(j)l25om
>^AND
NO. 211
$ka Domovi i\a
n A'V’7-
AICAN IN SPIRIT FOi^- < m LANGUAGE ONIV
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, .N ew York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV6N1AN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. NOVEMBER 1, 1972
STEV. LXXIV — VOL. LXXIV
PIONIR
Brez svojcev sei si v večni mir, Ponižni stari pionir.
Nihče se več ne spomni nate, na tvoje sanje, upe zlate; pozabljen si in grob noben tako kot tvoj ni zapuščen.
Tujine siadki glas si čul, čez širni ocean odplul, v oblake zidal si gradove v imenu bajne zemlje nove. Izginile so svetle sanje, brezsrčen dan je dahnil nanje: za kruh vsakdanji si trpel; le malokdaj te je ogrel veselja dih in sreče žar.
Ostal ti je lepote dar, ko v duhu gledal si krajine Predrage daljne domovine, ko ti poromal je spomin v podnožje zelenih planin, kjer v zvezdni noči si vesel Pri oknu deklico objel, kjer si življenja poln, močan 2avriskal čez cvetočo plan ...
V samotnem grobu zdaj ležiš, ^ad tabo čuva nizek križ.
Ndo spomnil se te bo gorko, ko tudi mene več ne bo?
Ivan Zorman
Novi grobovi i
Josephine Mervar	|
Na svojem aomu je umrla včeraj zjutraj 87 let stara Jose- j pihne Mervar s 1851 Skyline1 Drive, Richmond Heights, roje-; na v Žužemberku v Sloveniji,! od koder je prišla v ZDA pred i okoli 64 leti, vdova po 1. 1953 t umrlem možu Josephu, mati j Josepha in Mrs. Mollie Terček,! stara mati Thomasa, Barbare in Marilyn, prastara mati Michae-1 ta, sestra pokojnih Pauline Vadnal, Mary Miklič in Johna ter že živega Franca. Pokojnica je bila članica S2Z št. 14, Progres. Slovenk kr. št. 1 in Kluba slov. upokojencev v Euclidu. Pogreb ,
"Mir na roki" uničil revni up MtGoverna!
SESTANEK KISSMGER-THO Si KONCEM TEGA TEDNA?
Odkar je bil zadnji teden ob-(	__ ____
iavlic:n načelni spoiazum	^ <;pe pigaro” poroča danes, da je določen nov
o končanj« vojne v Viet-j siamii; McGovern pri vo liveih spet izgublja.
NEW YORK, N.Y. — Demokratski kandidat sen. George McGovern je od septembra in
Hale Boggs
V LETALSKI NESREČI —
bo iz Zelotovega pogrebnega j Kong. Hale Boggs iz Louisiane, zavoda na E. 152 St. v petek ob j vodnik demokratske večine v 8.45, v cerkev sv. Felicite ob' pre(}stavniškem domu Kongre-
9.30, nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položena danes popoldne ob dveh.
Dorothy J. Jazbec
V nedeljo je umrla v Lake-wood bolnišnici Dorothy J. Jaz-vee z 2009 Bunts Rd., Lakewood, hčerka pokojnih Josepha Zaletel in njegove žene Mary, žena Victorja F., mati Mrs. Richard (Diane) Weisert, Daniela in Victorja, 10-krat stara mati, sestra Josepha Zaletel, Mrs. Mickie (Elsie) Malinas, Mrs. Tenser (Ethel) Ress, Walterja Zaletela,
sa, je izginil 16. oktobra v letalu, ki se je dvignilo v Anchorage proti Juneauju, pa ni nikdar tja dospelo.
Shriver:
Nixon radikalec!
FLORISSANT, Mo. — Pod-
sestanek dr. H. Kissingerja in Le Due Tho-ja še za konec tega tedna. Uradnega potrdila o tem ni. — Van Thieu odklanja sedanji sporazum, Moskva in Peking svetovala Hanoiu, naj nadaljuje razgovore do uspešnega zaključka.
WASHINGTON, D.C. — Zna- vršili koncem tedna, skozi oktober nekaj malega po-'ni parjški list “Le Figaro" je ZDA so se že dogovorile s pravil in izboljšal svoj odnos Zj danes objavil; da se bosta Hen- Kanado, Indonezijo, Poljsko in volivci. Tu in tam so se začelij^ Ki3singer jn Le Due Tho se- Madžarsko o nadziranju premi-demokrati vračati v stranko im sta]a še pred koncem tega ted- rja, ko do tega pride. Trdijo, da misliti, da bi le volili McGo- na, da razre§ita “podrobnosti", bo več tisoč vojakov in častni-verna za predsednika. Položaj | ki 0vir£j0 podp;s dogovora o kov teh štirih držav imelo prase je obrnil, ko je Hanoi obja- an- vojskovanja v Viet- vico iti kamorkoli v vseh štirih vil sporazum z Washingtonom | namu_ Ta je bil na£elno dosežen državah Indokine in gledati, da
v vseh točkah, podrobnosti pa določila dogovora ne bodo kr-niso bile dokončno urejene. Tu- šena.
di odpor Saigona je privedel V samem Južnem Vietnamu verjetno do nekaterih novih a- se med tem boji nadaljujejo, meriških pripomb in pritiskov. Rdeči so v zadnjih šestih dneh Dr. Kissinger je povedal dosti vsak dan izvedli po preko 100 jasno, da hočejo ZDA stališča malih napadov na naselja in na. Hams je dognal 60% za Ni- daigcna Up0Žtevati, ne bodo pa vojaške postojanke vlade. Očit-
dovolile, da bi on dogovor pre- no ie’ ^ k°čejo svoj nadzor raz-
o končanju vojskovanja v Vietnamu.
Kot je dognal L. Harris v dneh 24.-26. oktobra, se je razdalja med obema predsedniškima kandidatoma spet podaljšala za 4 točke v škodo McGover-
London išče rešitev severno-irski spor
Katoličani naj dobe zajamčen del'ež pri javni upravi, ki mora biti urejena tako, da bo z njo zadovoljen tudi Dublin.
London, vel. Brit. — bh-
tsnska vlada je izdala posebno zeleno knjigo”, v kateri razpravlja o možnostih rešitve se-^njih sporov v Severni Irski.
^ njej poudarja, da mora biti i monda, Hattie Fashinpaur,Don-
xcna in le 32%-za.McGoverna,
Ce bo pri tem ostalo, bo Me-1 ""Uf	š7n7o~času"no-!širiti nad čim večji del ozemlja
predsedniški kandidat Sargent Govern res 7. novembra narav-|vega sestanka nobene vesti, če- in naselii Južnega Vietnama, Shriver	je	trdil	tu	na	votivnih	nost pokopan pod	plazom glasov,	tudi ^ rdeči	prenebali s prote_	; predno bodo morali sovražnosti
zborovanjih,	da	je	predsedniški	za Nixona.	j	s^- Zaradi	ameriške odložitve| usIav^'
kandidat McGovern najbolj na- Preobrat je zanimiv in važen podpisa! ki je bil predviden za I 0be strani hitita z dostavo klonjen socialnim reformam od toliko bolj, ker je McGovernu gk oktober.	j novega orožja v Južni Vietnam,
vseh kandidatov velikih strank od srede septembra pa do srede j Predsednik Južnega Vietna-! ZDA ^ozljo orožje in vojne po-. v tem stoletju, med tem ko je oktobra uspelo razliko med obe- ma NgUyen yan Thieu je včeraj I trebščine ne ie z ladjami, arn-Richarda Zaletela	in	Patricie'	p.	Nixona	označil	za	reakcio-( ma	zmanjšati od 34 na 25%, to-	v govoru narodu dejal) da }Južni! pak tudi	z letali. Rdeči vozijo
Zaletel. Pogreb	bo	iz	Grdino-	narnega	radikalca,	ki	hoče	po-j rej	za 9% in so nekateri v tem	Vietnam ne more pristati na to,	jin nosii°	orožie in voine Potre!>
vega pogrebnega zavoda na tisniti v pogledu socialnega var-, videli celo skromen up na Mc- da bodo severnovietnamske obo-! ščine na iu§ Preko Demilitari-
Governovo zmago. Tudi kandi- r02ene nm ostale na tleh luž- zirane cone in P° Hočiminhovih dat sam je	kazal,	v zadnjih ted-	nega Vietnama, prav tak“o je od-' Potih. Ameriška B-52 letala so
nih nekaj	več	samozavesti in	klonil kot že	p0novno v pretek-1 vcerai izvedla ene§a najveejih
podjetnosti.	|lih dneh podlog o tridelni “ad- letalskih napadov na južni dei
Louis Harris pravi, da je ministrativni skupnosti”, ki jo Severnega Vietnama, kjer Kopi-glavni vzrok za spremembo on označuje za vlado. Tako tri- či30 V03ne potrebščine in oro-Vietnam. Povprašani volivci so deino vlado smatrajo za nevar- z3e na Poti na iu§' v razmerju 53:42 priznali Nixo-!no bodočnosti Južnega Vietna- Severni Vietnam bi rad imel nu	uspeh v končnih pogajanjih	ma tudi nevtralci.	dogovor	podpisan pred 7. noža	mir v Vietnamu, med tem j	Ko je Haoi napadal ZDA za.	vembrom	toem ameriških vo-
ko so še teden preje dajali v;„„^,-	litev, ZDA se ne mudi tako in
r
! Iz Clevelanda in okolice
Pogreb—
Pogreb Margaret Otoničar bo v četrtek s sv. mašo ob 9. dopoldne v cerkvi sv. Vida. Na mrtvaškem odru bo pokojna danes popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9.
Pozdravi—
Rojakinja Mary Muniza in družina Tornaževič pošiljata iz Semiča v Sloveniji pozdrave prijateljem in znancem v Clevelandu.
Seja—
Klub slov. upokojencev v Euclidu ima v četrtek, 2. novembra, ob dveh popoldne sejo v SDD na Recher Avenue.
Mednarodni terorizem
lopei vznemirja svei
Lake Shore Blvd. v četrtek v stVa uro nazaj, cerkev Sv. Križa ob 10. dopol
dne	| Nedobrodošli pomočniki
Anthony L. Škufca	{ BEIRUT, Lib. Idi Amin,
Na svojem domu v Bedfordu j predsednik Ugande, preudarja, je umrl v ponedeljek zvečer 57 , kako bi se znebil kakih 400 volet stari Anthony L. Škufca, za- ; jakov, ki mu jih je poslal li-
Izpustitev treh arabskih teroriste v v Nemčiji preteklo nedeljo vzbudila ponekod hudo nejevoljo.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Vprašanje mednarodnega terorizma je po pokolu izraelskih športnikov v Muenchenu v preteklem septembru postalo tako pereče, da je prišlo takoj na dnevni red zasedanja glavne skupščine ZN. Razprava je bila ostra, pa ni rodila nobenega
bijski predsednik Kadafi v pomoč, da bi zavrnili napad iz Tanzanije. Za to so prišli prepozno, ker so jih v Sudanu u-
poslen pri Chrysler Corporation v Solonu, mož Marie, roj. Pliss, oče Janice Marie Kuminkoski,
Karen Borsi in Antona, 5-krat
stari oče, sin pok. Antona in stavili in poslali nazaj domov. Veronice, roj. Krall, brat Stan- Sedaj so v Ugandi, kjer ni-leyja, Edwarda, Jamesa, Ray- majo kaj početi. Domačini se
pritožujejo, da tuji gostje — v Il°va javna uprava, kadar bo do; ne Strainer in pok. Rayja. Po- | glavnem so to palestinski gve-hje prišlo, v okviru samouprave greb bo iz Fortunovega pogreb- | rilci — ubijajo čas z zasledova-Irske jamčiti sorazmeren delež nega zavoda na 5316 Fleet Ave- j njem in preganjanjem doma-°blasti katoliški manjšini. Vsaklnue v soboto ob 9., v cerkev j cink, žena svojih gostiteljev. sPorazum mora biti tak, da bo Pija X. v Bedfordu ob 10., nato ; Idi Amin bi jih že poslal do-sPrejemljiv tudi vladi Irske re- na Kalvarijo. Truplo pokojnika mov, pa se boji zamere pri Ka-
Publike v Dublinu.
bo položeno na mrtvaški oder dafiju. ki Ugando tudi financ-!
: no podpira.
Ko je Haoi napadal ZDA za-
v j radi odložitve podpisa dogovora, vprašanju Vietnama prednost sta Moskva in Peking tiho pri_
McGovernu v razmerju 53:49! tisnila nan;j) kot trdijo diplo_
°	matski viri, naj razgovore na-
Nadzor !bo še ostal dalj uje do uspešnega konca.
WASHINGTON, D.C. — Ko-1 Moskva je to tudi javno in glas-maj nekaj minut potem, ko je no povedala. Hanoi je na po-Kissinger objavil, da je mir v daljšanje razgovorov, ki naj Vietnamu “na koncu roke”, so uredijo še zadnje težave, pristal dobili v Komisiji za cene vpra- in napovedani so v nekaj dneh. šanje, če bo nadzor nad njimi s Zdi se, da datum še ni dogo-koncem vojne končan. Dobili so vorjen, četudi pariški ‘Le Fi-edgovor: Ne!	garo” trdi danes, da se bodo
pravega uspeha, ker se je del
Severnega Vietnama, kjer kopi- članstva uprl vsakemu odločne-
' mu nastopu.
Združene države so se vztrajno prizadevale, da bi vsaj nekaj dosegle, pa ni prišlo kljub vsemu naporu do ničesar trdnega. Ko sta ugrabitelja potniškega letala Lufthanse preteklo nedeljo izsilila od Nemčije izpust treh preživelih v Muenchenu zaprtih arabskih teroristov, ob-
ni bilo.
O bodočnosti Severne Irske jutri ob 2. popoldne, bi najprej odločilo prebival- __________
MWk m SLOVENCI m KOŠKEM VZBUJAJO DVOM V AVSTRIJSKO DEMOKRACiJO
£°stati ta tudi politično del Ir-
ske republike, kot je del Irske-|a otoka, ali hoče ostati del reLke Britanije.
^ Londonu poudarjajo, da bo everna Irska dobila samoupra-y°> če se bo odločila ostati v Ve-lki Britaniji, toda odgovornost 2a javno varnost bo ostala v ^°kah Londona. To stališče pro-estantom v Severni Irski, ki so Tleli do letošnjega marca, ko je 1 a samouprava začasno uki-^Jena, v rokah vso oblast, tudi °licijsko, ni prav nič po volji, a §a bodo morali sprejeti. Kalani so seveda zanj, ker vi-J° v njem jamstvo za svojo arnost in za nepristranost
varn
ostnih organov.
v’seb
Ena čajna žlička sladkorja uje okoli 18 kalorij.
bremenski prerok pravi;
Gblačno s pršenjem dežja ves
gari- Najvišja temperatura okoli
Nastopi nemških narodnih nestrpnežev na Koroškem v preteklem mesecu so vzbudili pozornost po vsej Evropi, pa tudi drugod po svetu. O njih so pisali tudi listi v naši deželi, med drugim znani “Washington Post”, ki je pri tem opozoril na določila avstrijske mirovne pogodbe. Povod za nastop nemških nestrpnežev je bila postavitev slpvenskih krajevnih napisov poleg nemških v 205 krajih južne Koroške v soglasju z mirovno pogodbo in s posebnim avstrijskim zveznim zakonom.
Napisne table s slovenskimi krajevnimi imeni so koroške nemške nacional iste strašno zbodle, ker naj bi bile dokaz, da vsaj v delu južne Koroške še žive Slovenci. Na večer pred obletnico koroškega plebiscita (leta 1919) so ti ljudje pobrali vse table s slovenskimi napisi in jih o d n e s li na žandarmerijske postaje ali pa pred sedež koroške deželne vlade v Celovcu. Nacionalistične skupine in njihovi vodniki, katerih nekateri so znani še iz Hitler-
jevih dni, so začele zahtevati, da je treba zakon o dvojezičnih krajevnih n a p i s ih preklicati, kajti na Koroškem “Slovencev ni”, vsaj ne toliko, kot bi kdo mogel soditi po dvojezičnih krajevnih napisih. V podkrepitev te zahteve so sklicali v Celovcu veliko zborovanje.
Prišlo je celo do dejanskih napadov na slovenske ljud. Tako je neki nemški zagrize-nec napadel in močno ranil dr. Marka Dupelnika iz Pliberka, dva mlada nemška za-grizenca pa sta pretepla dijaka slovenske gimnazije v Celovcu Karla Sitter j a.
Vse to bi se dalo do neke mere razumeti, saj je zagri-zencev vseh vrst dovolj povsod na svetu. Kar nam ne gre v glavo, je to, da ne koroška in ne zvezna avstrijska vlada nista nastopili, prijeli krivce in poskrbeli, da bi se vroče glave ohladile, če treba, v — ječi. V Celovcu in na Dunaju se dejansko za nasilja proti Slovencem, napade na nje ter na brezštevilne grožnje skoro niso zmenili.
V kolikor so se le zaradi mednarodne javnosti, je ostalo vse pri besedah.
Obe vrhovni organizaciji koroških Slovencev sta na skupni seji proti temu odločno protestirali in izjavili, da se bosta obrnili na matično domovino Slovencev Jugoslavijo za pomoč pri njihovih pravicah, zajamčenih in določenih v mirovni pogodbi z Avstrijo. Jugoslavija je namreč med podpisniki te pogodbe.
Skupščina S.R. Slovenije v Ljubljani je na seji 20. oktobra 1972 razpravljala o položaju na slovenskem Koroškem, v celoti podprla zahteve in stališča koroških Slovencev, pozvala Avstrijo, naj hitro in v celoti uresniči vse obveznosti člena 7 državne pogodbe o slovenski manjšini ter poskrbi za njen nemoteni narodni, kulturni in gospodarski razvoj. Skupščina zahteva dalje razpust Kaerntner Heimatdiensta in drugih šovinističnih organizacjj, ki obstoje v nasprotju s 5. točko 7. člena državne pogodbe. Jugoslovanske pristojne organe
poziva skupščina v Ljubljani, naj opozore Avstrijo na dosledno izvajanje državne pogodbe in spravijo vprašanje slovenske narodne manjšine na Koroškem pred Združene narode, če Avstrija ne bo sama izpolnila svojih obveznosti do nje.
Dosedanji ukrepi Ljubljane in Beograda so bili v podporo koroških Slovencev v njihovi sedanji stiski omejeni in vse premalo odločni. V Ljubljani in Beogradu se zavedajo svojega šibkega položaja, ko je zaposlenih v Avstriji okoli 70,000 Jugoslovanov, nočejo pa tudi preveč kvariti zaradi koroških Slovencev svojega odnosa do socialistične vlade na Dunaju in do socialistične deželne vlade v Celovcu.
Slovenci v ZDA, ki so tudi podpisnica avstrijske državne pogodbe, moramo vlado ZDA skupno in kot posamezni volivci opozoriti na položaj Slovencev na Koroškem in zahtevati od nje, da opozori Dunaj na njegove obveznosti.
Ha pokopafišiu so
jo napil m oropali
j CLEVELAND, O. — Mrs. Jo-I seph Orteca je stara 54 let ter j živi na 5993 Randy Road, Bed-j ford Heights. Je šibka in majh-| na, saj tehta le 83 funtov. Vsako nedeljo po sv. maši je hodila na pokopališče Kalvarija na grobove svojih staršev, bratov in drugih sorodnikov. Tako je šla tudi zadnjo nedeljo.
Ko je ob grobeh premišljevala, sta jo od zadaj napadla dva fantina, en bel in en črn. Eden je s cigareto žgal njen obraz, drugi pa jo je z britvico orezal preko roke. Vzela sta ji uro, očala, prstan in $7, nato pa pobegnila, ko je ona začela kričati.
Skozi 47 let je hodila na pokopališče, sedaj se sama ne upa več!
govorijo, da utegne preteči še par tednov, predno bo vse urejeno. V Parizu so med tem v hoteli Majestic pripravili vse ^ potrebno za uradni podpis. Dvo- j toženih umora izraelskih šport-rana in miza je bila že včeraj v j nikov, je bila v Izraelu mera redu z vsem okrasjem, toda ti-j polna. Javnost in vlada sta nem-stih, ki naj bi dogovor podpisali | ško “predajo” obsodila in od-
1 ločno odklonila.
Tudi ZDA so izrazile nezadovoljstvo nad nemškim popuščanjem mednarodnim teroristom. Arabski svet je seveda v veliki večini slavil “zmago”, posebno očitno je bilo to v Libiji, ki je vseh pet arabskih teroristov sprejela kot narodne junake. Ti so izjavili, da so takoj pripravljeni na “nove naloge” vse “do smrti ali zmage”.
Libija se je torej javno postavila na stran mednarodnega terorja, v kolikor služi ta arabski stvari in ciljem. Nastane vprašanje:	Kaj naj svet proti
temu ukrene? Naj proglasi proti Libiji popolni letalski bojkot? Naj pusti vse v miru? Odločitev bi bila veliko lažja, če ne bi bila Libija ena od na olju bogatih držav, ki zalagajo z gorivom svet.
Kolikšna pomoč za obnovo Indokine?
WASHINGTON, D.C. — Stro-
Norveška ostane v NATO
OSLO, Nor. — Nova, manj-šinjska vlada, ki je prevzela krmilo države po ljudskem glasovanju, ki je odklonil vstop Nor-kovnjaki v zvezni vladi sodijo, j veške v Evropsko gospodarsko da bodo ZDA prispevale za ob-1 skupnost, je izjavila, da bo nanovo Indokine, predvsem obeh j dal j e vala s staro obrambno po-Vietnamov, ko bo vojna konča-! litiko v okviru NATO, skušala na, letno od 2 do 3 bilijone sko- j pa bo doseči tudi izboljšanje od-zi vrsto let.	| nosov z vzhodno Evropo.
Delež Severnega Vietnama Nova vlada bo začela razgo-
naj bi bil določen v pariškem dogovoru, pa ga Hanoi ni objavil, ker bi se Washington lahko še zmeraj premislil.
vore s predstavniki Evropske gospodarske skupnosti o svobodni in prosti medsebojni trgovini.
illT Si Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83	No. 211 Weds., Nov. 1, 1972
Za Vse svete
Kristjani po vsem svetu se spominjajo danes svojih pokojnih. Obiskujejo njihove grobove ter ob lučkah, ki jih prižigajo na njih, potujejo nazaj v čas, ko so bili še živi med njimi. Mati misli z bridkostjo na mrtvega otroka, o-trok se spominja matere, očeta, brat sestre, sestra brata, mož žene, žena moža... Vsi so v mislih zopet povezani v enoto, v družino, v topel domači krog.
Obiski na pokopališčih so koristni, poglobe nam smisel življenja, odpro pogled nazaj in naprej, pomagajo nam postavljati stvari in vrednote na njihova prava mesta.
“Saj ni nič z napuhom ...” je zapisal v mladosti umrli slovenski pesnik Murn Aleksandrov. Če je kje mogoče doumeti to resnico, jo je na pokopališču!
“Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta in od veselja do veselja leta, da smrtna žetev vsak dan bolj dozori...” svari največji slovenski pesnik France Prešeren. Misel na smrt krepi kristjanu moč vztrajanja v dobrem, pa mu prinaša tudi notranji mir in zadovoljstvo, če gleda na njo, kot ga Evangelij uči.
Vsi sveti! Koliko jih je bilo še lani med nami, ki jih zdaj ni več! Koliko jih je bilo pred 10, koliko pred 20 in 30 leti! Na prenekatere je spomin že obledel, le redko kdo se jih spomni, četudi so igrali morebiti važno in imenitno vlogo med nami, v naši deželi ali drugod.
Pomislimo le na slovenske cerkvene vodnike, škofe A. B. Jegliča, A. Karlina. L. Sedeja, G. Rožmana, A. Mahniča, A. Vovka, I. Tomažiča, spomnimo se narodnih vodnikov dr. J. E. Kreka, dr. A. Korošca, dr. F. Kulovca, dr. M. Kreka, politikov dr. A. Kramerja, E Puclja in še vrste drugih.
Smrt je pobrala mogočnega J. Stalina, pred njim B. Mussolinija, A. Hitlerja, mrtvi so F. D. Roosevelt, W. Churchill, Be Gaulle, De Gasperi, Adenauer. Kako čudno votlo in prazno zvene sedaj grožnje Hruščeva, da bo pokopal svobodni svet, ga spravil pod komunistični jarem. Ura bije tudi vsem sedanjim, še živim mogočnikom!
Bili so med nami veliki graditelji, veliki duhovi, veliki umetniki, duhoviti pisatelji in razglabljava, pesniki...
Življenje je kot reka. Iz malih studencev naraste v živ potok, v mogočen čvrst srednji tok, ki preide nato v počasno reko. Ta trudno premine v morju. Pravijo, da je življenje človeka kot sveča, živahno plapola in osvetljuje svojo okolico, ko smo jo prižgali, vztrajno gori in sveti, dokler se ne približa koncu, ko se še nekajkrati požene plamen kvišku, nato pa ugasne. Dokončala je svojo službo, opravila svojo nalogo. Vprašanje je, ali je človek, ki je tako u-gasnil, končal svojo nalogo, dosegel postavljeni smoter?
Svetlič rad ne misli o smrti. Skuša jo potisniti ob stran, mižati ob njej, da ga ne bi vznemirjala, da mu ne bi težila in grenila uživanja. Ko je svetu vedno manj za vero, ko jo vedno manj pozna, ko vedno manj živi po njej, skuša strah pred smrtjo odpraviti s pomočjo znanosti. Tako so po nekaterih visokih šolah v naši deželi uvedli tečaje, kjer razlagajo smrt in vse, kar je z njo v zvezi. Pravijo, da naj bi taki tečaji odstranili strah pred smrtjo in človeka pripravili na njen prihod.
Res čudno! Kristus je smrt premagal in nam vsem odprl vrata v srečno večno življenje. Kristjanu se zato smrti ni treba bati, pomeni le konec zemske poti, konec trpljenja, izhod iz doline solz. Cerkev je začela to misel po drugem vatikanskem koncilu posebno poudarjati v preurejenem bogoslužju.
Kristusova zmaga nad smrtjo je zgodovinsko dejstvo, je resnica, ki naj bi odrešila ves svet, prinesla vsem olajšanje v stiskah. Moderni svet noče te resnice, jo odklanja, ker bi moral spremeniti z njenim sprejemom svoj način življenja, toda resnica je kljub temu tu in bo ostala resnica ...
Ker resnice noče sprejeti, išče za njo nadomestila v ‘ znanosti”, išče ga povsod, tudi v praznoverju in vseh vrst “mistiki”. Kako prazno je to početje v očeh kristjana!
Spominjamo se umrlih, ko gledamo vrzeli, nastale za njimi. Noben človek ni nenadomestljiv, pravimo, in na splošno je res tako. V naši skupnosti in sličnih narodnostnih skupnosti v tujini je stvar druga. Malo nas je in v skupnem, javnem življenju in prizadevanju nosi vsak svoj delež. Ko omahne, je težko dobiti nadomestilo, največkrat ga enostavno ni. Vrzel skušajo drugi zamašiti, kakor je že mogoče, redko pa to uspe v celoti. Ko stebri padajo drug za drugim, slabi in umira tudi sama skupnost.
Le poglejmo slovensko skupnost v Ameriki! Kako živa, kako čolna vneme in podjetnosti je bila še pred 20 leti. Koliko prireditev, nastopov, koncertov je bilo samo v Clevelandu? Človek skoro ni vedel, kako bi uredil, da b' vsaj najboljših ne zamudil! In sedaj? Koncerti so postali
redkejši, odrske predstave so postale že zelo redke. Od dveh dnevnikov je eden ugasnil že pred dobrim desetletjem, slovenski tedniki so se spremenili v dvojezične, kjer angleščina zavzema prve strani. Slovenske fare se še drže, pa tudi v njih postaja angleščina vedno važnejša, v nekaterih farah je skoraj že čisto prevladala in pustila slovenščini le skromen kot.
Vse, kar je človeškega, je miljivo, tudi slovenstvo v Ameriki. Nekaterim ni dosti zanj, so ga v srcu že davno pokopali, obrnili so mu hrbet iz vseh mogočih razlogov, oziroma izgovorov. Ohranjajo ga tisti, ki vidijo v njem eno prvotnih vrednot, ohranjajo ga tisti, ki ljubijo svoje starše, ki ljubijo svoj rod, njegovo preteklost, ki se nočejo utopiti v tujem morju. Dokler bodo ti živeli, bo živelo tudi slovenstvo v Ameriki. Za nje velja pisatelja I. Preglja ugotovitev: Umreti nočejo!
-s
BESEDA IZ NARODA

Halincarski klub pri EDO na Waterloo Road
CLEVELAND, O. — Balin-carski klub bo imel v soboto, 4. novembra, ob sedmih zvečer sejo in začetek zimske sezone. Po seji bo domača zabava in brezplačen prigrizek.
Seveda bomo tudi balinali, da se privadimo notranjim prostorom, kajti zima je že za vogalom. Nam, upokojencem, priporočajo gibanje, ki da je za ohranitev zdravja nujno potrebno.
Ker je hoditi zunaj prehladno, nam nudi Delavski dom na Waterloo Road 4 lična balinišče, kjer se lahko razgibamo pozimi pod streho in na toplem.
Kdor ima balinanje rad, naj se nam pridruži. V našem klubu so vsi dobrodošli, stari in mladi. Pristopnina je še vedno le 1 dolar na leto.
Na svidenje 4. nov. 1972!
Anton Novak
Obisk grobov!
i
imel sem občutek, da me ljubeče gleda z napol odprtimi trudnimi očmi. Nisem si mogel predstavljati, da zadnjikrat čutim njeno toplino in ljubeč u-trip srca ...
Ko sem prišel na obisk v nedeljo, mi je postalo tesno. Na hodniku sem zagledal blede o-braze ibratov in sester. Nekdo mi je pošepetal, da je mati pravkar izdihnila. V grlu se mi je nekaj zataknilo, v glavi sem čutil pritisk, v očeh skelečo bolečino. Vse to je bilo tako hitro, da nisem mogel prav umeti, kaj se godi. Obstal sem kakor oka-menel. Čez čas so se odprla vrata in mimo mene so odnesli v belo rjuho zavito mamo .. .
Nismo vedeli, kam bi se dali. Nagonsko smo odšli na dvorišče. Želeli smo čim hitreje spet pogledati materi v obraz. Vedeli smo, da je mrtva, verjeti kar nismo mogli. Toda bila je resnica. Mora je legla name, na vse, po mojem občutju na samo Ljubljano ... Pripovedujejo mi. da je bila tista nedelja prelep jesenski dan: planine s snežni-| mi vrhovi so se videle čisto od blizu, drevje še ni izgubilo listja, njegove barve so se škrlat-prelivale v popoldanskem soncu, jate ptic so žvrgolele na poletu na jug ...
Vsega tega jaz nisem videl, nisem občutil, nisem zaznal. Zdelo se mi je, da piha mrzla burja s posebnim nadahom po trohnobi.
Še pred tremi tedni smo bili z mamo v Piranu. Želela je videti morje, po katerem si ti odjadral v svet. Spraševala je po Ameriki, kjer živiš ti, spraševala je po Avstraliji, kjer živi njen sin. Pokazal sem ji smeri, kje da živi njen brat, ki je tako rada govorila o tebi, kje je Avstralija, kjer živi njen sin Tonček, za katerega je imela toliko skrbi, da bi se ne izgubil in živel po naukih, katere ga je učila... nato smo igrali neko otroško igro. Mati je bila vesela in izredno živahna. Zdaj so le še — spomini . ..
Hoditi za pogrebi me nikoli ni ^ veselilo. Ko sem pa obiskoval posebno radi spominjamo naših'mamo, ki je ležala pokojna v dragih pokojnih, naj navedem kapelici sv. Jožefa, se mi je zde-ganljivo pismo, ki ga je napisal lo, da hodim domov. Bilo je, moj nečak o svoji umrli materi.' kakor da spi. Prijetno mi je bilo Pismo je poslal iz Ljubljane ob njej. A bilo je večno spanje, svojemu bratu v Avstralijo , ki Ob dotiku njenih rok in obraza ga je potem dal objaviti v av-isem čutil mrzlino in se zavedel stralskih “Mislih”. Bili so to resnice. V torek, skoraj ob sonč-zelo žalostni trenutki, ko sem nem zahodu, smo jo pokopali, prebiral pismo, ki opisuje smrt Zasuli smo jo s cvetjem in ven-in pogreb drage matere. Pismo' el. Pevci so med drugimi žalo-se glasi:	| stinkami zapeli: Pomlad že pri-
Dragi stric Lojze! Pred štiri-j šla bo... Ob sveži gomili so o-najstimi dnevi Ti je umrla se-S stale plapolajoče lučke kot zad-stra Pepca in nam vse prezgo-!nji topel pozdrav. Prižgal sem daj ljubljena mati!	| lučko tudi na grobu očeta.
Mimo sta nedelja in torek,! Poleg lučke so ostale neizre-dva dneva, ki nam ostaneta ne-jčene besede, neplačani dolgovi, pozabna. Najhujša je bila nede- nerazodeta čustva, iztočene sol-Ija. Vedel sem, da leži mati ne-: Ze. Kolikor je bilo tega v življe-zavestna v bolnici, prav tamj nju — vse premalo za našo blago mamo ... V nedeljo poj demo na Rakovnik k zadušnici. — — Iskren pozdrav od tvojega nečaka in ostalih mojih bratov in sestre!
Ganljivo in pretresljivo pi-
LORAIN, O. — Kot vsako leto, bomo tudi letos v nedeljo po no prazniku Vseh svetnikov in Vernih duš obiskali pokopališče in grobove naših pokojnih.
Kot navadno se bomo zbrali o-krog križa skupnih grobov, na katerih bo veliko cvetja, prižganih lučk ter tihih molitev za pokojne. Saj pokopališče je sveta, blagoslovljena zemlja. Grobovi naj nam bodo zgovorna priča, da bo tudi naše telo enkrat na tem blagoslovljenem prostoru strohnelo v prah in pepel. Ob tem obisku grobov se zavedajmo vrednosti našega življenja, ko še lahko delamo dobra dela ter še tudi lahko delamo pokoro, saj je zelo kratka naš pot po tej solzni dolini. Izginile naj bi mržnje med posamezniki, nesloga po družinah, med družinami kakor tudi med narodi, pa si bomo prihranili mnogo grenkosti, neprijetnosti ter tudi solza.
Ko se v mesecu novembru še
kot lansko leto. Bil sem prepričan, da bo tudi letos zopet o-krevala. Toliko težkega je prestala v življenju, tudi ta udarec — ponovna kap je ne bo strla. Njeno veliko ljubeče srce ne
more kar tako obstati. Take so j smo, kako sin popisuje smrt in bilo moje misli v soboto, ko sem pogreb drage matere. Moja sejo tam obiskal. Prijel sem jo za stra je bila rojena 1906 na Poroko, bila je topla, zelo topla, lici, peta po številu, nato smo skoraj vroča. Dihala je mirno in bili še trije, zadnji je bil rojen,
ko je oče odhajal na fronto leta 1914. Sestra Pepca je bila v svoji preprostosti izredno dobra, skrbeča, globoko verna žena in mati. Vse svoje življenje je posvetila skrbi za otroke — bilo jih je devet. Veliko težkega je prestala v življenju. Imela je vse polno opravil, pa vedno dovolj časa za dobro vzgojo otrok. Nauke za dobro vzgojo je podkrepila z lastnim zgledom, s skromnostjo ter vernostjo. Bila je časten primer dobre slovenske matere!
Lojze Tomažič
------o------
Ilovice pri Triglavu
MILWAUKEE, Wis. - S.K.D. Triglav je poletno življenje in delovanje v svojem parku zaključilo z zadnjo prireditvijo — martinovanjem. Dan je bil sicer hladen — kakor so pač jesenski oktobrski dnevi — vendar je bil park v svoji jesenski barvitosti čudovito lep in privlačen. Poleg domačih milwau-ških gostov so prireditev obiskali redni gostje iz Chicaga, Lemonta in od drugod. Pridne gospodinje društva so vsem postregle s “segedinarjem”, pečenicami, domačim pecivom in kavo. Možje - Triglavani pa so gostom natočili domačega mošta in vina. Pri vsem tem je razpoloženje postalo domače in veselo. Ko so gostje in prijatelji odhajali, so obljubili, da se ob prvi priliki spet vidimo.
Naslednjo soboto so se zbrali v parku še vsi balinarji, za “likof” na ražnju spekli prašička in ga nato pojedli. Gledal sem, kako so lepo rumeno pečenega na drogu prinesli v Dom in ga tam položili na nalašč za to odrejeno mizo. Vpričo kroga radovednih gledalcev je Ivan Bambič slovesno vzel v roke sekiro in z njo presekal prašička na dvoje. To je storil prav tako ponosno kakor takrat, ko je v vlogi Krjavlja presekal hudiča na dvoje.
Za mladi rod je bil pečeni prašiček še prav posebno doživetje — kaj takega še niso videli. Ko je bilo meso razdeljeno na manjše koščke, smo vsi stopili v vrsto in dobili vsak svoj delež, obložen z domačo solato, pecivom in kozarčkom kuhanega vina.
Zaključek balincarskih tekem je bil še vselej eden najprijetnejših prijateljskih večerov. Največjo zaslugo za ta večer sta imela tokrat predvsem naša 50-letnika Ivan Bambič in Karel Dovnik, pa še vrsta oktobrskih godovnjakov, ki so celotno družbo, kar se je dalo najbolje pogostili.
Po vsem tem je F. Rozina čestital 50-letnikoma in v imenu društva izrekel obema zahvalo za vse trdo delo, ki sta ga doprinesla skozi vsa leta za napredek in dobrobit društva Triglav. (Dovnik je podpredsednik društva, Bambič pa upravnik parka Triglav.) Nato so bile izrečene še čestitke vsem ostalim godov-nikom in zahvalna beseda prirediteljem. Sledila je pesem.
Nazadnje je prišlo to, kar je bilo že od začetka namenjeno — odlikpvanje treh najboljših balinarjev leta. Rekli so, da je imel ta večer največ besede F. Rozina. Zato je stopil naprej tudi sedaj ter po vrsti začel možem pripenjati medalje:	zlato
Modicu, srebrno Mejaču, bronasto pa Bambiču. Razumljivo samo po sebi je, da so vsi navzoči odlikovance burno pozdravili. Meni se zdi, da so priznanje zelo zaslužili!
50-LETNIKI. — Triglav ima ob tem času kar tri člane — 50-letnike. IVAN BAMBIČ se je rodil v srcu Dolenjske — št. Jerneju dne 28. oktobra pred 50 leti. Staršem v veselje je rastel v zdravega, veselega in vedno prijaznega kmečkega fanta — takega, kakor je še danes, ko se mu nikjer ne pozna, da jih je že 50 odmaknil od sebe. Mehka do-
lenjska duša je v njem in trden značaj. Dobri starši so takrat mladega fanta dali učit za mesarja. Kmalu nato so domovino zasedle hitlerjevske horde, Dolenjsko pa predvsem fašisti. Kako je bilo to takrat, to on dobro ve. Ko je nato prišlo še novo gorje — komunizem — je Ivan vedel, kje mu je mesto. Prijeti je bilo treba za puško in braniti najdražje — svobodo in pravico. Ker tega ob koncu vojne ni bilo moči doseči, se je moral z mnogimi drugimi umakniti čez mejo domovine. V Špitalu se je poročil z nevesto Marico, s katero sta potem prišla v A-meriko. Rodila se jima je hčerka Marika in sin Janez, oba zelo lepo vzgojena otroka. Na društvo Triglav je Ivan s srcem in dušo navezan. On ve dobro, da je to tudi njegova dolžnost — dožnost prispevati od svojega k skupni rasti slovenstva v novi domovini Ameriki. Ker je pri Triglavu od vsega početka, je v tem času nastopal na odru, pri petju, največ pa je opravil nevidnega dela za odrom, pri bari, kuhinji in povsod drugod, kjer je manjkalo roke — predvsem pa v parku Triglav, kjer je sedaj tam tudi za upravnika. Društvo Triglav mu na tem mestu iz velike hvaležnosti naj lepše čestita! Bog Te živi!
KAREL DOVNIK — podpredsednik Triglava se je rodil 2. nov. pred 50 leti v Mariboru — je torej štajerske krvi. £ svojo ženo Roziko je tudi on moral zapustiti rodni kraj. Tudi njemu je takrat Amerika dala domovanje. Moral je oditi, ker se ni strinjal z idejami komunizma, ker so mu tako veleli vest, srce in razum. V Ameriki si je ustvaril s svojo pridnostjo dom in družino. Skupaj z ženo sta vzgojila tri otroke: Karel je na univerzi odličnjak, hčerka Elizabeta (v High School) poje pri cerkvenem zboru sv. Janeza, Rudi pa ravno tam ministrira. Zavednost slovenstva je torej tudi pri vseh njegovih otrocih. Veliko zasluga ima Karel pri gradnji triglavske kapele, kjer je bil pri zidavi vseskozi zraven pri delu. Veliko dela je on opravil tudi pri raznih električnih napeljavah v parku, pomagal pri odru, kulisah, zvočnikih itd. Zavedajoč se, da se le v skupnosti dosegajo zaželjeni cilji in gradi u-gled slovenstva zunaj meja domovine — dela in pomaga, kjer le more. Iz velike hvaležnosti za storjeno delo mu društvo Triglav na tem mestu izreka svoje čestitke.
Tudi LOJZE JAKLIČ je postal 50-lenik. Tudi njemu teko leta. Lojze je ribenške krvi — zaveden Slovenec in od vsega početka zvest društveni član Triglava. Je vesele narave in pri 50 letih še brez žene in o-trok. Pravi, da je ledik stan najlepši stan. Ima precej prav. V veseli družbi je rad in poje, če je take volje. Tudi njemu Triglavani iz srca čestitajo!
SREBRNO POROKO sta praznovala zvesta društvena člana Ivan in Vida Jakoš. V do- i mačem krogu prijateljev so to slovesno praznovali dne 14. oktobra zvečer. Društvo Triglav obema slavljencema na tem mestu čestita in želi še veliko zdravja polnih let skupaj preživeti na lepem domu, ki sta si ga pred par leti postavila. Bog vaju živi!
F. Rozina
Frsd ¥, Skok hoc© m mmjm sodišče
Okrajni javni tožilec Fred V. Skok, slovenski rojak, kandidira za okrajnega sodnika v okraju Lake. Vsem volivcem se toplo priporoča v podporo.
Skok je po poklicu pravnik in je bil trikrat zapored izvoljen za okrajnega javnega tožilca.
Podpira ga demokrat ska stranka in delavske unije AFL-CIO.
Ralph J. Perk, Jr. za okrajnega komišenerja
CLEVELAND, O. -prijatelji! Kot odgovorni ^rza
Ijani in davkoplačevalci va^
priporočamo, da volite za krajnega komišenerja v °^ra_ Cuyahoga 7. novemibra Ra P J. Perka, Jr.	^
Okrajna komisija porabi no preko 300 milijonov dolarje^
davčnega denarja. Ralph
' denar-
izro-
Perk Jr. bo upravljal vas davkoplačevalcev denar po
Čilu svojega očeta, po *zl0Cl-n javne denarne odgovornosti učinkovite, odgovorne vlade. ^ The Plain Dealer se je izJa za Ralpha Perka Jr. z raZ, a gom, da je potrebna sprernem ^ in reforma in opozarjajoč na 2^ starelo mrtvilo in slabo uPr^ vo, katere vzrok je enostra ^ karska vlada v okraju skozi desetletja.
Pogodbo za gradnjo nove ^ pravosodnega- središča so ^ krajni komišenerji podpisa i^ podjetjem izven mesta brez r^
piša in sprejema ponudb,
več, ko
bila
stane davkoplačevalce je potrebno. Podpisana Je ^ preje, predno smo volivci 1 li priložnost odobriti bonde pravosodno središče.
Ralph J. Perk Jr. ne bo n^' dar dovolil tako očitno, nep^ vilno upravljanje z denarj davkoplačevalcev.
Sedanja okrajna uprava ^ predstavlja resnično delovn6^ človeka. Ralph J. Perk, Jr- ^ vaša izbira, glas malega člo
^a'	in
Čas je za spremembo
Ralph J. Perk, Jr. predstav J spremembo v okrajni vladi- ^ Polish American Congre^ the Federation of Germ3
/-* v»-I <-»-v« O rt rt-i rt 4-4 rt r» F Vi Cze
the St'
načelnik Citizens Comm
jttee
Louis J. Schneider 3l' kandidat v vrhovn0 sodišče države Ohi°

......._...-1
Biti*
■st
CLEVELAND, O. — L°Ul\r0-Schneider Jr. se priporoča livcem Ohia v ponovno lZ
tev v državno vrhovno
sodišč
Njegovo izvolitev podpira 1 ^
iat'

časopisov, pa tudi Ohio Association, ki posebno po11® ja njegove pravne sposobn03
Podpirata ga Plain Dealer Cleveland Press, ki oba op°z jata na njegove sposobnos skušnje.
American Societies, the Czech Slovak Daily New World-
Citizens Committees for the Clair Area, the Slovak Congress in mnogo drugih cionalnih organizacij močno pira Perka Jr. kandidaturo-Pridružite se jim in 7. n°vej,ai bra glasujte za Ralpha J- f e Jr., kandidata za okrajnega mišenerja.
John Sušnik,
Jože Grdina
TRAGEDIJA 17. PEŠPOLKA
V JUDBiBURGU L1918
Z zanimanjem sem prebral j vojaki hitro spoznali, da jih po-članek g. Petra Selaka, kjer med; veljstvo le preveč potiska v os-
drugim omenja tudi nekdanji '17. pešpolk, pri katerem sem služil tudi jaz. Prav lepo zapiše o tem res znamenitem slovenskem polku, ki je bil eden najboljših polkov stare Austro-ogr-ske monarhije. Zdi se mi, da kot nekdanji vojak tega polka posežem nekoliko v njegovo zgodovino, zlasti v tragedijo tega polka 1. 1918 v Judenburgu.
Ko sem 1. 1960 napravil daljše potovanje preko Rusije, Poljske, Češkoslovaške, Avstrije, Švice, Francije, Španije na Portugalsko v Fatimo, sem se ustavil tudi v Judenburgu v Avstriji. Ogledal sem nekatere kraje toed njimi tudi Dunaj in Judenburg, z izrecnim namenom, da obiščem usodni kraj, kjer so padli pod streli Madžarov tovariši mojega polka. Na vsak način sem si hotel ogledati kraj te žaloigre v Judenburgu maja 1918 šest mesecev pred razpadom Autsro-Ogrske.
Naj tukaj podam zadnje dejanje vojakov - Slovencev kranjskega polka, “zipcinarjev”, ki so se na več bojiščih obnašali junaško moško; tako tudi pred Puškami Madžarov 14. in 18. maja 1918.
V jutru 13. septembra 1960 se z vlakom odpeljem proti Štajerski v Judenburg z namenom, da tam obiščem grobnico tovarišev nekdanjega 17. pešpolka ter kraj, kjer so padli pod streli Madžarov.
Jože Grdina kot vojak 17. Pešpolka pred odhodom na rusko fronto avgusta 1914.
Ko se na kolodvoru v Judenburgu informiram, kje je grobnica vojakov nekdanjega 17. pešpolka in kje so bili ustreljeni nekateri izmed teh, jo uberem dol po bregu, potem pa preko reke Mure na drugo stran, kjer se razprostira mestece Judenburg. Tu sem so 1. 1915 premestili slovenske fante 17. pešpolka, ki so bili nastajeni po barakah in starih poslopjih vse do toaja 1918, ko je izbruhnil upor. Zadovoljni in vedno veseli Kranjci so se hitro prikupili tamkajšnjim nemškim prebi-valcem, da so jih prav od srca Vzljubili in se im je še potem, bo . j ih ni bilo več v Judenburgu, tožilo po veselih in poštenih kranjskih Janezih”. Tam so Potem bivali, od tam odhajali ■‘to bojišče in zopet nazaj v Judenburg na “dopust”. Tam je Potem izbruhnil tudi upor.
Bivši 17. pešpolk je eden najstarejših polkov Avstro-Ogrske, Ustanovljen 1. 1674 po ukazu tedanjega cesarja Leopolda I. Kjegov prvi poveljnik je bil Mnrik grof Reus-Plauen. Kot Pravi Kranjski polk je bil od eta 1817; ki se je bojeval v Ita-Bh zlasti pri Kustoci in Soifer-Uu, ko je poveljeval slavni av-strijski vojskovodja Radecki, ki •to cenil bojevite slovenske fan-
17. pešpolka. Pri zasedanju osne in Hercegovine se je ta Polk zlasti odlikoval v bojih pri ’rajih Rogelj, Jajce in Livno.
Tudi v bojih v letih 1914 — 918 se ie dobro izkazal tako ■"
B
predje ter kakor nalašč goni pred žrela ruskih topov; poten, ker ni bilo pravega vodstva; delno pa tudi zato ne, ker je bila pred njimi mogočna armada slovanske Rusije. Res, da se vsi tega slednjega niso zavedali, kljub temu pa jih je bilo v polku primeroma dosti, ki so se kot Slovenci zavedali, da so Rusi Slovani, kar je povzročilo, da smo dobili pri polku že 1. 1914 priganjače, tako zvane “feldžan-darje”, ki so ostro pazili na bojevanje vojakov 17. pešpolka proti Rusom. Prav to je jako slabo vplivalo na moralo slovenskih fantov; in bolj ko se je vojna vlekla, bolj je pronicalo spoznanje ter se pojavljalo vprašanje: Zakaj proti Rusom? Tako daleč je prišlo, da so hodili ti naši fantje k Rusom v vas, Rusi pa k našim. Tedaj so eni kot drugi spoznali, da so Slovani; dočim so fantje 17. polka na Soški fronti udarjali, ne da bi jih bilo treba priganjati.
Tako je bilo zadržanje vojakov 17. pešpolka, kar je bilo tudi meni znano iz stikov med nami, kadar smo bili skupaj brez takih, ki so vlekli na ušesa ali pa smo sumili, da bi utegnilo biti kaj takega, da bi nas lahko stalo glavo. Nekoč sem bil v taki družbi naših fantov, ki niso bili prostaki, ampak možje z zvezdami pod vratom. Tedaj sem se resno bal, da nas kdo ne sliši, če nas bi, bi bili verjetno ob glavo. To mišljenje, pomanjkanje, ki je prešlo že v pravo stradanje, in šikaniranje, ki je često presegalo že vse meje potrpežljivosti, so podžgali tisti, ki so se po izbruhu ruske revolucije vrnili iz Rusije in potem širili propagando za revolucijo ter pozivali k uporu. K temu je potem odlično pripomogla agitacija za Jugoslavijo. Vse to se je zbralo skupaj in v nedeljo, 12. maja 1918, je v Judenburgu počilo. Nastal je upor. Vojaki, sestradani ter siti šikan, so udarili; pokale so puške, preko ulic mimo hiš so sikale svinčenke. Tedaj so se zaslišali klici: “Dol z vojno!”
Tisti častniki, katerim je veljal upor, so jo naglo pobrali. O majorju Mobiusu, ki je bil nekaj časa kot stotnik moj poveljnik v Ljubljani, vedo povedati, da jo je tisto noč v žensko preoblečen pobral iz Judenburga, da ga niso fantje na mestu ubili, kar je, kolikor sem ga jaz poznal, tudi zaslužil, dočim podpolkovniku Metnitzu niso storili nič žalega, ker je bil mož na mestu in so ga vsi radi imeli. Tudi njega sem poznal iz Ljubljane; tedaj je bil še stotnik. Nadporočnik Seunig, zagrizen Nemec, jo je tudi hitro pobral.
Tako so vsi tisti, ki so imeli slabo vest, pravočasno ušli in potem naglo poskrbeli, da so brnele brzojavke, a Dunaj, v Gradec in druga mesta: “Garnizija Judenburg se je uprla. Potrebna je nujna pomoč. Pošljite topništvo!” — Tako je zahteval major Mobius. Zjutraj ob sedmih so že prikorakali Madžari, katere je vodil slovaški madža-ron, stotnik Lukasz. V popolni bojni opremi, z nasajenimi bajoneti, so zasedli barake in vojašnice, razpostavili straže ter razorožili vsakogar. Lukasz je razglasil preki sod: Madžari so lovili nesrečne slovenske vojake 17. pešpolka ter jih zvezane kakor teleta pretepali, da so bili krvavi. Tu Madžar ni nič gledal, kod je padlo. Glavne puntarje, med katerimi so bili tudi Tone Hafner iz Stare Loke, Karel Možina z Vrhnike in Lojze Štefanič iz Podzemlja ter četrti, ki je kar na lepem bil prištet
Mieiji kakor potem na Soški, mednje, Bosanec Joso Dautulo ronti. Z bojevanjem v Galiciji J vič, so takoj zaprli v ječo. što tako gladko: prvič, ker so i	(Dalje prihodnjič)
Corrigan in Pokorny za okrajna komišenerja
Frank R. Pokorny	6 Hugh A. Corrigan
CLEVELAND, O. — Okrajna komišenerja Hugh A. Corrigan in Frank R. Pokorny se 7. novembra priporočata volivcem v ponovno izvolitev v okrajno komisijo. Oba sta demokrata, oba preskušena javna uradnika.
V preteklih štirih letih sta dobro sodelovala v okrajni komisiji in uspešno vodila okrajno upravo. Sodelovala sta pri izpeljavi priprav za gradnjo novega pravosodnega središča, pri nakupu volivnih strojev, ki naj olajšajo in pospešijo volitve in zmanjšajo stroške za nje. Zavzela sta se za ureditev javnih! prometnih sredstev za ves okraj!
----------o
kot celoto. Okrajna komisija je z njunim sodelovanjem odobrila sredstva za proučitev in sestavo takega načrta.
Podprla sta načrte za izboljšanje kanalizacije na celotnem področju okraja Cuyahoga, se zavzela za izboljšanje dovoza in pospravljanja odpadkov in smeti, za uspešnejši boj proti zločinstvu, za izboljšanje pristanišča Clevelanda, kar pomaga gospodarskemu napredku mesta in o-kraja.
Corrigan in Pokorny sta poštena, vestna javna uradnika, ki zaslužita podporo volivcev.
Odbor
Hojak, posmulfc šerifa H E, ECrsigerja
CLEVELAND, O. — Rojak Frank Urankar, 19409 Mohican Avenue, Cleveland, Ohio 44119, mož Antonije, roj. Gosar, oče 19 let stare Ann Marie, 18 let starega Josepha, 14 let stare Antoinette in 11 let starega Franka Jr. je že 14 let v uradu okrajnega šerifa. Službo tam je začel še v času šerifa Sweeneyja.
Sgt. Frank Urankar je med slovenskimi rojaki na splošno poznan in spoštovan kot vnet društveni delavec, pa tudi kot
skrben oče in poglavar družine. Je med ustanovnimi člani Slovenske pristave, je član KSKJ in faran pri Mariji Vnebovzetij Skozi 10 let je bil blagajnik Slo-' venske šole pri fari Marije Vne-bovzete. Šolo je pomagal ustanoviti.
Šerif Ralph E. Kreiger in sgt. F. Urankar — zmagovita povezava!
P. O.
Prodaja žita Kini
WASHINGTON, D.C. - Pretekli teden je bilo tu objavljeno, da je Kitajska kupila v ZDA 12 milijonov mernikov žita za nekako 18 milijonov dolarjev. Predsednik Nixon, ki je to prodajo objavil, je dejal, da je to le “praska” na možnostih a-meriško-kitajske trgovine.
Resni poznavalci mednarodne trgovine in njenih možnosti med tem opozarjajo ZDA, naj ne računajo s kakim naglim, obširnim povečanjem trgovine s Kitajsko, ker za to ni pravih možnosti.
Letošnje volitve
MILWAUKEE, Wis. — Ob priliki zadnjih volitev leta 1968 je spoštovani rojak, staronase-Ijenec Josef Motoh napisal v Ameriški Domovini sledeče misli:	Naš narod je dober, razu-
men, pošten, delaven in zmožen v marsičem, posebno v gospodarstvu, toda preskromen in preponižen. Navadno slišimo: Eh, kaj bi se vtikal v politiko. Gledamo na njo kot na kakšen greh, vendar kdor se količkaj zanima za današnje razmere, lahko vidi, da tisti ljudje, katere volimo v razne javne urade, so činitelji vsega našega življenja. Zato je potrebno, da se (bolj zanimamo za volitve, ker drugače bomo izgubili zlato ameriško svobodo, ki se tako razlikuje od vseh drugih dežel po svetu.
*
Jaz dodajam: Politika je del našega življenja v Ameriki, po-litka se dotika vsakega koraka, ki ga napravimo v vtovarno, trgovine in v družinsko življenje. V politiko se obregnemo, ko plačamo vsakovrstne davke, zavarovalnino, ko se borimo za zvišanje plač in boljše življenje. Zato je naša dolžnost, da se zanimamo za poslovanje federalne vlade, vlade v svoji državi, za delo in idejno stran vsakega posameznega kandidata.
Letos je eno najbolj važnih volivnih let, ko bomo odločili, ali bo ponovno izvoljen zmožen in odločen antikomunističen borec R. Nixon za predsednika ali vodnik levega krila demokratske stranke sen. G. McGovern. Pojdite vsi v torek, 7. novembra, na volišče in oddajte svoj glas kandidatu svojega prepričanja. Po mojem prepričanju je sedanji predsednik R. Nixon tisoč odstotkov bolj kvalificiran za predsednika kot njegov nasprotnik.
*
Slovenci znamo občudovati, kajti to je v našem značaju. Občudovanje predmeta ali osebe ni važno, ni pomembno samo za zadovoljitev blage misli. Zato imam tudi jaz pravico, da zadovoljim svoj blagi nagon in vprašam naše izobražence, ki jih je po dr. Ediju Gobcu na stotine na visokih in odgovornih položajih, naša politična in
nepolitična društva, da bi ob sedanjih predsedniških volitvah izrekli svoja mišljenja in prepričanja, da li je sedanji predsednik R. Nixon vreden ponovne izvolitve ali ne.
Do danes, ko to pišem, je izpovedal svoje prepričanje samo tukaj rojeni rojak, bivši demokratski senator F. Lausche (O-hio), ki podpira predsednika R. Nixona. Kje so mišljenja in prepričanja naših neštetih izobražencev? Če ga polomi kmet, plača samo on, če ga polomi izobraženec, plača ves narod! Tako je bilo doma, tako je v Ameriki. Zamolčano prepričanje je prav isto kot laž. Lahko bi bili brez roke, brez enega očesa, celo brez nosa bi se dalo /živeti. A kadar človek nima prepričanja, tedaj je samo še senca brez telesa, knjiga brez vsebine.
*
Društvo slovenskih prijateljev za ponovno izvolitev predsednika, katero vodi Fran Mejač, tajnik pa je podpisani Loj ze Galič, izjavlja: “Društvo slovenskih prijateljev, stoodstotno podpira kandidaturo predsednika R. Nixona in podpredsednika Agnewa Spira. Dragi rojaki in prijatelji, v torek, 7. novembra, pojdite vsi na volišče in oddajte svoj glas za predsednika R. Nixona in Agnewa Spira. Mi z Amerikanci lahko verjamemo v nemogoče stvari, toda nikdar v neverjetne stvari, kot jih riše sen. McGovern!
Na višku volivnega boja se je preteklo soboto, 28. oktobra, neumorni gospodar Triglavskega parka in izvrsten amaterski igralec Ivan Bambič, srečal z Abrahamom. Dolenjskemu rojaku in prijatelju Ivanu Bambiču izrekamo k njegovemu pol-stotnemu prazniku iskrene čestitke in vse najboljše želje v prihodnosti.
Tik pred volitvami v soboto, 4. novembra, pa bo praznoval 50-letnico svojega življenja podpredsednik društva Triglav, Karel Dovnik, ki mu prijateljsko čestitamo in mu v prihodnjosti želimo zdravja in vse dobro. Pozdravljena!
*
Vojna ni tako težka, kot je suženjstvo, zato je častno boriti se in umreti za domovino.
L. G.
------o------
Na j večji dohodek
V District of Columbia je največji povprečni osebni dohodek v gotovini v vseh ZDA.
Help Wanted — Female
CLEANING WOMAN
To work 4 hrs. a day, three days a week, cleaning factory office etc. Off E. 70 St. & St. Clair.
Call 361-6264
________________________(211)
General Help — Factory
work in cutting room — no experience necessary. 8 to 4:30 — 5 days — steady work.
Call 881-5459
________________________-(214)
Sewing Operators Merrow and Singer — piece work rates.
Call 881-5459
(214)
MALI OGLASI
NAPRODAJ
Eno-družinska hiša na 1015 E. 66 Pl. Za informacijo, oglasite se na 1126 E. 61 St. ali kličite 881-0914.
_____________-(213)
HANDY MAN SPECIAL
Hiša v Grovewood okolici blizu Lake Shore Blvd. Dnevna soba, jedilnica, kuhinja, družinska soba, 2 spalnici, polna klet, garaža za 2 avtomobila. $14,900 PERME REALTY 731-4300
(212)
V	najem
Oddamo 4 sobe in kopalnico, plinsko ogrevanje, zgoraj na 6013 Bonna Ave. Vprašajte zadaj, zgoraj, na 6011 Bonna Ave., ali kličite 881-7122.
(213)
V	najem
Odda se hiša, 2 spalnici, kuhinja, jedilnica in sprejemna soba na Schaefer Ave.
Kličite 432-2875
________________-(211)
V	najem
Oddamo 6 sob, tri spalnice, na E. 74 St.	Kličite 361-2807
(30,1,3 nov)
V	najem
Štiri sobe in kopalnica spodaj ali zgoraj na 890 E. 76 St. Kličite 431-0628 in pustite telefonsko številko.
—(211)
MOŠKO DELO — Običajno upravljajo težki, stroje, kot je nakladalec} peska na gornji sliki noski. V tem je vendar Ellen Poulin, ki si že pet let služi vsakdanji kruh na ta načini kar uspešno ' Na spodnji sliki jo vidimo, ko se vzpenja v kabino stroja. Njen gospodar je z njo in njenim}
delom zelo zadovoljen.
\
Pravi, da je uspešnejša}
od meških, ker ji ni tre-\ ...
ba vedno znova iz kabi-fi	j]
ne za podpise voznikovi	1
tovornjakov, ki jih	”
klada. Ti pridejo sami k j
n jo j.	SUSP
fdmženi narodi bodo
Mislili pristanišče Obalno ¥ Eangfadešn
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Vojna v Pakistanu je bila končana lani v decembru, pa novi neodvisni državi Bangladeš, nekdanjemu Vzhodnemu Pakistanu, še ni uspelo očistiti pristanišča Chalna, drugega najvažnejšega pristanišča v državi.
Po proučitvi položaja se je pomožni sklad ZN odločil uporabiti svoja sredstva za očiščenje prekopa, ki vodi do pristanišča Chalna, in pristanišča samega, da bo mogoče promet skozenj obnoviti. Nalogo je prevzela skupina mednarodnih družb pod vodstvom nekega ho-landsxega podjetja. Računajo, da bo čiščenje stalo od 7 do 8 milijonov dolarjev. Upajo, da bodo lahko v decemibru začeli s čiščenjem in da bo to končano do spomladi.
Čiščenje glavnega pristanišča Chittagong so prevzeli že pred meseci Rusi, pa jim menda posel ne gre tako naglo in gladko izpod rok, kot so upali. Prav zato se je vlada Bangladeša o-brnila pretekli mesec na Združene narode za pomoč.
-----o-------
UNITED
TORCH
DRIVE
UNITED TORCH SERVICES
Hiša naprodaj
Lepa zidana hiša, za večjo družino, 3 spalnice in 2 kopalnici in velik lot na Kildeer Ave.
Kličite KE 1-2527 _____ -(211)
Stanovanje se odda
4 sobe in kopalnica, ogrevanje, samo odraslim brez otrok, v okolici sv. Vida. Kličite 391-4126 ali EN 1-2329.
-(211)
Euclid — Beverly Hills
nova zidana hiša, štiri spalnice, dve kopalnici, rekreacijska soba, polna klet, garaža za dva avtomobila.
Štiri bungalows
Imamo štiri bungalows v Eu-clidu, tri ali štiri spalnice, klet, garaža.
Kličite za več informacije.
Euclid — Russell Development Nove zidane ranch hiše. zidane in aluminijaste. Odprto vsak dan od 6 do 9 in v soboto in nedeljo od 1 do 6, na 880 E. 250.
UPSON REALTY 499 E. 260 St.	RE 1-1070
(213)
CENA ZNIŽANA
Blizu fare sv. Vida, hiša naprodaj, 9 sob za eno družino, z aluminijasto oblogo, dve polni kopalnici. Polna klet, avtomatični plinski furnez, štiri garaže. Vprašajte za John Lorenz.
MAINLINE REALTY 431-8182	221-9381
(213)
Naprodaj
Enodružinska hiša v Ribnici na Dolenjskem. Poizve se ako kličite 481-0232.
\f
ČRNA ŽENA
ZGODOVINSKA POVEST
oblasti: da je moja žena res umrla in da sem jaz prost. Niti v sanjah bi mi ne bilo prišlo na misel, da more žena še živeti.— In vendar je živela... Ni umrla, ampak je le prišla v sužnost. In potem, ko sva midva živela najsrečnejše dneve, je nenadoma prišla na površje — v čudni
postavi-------”
“Črna žena?” ga je vprašaje prekinila Zalka.
“Da, črna žena. — — Dolgo me je iskala in ko me je slednjič našla, je strastno povdar-iala svoje pravice do mene ,., jDal]e prihodnjič)
Stopil je čez plot in potem šel sicer mi bo še težje opisovati ti po polju kakih sto korakov, da svojo bedo.---------Bil sem že pre-
je prišel do meje. Tuje ves utr- je poročen. Žal da ti pred naji-u'en legel pod košate veje mo- no poroko nisem razjasnil svo-gvčne smreke. Vzdihoval je ka- jega prejšnjega življenja; to je, k ir bolnik v zadnjih trenutkih kar me tako zelo peče. Torej pred smrtjo, prsi so se mu moč- jmel sem že ženo. Pa ta moj no dvigale in usta so neprestano zakon ni bil srečen; nisva bila šepetala usodne besede: “Zapu- namre£ drug za drugega — za-ščen pohabljen!	^ I kaj, to ti povem pozneje... Pri-
Ni opazil, da se je solnce že godila se je velika nesreča, pri zdavnaj začelo pomikati proti katerj je navidezno umrla tudi zatonu in da so temnomodre moja žena Cela vrsta mož mi
sence c.reves in gričev postajale je zatrdilo pod prisego, da je res vedno daljše in daljše, pa tudi umr]a; pa SQ bm tudi tako ]asni vedno bolj motne in nerazločne. sledovi in znaki; da nihče ni Hladen veter je privel od Stola mogel dvomiti 0 njeni smrti _ sem in povzročil skrivnostno še-|čez nekaj časa p0 tem dogodku petanje na vrhovih smrek m j sem zapustil oni kraj in se re. jelK. Sedaj se je vzdramil tudi|sem na Gorenjsko Tu sem Bregar m stegnil roki. Pa kljub nal tebe in te vzljubil pred na.
mehkemu m topiemu zraku, ki,-.	,	.	,	.
_	,	.	Jino poroko so mi poslali iz mo-
ga je obkrozeval, je vendar!._________	...	,.	....
.. . ,	,	jega prejšnjega bivališča po-
presinjal vse njegove ude mraz, .	,	,
f ,	,	^	^ stavno potrdilo, da sem prost,
tako da se je ves tresel. Nekaj ;x .
....	....	, I Vse	je	bilo pravilno potrjeno	s
i lit" o a c #-»	c*! o I i >-*	-i f • I t	I I	"	j.	v
minut je še stal in premišljeval, I
pečatom in podpisom postavnih
potem pa je šel počasi naprej po travniku. Prišel je do poti, ki je peljala s ceste na Brda. Zdaj je podvizal korake. Naenkrat pa je obstal kakor okamenet.
Kakih deset korakov pred njim je bila naslonjena na velik kamen leaena klop, na njej je sedela ženska postava, črno oblečena in črno pokrita; obraz pa si je zakrivala z rokama. Nekaj trenutkov je France stal kakor nem, potem se je pa približal ženi. — Ko je ta zaslišala nje--, gove korake, je prestrašena skočila pokonci — tri, štiri srčne udarce dolgo sta si zrla oba kakor očarana drug drugemu v oči — potem sta pa kriknila oba | obenem.:
“France!”-------“Zalka!”
In že> sta bila v objemu. Oba sta čutila, kako sta sle tresla po životu, in dolgo, dolgo nista mogla izpregovoriti nobene besedice, nobenega zloga; držala sta se samo v tihem objemu in pustila, da sta govorili srci.
Slednjič je začela Zalka stoka- ZADNJI PREGLED — Nadzor-
I
g»'
joče govoriti:
“O, F’rance, je-li mogoče? Ali
nik v tovarni gum v Akronu v Ohiu meri in pregleduje o-
Ponovno izvolite
Francis J.
TALTY
Your PROBATE Jl'DSE
ODLOČEN..
PRJMCfN. SPOSOBEN. PLEMENIT.
“Tally is one of our most capable judges!”
—THE PLAIN DEALER
JUDGE FRANCIS J. TALTY
Tally for Judge Committee Albert R. Kovacic, Asst. Chmn. 8018 Liberty Ave., Cleveland, O.
DRUŽABNI
KANDIDAT

Od ljubitelja piva do ljubitelja piva.
THE STROH BREWERY COMPANY. DETROIT. MfCH'CAN 487?»
PRESIDENT
Electoral Votes by State (Needed to Win: 270)
je resnica? — Pa vsaj ne sa- gromno gumo za na stroj za njam? — O, sreča — prevelika odstranjevanje zemlje. sreča!... Danes zj/utraj sem šla na božjo pot k Mariji na blejsko jezero in sem jo tako iskreno goreče prosila, naj mi ona zopet vrne tebe, če še živiš, — in zdaj si tu. — France!... France!... France!,”
Zopet se r.iu je naslonila na prša.
“Zalka,” je jecljal France ves srečen, pa vendar poln bojazni in skrbi, medtem ko je njegov topel dih božal Zalkino velo lice,
“Zalka, ' tako si ljubezniva in tako dobra;-------toda nemara
—	nemara bi me ne mogla več
ljubiti, če bi vedela vse.-----
Skoro si ne upam ti razodeti vse resnice... Ah, .'da bi bil vsaj prej to storil!”
“France,” je zakričala žena vsa presenečena in prestrašena,
“nikdar več se ne smeva ločiti!
Saj vendar ostaneš pri meni?”
“Če me ti še hočeš, seveda,” je stokal mož.
“France, da bi te ne hotela,— ko sem vendar štiri leta jokala za teboj in hrepenela po tebi noč in dan! — Saj si vendar moj ljubi, ljubljeni mož.” Obmolknila sta. Francetu se je trgalo srce, a moral je na dan z besedo:
“Zalka, nikar se ne prestraši
—	enkrat ti moram povedati, da boš na jasnem... Zalka — jaz nisem tvoj mož!..
“France,” ga je jokaje prekinila žena, “saj naju je vendar duhovnik poročil kot moža in ženo!”
“Bodi tako dobra,” jo je trepetaje prosil mož, “pusti me, da izgovorim, kar moraš vedeti;
NAZORNO POVEDANO — Predsednik Francoske republike George Pompidou nazorno razlaga svoje poglede na Evropsko gospodarsko skupnost časnikarjem v Parizu.
NOVICE- z vsega svefa
N O VICE- ki jih plrebujele NOVICE- ki jih dobite še sveže
NOVICE- popolnoma nepristranske
NOVICE- kolikor mogoče original e NOVICE- ki so zanimive
vam vsak dan prinaša v hišo
Ameriška Domovina
Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo
PRED 25 LETI! — Slika na levi kaže britans^ kraljevski par pri poroki pred 25 leti, ko je sedanja kraljica Elizabeta II. še prestolonasled' niča. Na desni sta kraljica Elizabeta in njen s0' prog vojvoda Filip v času odmora na gradu Ba‘,~ moral na Škotskem letošnjo jesen.