201 Avto Celje Tehnični pregledi 25 Maj 2006 ŠTORSKI OBČAN VABILO na proslavo občinskega praznika vsem občankam in občanom Štor. Slavnostna prireditev bo v telovadnici osnovne šole Štore na predvečer praznika, V SREDO, 31. MAJA OB 18.00 URI. V kulturnem programu bodo nastopali GODBA ŠTORSKIH ŽELEZARJEV, MLADINSKI ZBOR OŠ ŠTORE, RECITATOR, HARMONIKAR ter VOKALNA SKUPINA KOMPOLČANI. Osrednji dogodek pa bo podelitev občinskih priznanj letošnjim nagrajencem. Prisrčno vabljeni! OBČINA ŠTORE Maj 2006 26